<(f X / n aj večji slovenski dnevnil^^ It Združenih drxavah | _ VeUa za vse leto - . - $6.00 1 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto * $7.00 ! GLilS NARODA l&GJES List slovenskih delavcev v Ameriki. f I H The largest Slovenian Daily' ia* the United States. □ Isiued e ve^y day except Sundays ji] and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 217. — STEV. 217. Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., rinucr Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, WEDNEDAY, SEPTEMEER 16. 1925.-— SUED A. 1 G. SEPTEMBRA 1925. _TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII. BORBA V SEVERNI AFRIKI Francozi »o zavojevali svoje stare postojanke. — Pripravljajo se na dve ofenzivi, da zlomijo odpor Maročanov pri zaključnem naskoku. — Slabša plemena so se udala. — Francoski poslanec zaprt " Alžirju radi propagande med domačini. Bivši kronprinc še vedno straši. AMUNDSENOVA LADJA i— ....... PARIZ, Francija, 1 5. septembra. — Francozi so se utrdili na svoji stari črti naprej potisnjenih postojank severno od Uerga reke v Maroku ter so pri-reli gromaditi čete za dva pogona, o katerih se pričakuje, da bosta zlomila rifski odpor pri Cečua-nu in Aždirju. Metoda maršala Petaina je razkazovanje sile in nato zavlečenje operacij, dokler se ne uda jo sla-bejša plemena ob poti. Nato pa se zopet prične s prodiranjem. Manjša plemena so se pričela u-dajati, dve glavni plemeni neposredno pred Francozi, Beni Branes na iztočni črti ter Beni Zeual na zapadni, pa že omahujeta. Vznemirjenost med plemeni vspričo velikih mas vojaštva je navdala l^rancoze s prepričanjem, da so dobili nazaj ugled, katerega so izgubili, ko so bili spomlari prisiljeni opustiti svoje zunanje postojanke. Ko se bo razširila vest o tem po gorovju, pričakujejo predaje v masah. Pripovedujejo o naskoku na Amiot, katerega je vprizorila Legija tujcev. Neki častnik je nameril svoj daljnogled na sovražnika. Njegovi tovariši so mu rekli, naj se vle-že, a on je stal toliko časa, dokler mu ni krogi j a orodrla srca. Čeprav se je zgodilo to v nevarnem trenutku, je Legija kot en mož vstala ter prenehala streljati. Marokanci, ki so stali nasproti ter razumeli tribut, katerega so plačali legijonarji svojemu mrtvemu tovarišu, so tudi prenehali streljati. Zapela je trobenta in nato je nastal trenuten molk. Zatem so legijonarji obnovili napad, ki se je končal z zavzetjem Amiota. MADRID, Španska, 1 5. septembra. — Oficijel-no je bilo danes objavljeno, da je bila oproščena španska postojanka pri Kudia Tahar, v Tetuan sektorju, ki je bila oblegana zadnjih šest dni. •General Primo de Rivera, španski vrhovni poveljnik, je sporočil danes, da je bilo ubitih pet in dvajset branilcev te postojanke, predno je prišla pomoč. BERIUT, Sirija, 1 5. septembra. — Suedia, ležeča v ozemlju Džebel Druzov, kjer oblegajo francosko postojanko in posadko uporni Druži, je bila' včeraj zopet obstreljevana. Vstaši oblegajo trdnjavico že več kot šest tednov. AL2IR, Afrika, 1 5. septembra. — Slaba bo predla komunističnemu članu francoske poslanske zbornice, ki je skušal v družbi svojih tovarišev zanetiti agitacijo med alžirskimi domačini. Poslanec Henriet je bil aretiran, poslanca Doriota iščejo oblasti. Henriet je bil aretiran v soboto in je bil obdolžen, da ruje proti varnosti države. Nikakih obdolži-tev niso dvignili dosedaj proti poslancu Doriotu. j Zadnji teden ga je morala policija zavarovati pro-f-i prebivalstvu Orana, odkoder so ga prebivalci spodili. Henriet j e organiziral komunistične krožke, in policija trdi, da je v svojih govorih pozival Arabce na vstajo. Prejšnji nemški kronprinc je bil deležen velike ovacije. — Nahaja se v iztočni Prusiji, v mane verskem ozemlju. Stresemann je dobil zavezniško poslanico. BERLIN, Nemčija, !.">. sept. — Prejšnji nemški kronprinc Friderik Viljem, ki je dobil," kakor znano. dovoljenje za povratok v X tmeijo pod poproje-m. da se ne Lo mešal v politiko ter se držal le|>o v ozadju, se je sedaj naenkrat zrinii v ospredje. Ko ."{e bil •deležen v Manakovu. kjer je o»b-iskal pit (jeanjei«ra ba v a i-dkega prestolonaslednika Ruppreehta, navdušenega .-prejema, je odpotoval s svojo ženo in svojima sinovoma v iztočno Prusijo, kj»ki službi. Dol-i m se mudi zma-galec pri Tareneiburgn v Mee.klen-burpru pri manevrih držav, hrambe, so parad i rale v iztočni Prusiji naeijonalistične organizacije, 'ki so vojaško organiziran -, mimo prejšnjega kn-nprinea v skle.nje-n Mi formacijah. Šele sedaj je iavedel Berlin, kaj se dogaja v iztočni Pirxrsiji. Nekateri pripl ujejo stvari le malo važnosti, a drugi smatrajo to za • —.......v «tYlTON( view CO. VOHK bilka na-m prrdoča ladjo -vanu^a polarne«?« razi ikovalea Annmd-sona ".MaudLadja je na poti proti S:m Franci*«!, kjer bo prodana na dražbi. PINCHOT IN STAVKA ANTRACITNIH PREMOGARJEV .Governer države Pennsylvanije je povedal Lewi-su, da ne bo interveniral, razven če bo povabljen. — Vršila se je dolga konferenca med Pinchotom in Lewisom. — Načelnik premo-garjev je obrazložil ravnanje v Atlantic City. Sklepi konference bodo ostali tajni. Poroča John Leary. Stari grof Apponyi za razoroženje. Stari madžarski grof Apponyi, se je zavzemal za razoroženje. — Prošnja starega državnika je predramila zborovanje Lige. —Njegov amendment je spravil v življenje nedol ž n o predlogo. o slednji v Atlantic ljala o varnostnem dogovoru . z Nemčijo, je izročil danes opoldne francoski poslanik de Margerie n<-mik m it mhiist ru za zunanje zadeve, dr. Stresemamra. Vsebina tega ]>ovabi!o bo objavljena istočasno tntkaj in v zavezniških glavnih mestih. Rodger« ni vesel imenovanja. WASHINGTON, D. C„ 15. sepj. Farc&rik John Radgors, ki je kot znano poveljeval mornariškemu liidroplanu, -kateri se je moral spustiti na tla v bližini Havajskega otočja in ki je bil s posadko vred rež in po desetih dneh, je danes sporočil mornariškemu departmental, da bi imel rajše ak-tovno M-nžlvcA da pa bo sprejel imene»vatfije, če se smatra njegovo delo v departmental bolj važnim. Tukaj doomevmjo, da bo ^trajal Wilbur priN^vooo £ iji, da pride Rodgem v Washington, če ne radi drugega, da se vsaj ne blami-ra a svojim imenovanjem. - f rf-' Holandska pričela z razoroženjem. HAAG, HolanxbJka, 15. sept. — V soglasju z upanjem, da bo Liga narodov izvedla svoj raizoroa.*valid program, bo IIolauitLska polagoma zmanjšala svoja oboroževanja ter jih .vpravila na obrambno Klanje, .primemo mednarodnemu 'položaju. Ta politični program je objavila danes kraljica Vidjemrna v svojem prestolnem govoru, ob priliki otvorjenja holaruL-ikega parlamenta. Rekla je, da se pripravlja <*Lr idbe za ustanovitev depart-menta za narodno obrambo, ki bo zastopal intercRe armade in monarhije, v kolikor pridejo vpo-atev kolonije. MILFORD, Pa., 15. septembra. — Governer j Pinchot je povedal včeraj John L. Lewisu, da nima j nobenega neposrednega namena intervenirati v antracitni stavki. Obenem pa je tudi obvestil pre-mogarje, da ne bo interveniral, dokler ne bo pozvan ali dokler ne bo izdelal kakega načrta, o ka- znamenjk pome- z antracitnimi delodajalci, dokler bod n j ail o to prvi korak k zo petal eni :i! • 1; ^ t i l i • • , .. i vztrajali na stahscu, katero so zavzeli uveljavi.), mjai monarhije. J BERLIN, Nemčija, 15. sept. — ] V1^' ne bodo sprejeli check-off sistema ter iz-Povabilo zaveznikov na (udeležbo premenili poteklega kontrakta tako, da bi bili s pri konferenci, ki naj hi razprav. tem povišani proizvajalni stroški. Pogovor, ki se je vršil tekom obeda, katerega sta se udeležili tudi Mrs. Pinchot in njena sestra, Lady Johnson, je trajal dve uri. Mr. Lewis je obrazložil zahteve antracitnih premogarj^v ter povedal svoje mnenje o konferenci v Atlantic City. Pinchotu je izjavil, da je stališče baronov nemo-roče, ker so izjavili, da ne bodo pristali v nobeno itvar, ki bi povečala delavne ali proizvajalne stroke. Vsled tega je sploh nemogoče imeli kaj o-pravka žnjimi. Pogovor se je v nadaljnem poteku tikal tudi raz-ner v bituminoznih okrajih države ter učinkovanja predlaganega znižanja prevoznih pristojbin iz premogovnikov West Virginije. Po razpravi je povedal governer Pinchot časnikarskim poročevalcem, da ne bo razpravljal o podrobnostih pogovora z Lewisom. — Mr. Lewis in jaz sva imela pogovor, ki je bil zame skrajno zanimiv in informativen, — je rekel. — Dogovorila sva se, da bo ostalo to, o čemur sva razpravljala, zaupno. Lahko pa rečem, da sva ^oleg položaja v antracitni industriji tudi pogovarjala o zadevi prevoznih pristojbin iz zapadnih ter centralno-pennsylvanijskih polja proti morskemu iregu in Velikim jezerom. Lewis pa je rekel: — Visoko cenim intenzivno zanimanje gover-lerja Pinchot za položaj v antracitni premogarski j :/idustriji kot je bil razviden iz najinega današnjega pogovora. Premogarji in javnost se morajo spomniti velike službe, katero je vršil governer pred dvemi leti v sličnem sporu. V nagovoru ub priliki otvoritve narod n-ga ikon ven ta nemških ^ bankirjev je izjavil dr. Hjalmar Schacht, pretil idnik nemške državne banke, da ne bo ta finančni zavod popustil pritisku gotovih krogov in da ne bo pričevat! k temu, da se uvede novo dobo inflacijo. Rekel, je, da bo ostala neiz-premenj>ma tudi kreditna politika. Glede sedanjih visokih cen Nemčiji je rekel dr. Schacht: — Nobenega dvoma ne more 'biti. da n* določajo sedanjih cen produkcijski stroški, temveč v plavnem rasapošiljani stroški. ŽENEVA, Švica, M. sept. — Slok, sivolas, a vemh.r čvrst iti 'pok o nT- ei. k'ju'i y-voji in štiri iu osemdesetim b'tom. se j<* madžarski irrof Apponyi. starešinia dr-sraVinkov v srei.bi.ji Evropi in neko," viharno središče balkanskih intr:ig. xav;:cl stvar rarroa'o/.erija pred zborov:'n j«* m Lige narodov. (!ovo;vč v ianenu poraženih narodov jh izzval ve^iik vihar odo-.bravanja. ko je izjavil, da morajo naoodi govoriti" oi!:- razin : • gleil ! var:io-i i izadovol;iv". Amendniniit Ac ;:oyi:i'a pa pro-js' naj raizmi^ja takoj o na- |č'iih za spToV.o -kre-nje obon, , zeva.:..K \- -oglasjn s eiejuMn VIII dogovora glede ige narodov in d i j naj takoj pripravi v-e patrebno .za ke.tifereneo gl:ile skrčenja obo-, rož van ja. X« l«!jna za leva. ki zan»ni*a Amerikrunce. j" ra st>udija šta- . tntov tra.Riinga sod?šea za med tiari »dno pravie« j Kitajska, ki je /e i/.vojeval:i .moralno zaiago, je uv dla rosolu-eijo. katero smatrajo za skrajiio fin diplomatieen manever. Poziva fboi-nieo. naj da izraza upanju, d i bo d< ser'a konferenea. ki se l>o vršila v kratkem v Pekingu zadovoljivo 1-1 "d te v vseh inv«dvirandi vprašanj. ^Tnejio n.o-ul ko vprašanje še vrdno ni re. t Johnson glede pr.diib;eij« Ue-Lva položaja v deželi O prav so poročilu nekoliko optuuisrično po-'•arvaua, je njih v-'-bina vendar taka. da ne morejo ugajati f i!ia-5 «"-iiim }M ist.»Aem suš-. V Teh j r<»ei! h -e glasi nnvl drugim: Dejstvo, da so izginili »alo-in da je odpravljeni na\ada t: a ktiranja pomen ji \elik blagoslov (b lavee. i — \ukaiko tisoč ravnat !jeni i vel k "h korporacij smo p« da'i j\'praša'ne pole. in odgovori vsebu-'ie'-o presenetljivo dejstvo, da se izjavlja večina proti prohibiciji, r.e told:o radi učinkovanja na tr-g'-vino in industrijo, temveč v vee.ji mrri rauli nioenega (5in;»-•j-.i pr-'d-odka in nezadovoljstva z oružabnimi in političnimi rezultati proldbiei je. \a drngem nve^tu ]ia se glasi: -— Smrtni slučaji v>v1m opojne pi-»ače. a tem razločkom, da je Masro sedaj neizmerno slabše tev tudi neizmerno dražje. BALTIMORE, 15. septrmibra. Kongrc.s»nik Hrll iz Marvla-nda je včeraj objavil, da bo stavil v prihodnjem zasedanju kongr^a ir« lir g, naj se razveljavi osem-raj ti amendment k ustavi, s ka-terim sjo urveljavili narodno pro-hibieijo. sveta še vechio uveljaviti knnpro in i v na t temelju predlogov bruseljske konference. DENARNA JZPLACILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM f OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — gis.90 2000 Din. — $37.60 5000 Din. — $93 50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoi dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9 40 500 lir..........$22.50 3C0 lir .......... $13.80 1000 lir.......$44.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ v Trstu. Za posiljatve. k! presegnjo rnTTISOC DINARJEV ah pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti 5e poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eetii tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TZR RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali do New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 46' G L A.S NARODA, 16. SEP. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIG PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Bakaer, preeidoni Looii Renedik, treasurer PUet of boimen of the corporation and add™—m of above officers: 82 Portland* Borough of Manhattan, New York City, N. Y. M G L A S NARODA" __"Voice of ike People"_ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Neverni z vernim srcem. Naravnost škandal je. kako po- biia prti! vojno turška provinca, a tekom svetovne vojne jo j«.- zavoje-vala Anglija, nakar je bila proglašena mandatnim ozemljem ler se- £a celo leta velja list ea Ameriko in Kanado______$6.00 ga pol leta______$3.00 f,a četrt lota________$1.50 Za New York ea eelo leto — $7.00 Za pol leta__________$3 JO Za niozewutva §a eelo leta_ #7.00 Za pol leta__________ $330 pustljivo so zavezniki postopali s Turčijo, čeprav je spadala meti poražene države in čeprav, — kot ve vsak dober kristjan in pošten imperija list, — je zaslužila, da se jo najmanj požene iz Evrope. Kako strašno so preti premirjem in tudi. pozneje zmerjali Turčijo in s kakšnimi primki so jo obkladali! Ti turški vragri so skoro še hujši kot zgodovinski Huni in moderni H lini ! Ko pa je prišel obračun, se je nevernim Turkom godilo dosti bo-1sede Lijra narodov ali kak dni«; na-Ijše kot pa narodu, ki je dal svetu rod. Sleparija, katero se je u?anja- Bubacription Yearly $6,00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" uhaja vsaki dan izvzemH nedelj in prasnfkov. Popili bres podpisa in osebnosti se ne priobčuje^u Denar naj ae felsfovoli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče da hitreje najdemo naslovnika. » ••G L A H NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. KONEC BOJA POSAMEZNIKA Peter Zgaga Jvovexita je označil list j "(ilas N-a:oda"' z U.wedatmi: "Milas Na-rci.la" je :hst bivlz načel, ki prav veda izročena Angli ji kot mandat. | radi tudi slmxiske -duhovnike na- Leta 1J122 je bilo ustanovljeno • j>aj,j kraljestvo in imenovan je bil via-1 Kov.^ii > |M4.-mt;.lke>m treba dar, da vlada "neodvisni arabski .ponovno posedati, da je nad tri-državi". Kmalu nato pa je skleni-' la Anglija s "kraljem'' j>/ki. Por«,n>iko-ve*tfalsk.i okraj pa je" o^tal nedotaknjen ali skoro nedotaknjen. Medsebojna konikurenca mi d tema dvema okrajema pa je učinkovala naravnost smrtonosno. Doki« r je bilo mogoče mežetaniti s Francijo .ter izigravati francosko-nemiki dogovor proti Berlimi, — to je proti nem&ki vladi. — je stvar še sla na ta ali oni način. Ko pa se je y>ojaivila pretnja„ da bo ugas- nebroj učenjakov in izumiteljev ter eelo Viljema II., ki je zidal cerkve ter imel pridige v svoji lastni, najvišji osebi. « Ni nam treba tukaj navajati vzrokov za tako različno postopanje. Na kratko lahko rečemo. d«> so se eni postavili po robu. ko so bili že premagani, dočini so se drugi strahopetno poskrili pred zmagovito drhaljo. Prvi so se zvezaH s sovjetsko Rusijo, a drugi so zavrnili prijateljstvo ruskega naroda, se zanašali na dobrohotnost in pravičnost zavezniških sil — ter bili izdani ! Kot znano, je nehvaležnost pla- in «.r In fjoijii'ia vital o mačeho "Iflas Narola", rAzferimkaii vsv tiste, ki .vknšiijo na ta ali oni naein iMcotli-•ti anucirL5kmi Sloveneem. ter nail j-iho-veiivu d«4ova- i/.med načel "Glas one« Ji.ru. To je eno Naroda * t'e to načeJo in -njegovi 'kiHki ne prija Koverti miu Gka.s Naroda lo z mandati Lige. je stopila s tem očividno na dan. Angleški obstre-Ijevalni aeroplani vzdržujejo <»«1 te- daj naprej -red" v notranjosti de- , ne 7IW>na ]Hmul^iVtL zele. d očim naj skrbi Liga narodov | K overt a bo ianel šele takrat za mir proti zunanjemu svetu. m kredit ko bo_ Angliji je šlo pri tem izključno ^ ljudje smatrati denim- le za posest in izkoriščanje Mosula, kateri okraj je neizmerno bogat na petroleju. Formalno je Anglija obljubila 4'skorajšnje izpraznjenje", a ni storila še nobenega koraka v tem oziru. Nil i malo ji ne priile na misel, da bi izpustila bogati plen. V to idilo je planila sedaj nehvaležna Tuivija s svojo zahtevo, eijanstvo za dmbro delo. Svojega ne\vyor?ike°ra poibratti-tna je označil /. bew idami; "Naš Dom" li>t. «ki doseidaj še ni pokazal svoje barve. ' S tem je prizma!. da ima isdcer 'barvo, pa je noče pokazati. In tiisoekrat boljše je zanj, da je ne pokaže. naj se odredi splošno ljudsko plačilo sveta in vsled tega najdemo da- sovanje. Turki namreč mislijo, da nes zopet, da niso poganski Turki je zanje prav to, kar je bilo prav nikakor hvaležni zaveznikom za do- j za Poljake. Niso le nehvaležni, teni-brohotno postopanje ž njimi. Paš , več naravnost bedasti. Še danes nasprotno. Sedaj zahtevajo celo v ^ namreč verujejo v zavezniško bajko Ženevi, na zborovanju Lige naro- v ''varstvo malih narodov". Še dov, naj plebiscit ali ljudsko gla-'danes — leta 192."». sedem let no * . ji •• - • Ai ... 1 tovah pa tudi ne. sovanje odloči, ce naj Mosul okraj sklenitvi premirja in pet let po ^ v Mezopotamiji, ki je bogat na pe- sprejemu mirovnih pogodb v Ver- t role j u, upravlja Anglija ali pa sailles, St. Germain in Sevres, srna- Turčija. To je nesramnost, kot si t rajo za resnična zagotovila, da se je večje skoro ne moremo misliti, bo slabotne ščitilo ter zavarovalo da so Turki očividno mnenja, da demokracijo v vseh delih sveta. nil tudi ta čedni vir dobičkov in ko je konečno ta vir d. tja n ski tisah- ključno moliamedanska. Dežela je živi. nil, je nastopila ona iLsodejiolna konkureaica, .ii i nir/J.1 vode, da naša mladina vstane. at •• -- - . ... , , . .. ...... Vzrok trga je, ker hoili naša Mezopotamija s svojimi trenn seanskih narodov, ki inn obliubha- , j: - . / . -- 'mladina pr«ikawno spat. * , , , , . , i , . , . . . Vzemimo, da bi bili vsi di;>lo ga pomena le vsled petrolejskib i \ jsoki svet Lige narodov bo že . . .. f„. . i -\r i i- ^ - ' i . . , , mati ela'U! niewne mure, listi elo- vrelcev v .Mosulu. \ era pretežno pokazal tem nevernikom. kaka tudi glede vse ostalih industri-jainih in kapitalističnih držav. V 1-ranciji in v Angliji opažamo isoj na življenje in smrt, v katerean ne bo pomaga ne ta, ne ona s&ran pardons. Izid boja pa je odvisen od srootrenosti in samozavesti delavskega raiareda. Razgled po slovenskih naselbinah. V Shefooygamu je po daljši bo-letani prem in u rojak Frank Žnntor m «Eap»uMtri soprogo »ter pet nedoraslih otrok. Pokojni je 'bil jakx? priljubljen v na3fibini, csato se ga bo zelo pogrešalo. Soprogi hi ofiroftom naše sožaJge! Y Aurora, Minn., je operiran rojak BartoL Operacija je do-Ifaao napela in. ae um obeača na V Franklin, Kans., je umrla ro jakinja Justina Oblak, roj. Grohar. Stara je bila 47 let. Sovjetaka čmomotmka mornarica obišče po poročilih i* Moskve Sredozemsko morje. Sovjetska vlada se trudi, da doikatie mirobjiAne smotre tega obiska, toda v Turčiji nikakor noSego T«rovtati boftjfte-viikim aatrjevanjean. i t'Jbiinlo. Začel bom tjuni, kjeir nas tiajibolj tišči, aiamreč z de loan. Ne ino!"em .se hvaliti, da se dobro d>e-!a, Ikaj-ti tako sla.bo še ni ibilo tukaj kakor je sedaj. Tukaj so večina predilnice. Je tudi velika trojapna. ki pa le'bolj *labo obratuje. Predilnici.* in strojarna so naj-vcičje tovanne tiuka j in če te ne obratujejo, je vse mrtvo. Seveda, kapitalisti javkajo, da ne morejo obratovati '.svojih to varen, ker imajo preveliko konkurenco na jujru. pa saj se poizmamo. Xajraj-še ibi strgali i še tu.st o malo pVače. kar jo imamo, tako da bi zastonj parah zanje. OleJde društvenih zadeiv smo ]>2 še precej na dobrem. Imamo namreč štiri društva, ki spadajo 1; raziičnim jed not a ni. Napredujejo dobro in mislim, da ni Slovenca tukaj, iki bi ne bil pri društvu. Samo nekaj manjka in to je političen klub. To je namreč organizacija vseh slovenskih državljanov. Tukaj nas je okoli 350 Slovencev in od ti-»h je malini, okoli 100 državljanov. Sedaj se nam bližajo volitve in bilo bi dobro organizirata (politični lahrb. da bi volili uradnike, kateri so na delavsko stran. Seveda, pred volitvami so vRi sladki im obljubljajo vse, kar hočfrte po vod rt v »m i va«, pa ]>oznati nočejo. Ncisem še po-zabii. namreč, (ko je bil »trajk tukaj, kalko so nas nasanjali s puškami kakor roparje po cestak. Zatorej «mo sklenili, da bi sklicali V petek cine 18. seqJtemlbra ob 8. uri zvdeer f^hod v dvorani sv. Jožefa na 36. Danube St., da se mad o pogovorimo in če bo mogo-&e ustanovimo Idait. Natprej do ciljat, da bomo pokazali, da tudi mi Sik)venci ne spimo -v političnih oedrih. Da bomo gotovo imeli uspeh, o tem ni dvoma. S poadravom Lawrence Muk, j 88 Danube Su vek. ki bi >»ial .to unijo ]>regovo-rili. «1'bi progla-ili 'dolgotrajen ftrajk, bi bil največji dobrotnik elovjištva. * Prijatelja st;i po veselici s"- •tala, .h* reke«! jpm*i drugemu: ^ — Ti. tvoja žena >e ;bila pa lem-potom vam pošiljam svot-o , . " . ,!lvra--na weira] zveeer. Zavidam ti. Galloway, W. Va. to $3.00 za li-st Cila.s Naroda za na-1 (laljmiii šest mesecev. Oprostite mi. ker nisem takoj obnovil na-j i«h-nine. Br z Gla-a Naroda nika-r kov ne moreni biti. Imam več raznovrstnih listov, trda (Mas Naroda mi najbolj ugaja. Najboljša je Peter Xgagova ,ko?lona. Posebno ga tedaj, ko ipoganja ko- verti Jr» v kozji rog. Z delom je • olj tslaiba trukaj pri nas. Zaenkrat ne svetujem nikomur sem hodati v.<\ delom, John Povš k. Iz Jugoslavije. ■— • Novo š/etje prebivalstva. Počefckom meseca oktolbra se prične aitovo štetje prebivalstva v ;ug. državi. Poslednje štetje se je "zvršilo ieta 1921. Z evakuacijo con. ki so bile pod iit.alijamsko o-kupa-erjo. so nastale velike številčne wpreroemibe in se je vsled tega pokazala potreba novega štetja. Smrt v rožicah. V Crikvenici je gospa M. Hii-u ert. soproga sodrt !ga eveitnika v Zagrebu, iz\Tšila originalen poizkus ^imomora. Svojo sobo in postelj je okranHa s cvetjem t«r na rtkmn izobesila rmio žalska vi po. Ob 4. zjiultraj pa si je iz browin-ing-revolverja ipognaPesr»6nežf nfeta raogia najti nikjer nobenega zatočišča in je toča oba ubila. Naali so ju nasled-nje^gpa dne mtvt na polja. (Kaj bi dal. da bi bila to moja žena. Prijatelj se jI- zamislil ter počasi odvmil: — In kaj bi šele jaiz dal, tki bi bila to tvoja žena . . . * — Kako pa vaš mož? — so vprašali invndeino pomčenko. — O. tolilko dela ima, da je vsak dan komaj eno uro doma. — To je pa težko in nerodno, kaj ne ? — Sdved« je t<*>5ko in nerodno, pa hvala. Bogu. tista ura tudi še do>ti hitro mine. * V Rimu se bo te dni poročila hči Italijanskega, kralja, prineefzi-■nja Mafa'ida. Vzela bo nekega nemškega iprinca. menda princa rz Hess«ina. Casop:sje je že sedaj polno poročil o teni vsakdanjem m običajni im dogodku. Kiaj.ti po-N^eni nekaj vsaktianjega in običajnega je. če se ženska z moškim poroči. (*e je ženska slučajno pnin-cezinja in moški princ, je to znani on je. da sta precej .starokopitna in Mtarovei ika. Ni namreč dalo"- čas. ko bo beseda "princ" po-menjala pso\-ko. zasstran katere bo šel tivti, ki jo bo dobil v 'zobe. tožit na swlišče. Najbolj anačiikna .je pa v poročilih opazka, da se bo ženitova-nja udeležili tudi ernogorski princ Danilo. Prvročii-lo no omenja, kdo mu bo dal dcnair za pot: ali njK gov jngo-i!ovan.«tki kraljeusiki bratranec. ali pariške prostitutke. * * Povedali «o mi .da sem napravil zadnjič veliko napako, ko .sem za-•ptsal, da v ne\vvorški gostilni 'Pri treh rib Vali'* A'ino prodajajo. Ne. Tam točijo za enkrat samo žganje. Kakšno rol>o točijo, si pa lahko mislite, če vam pravem, da g« dajo za dvajset, centov št.ri-han vinski kozan <•, za m dolar pa čel k v art in še par drink o v po-vrh^i. Pijača je taka, da se človeku ki jo aavžije, iz ust, nosu, ušes in sploh od v&etpovEod prikadi Novice iz Slovenije. Umrli v Ljubljani. Imenitna kranjska vas. Anton Mrak. finalni računski I V-bližini Trebnjega leži ob na.Wr.nik v |x»k..... U-t ; Mari-; „hlxui ..^j maJs| va, Kainua Oo. pa Pued.ar. posestnikov« žrna. ' ra Ni,„a Vt>-. kakna. hlA Za. '♦•t : Mihae.i Kc-Ktanjsettc. mbsi ioait^ki , . i . i ■ J , ,1«» i»r*"dsTavlja.]«» rmeiia pretn- brat. 70 let: Frančiška Zvesreli i , i . .l.^l-^.. i »- 'M\ii.icev gorečega meča leseni merer *n siva r»!i!e.ke. Papež prodaja tobak, ^kof piše se .Jedrih' .st- ba\-i - plodnimi mizarstvom. Kt^iek shi-ai:in«^ni in koncem zradu. je prwpeia pol vodstvom V;..i >krbi za vreme jx>se>tnik Ša^ profesorja Jeremija Živa no v ič:« j par. Cl.-.b- na t- imenisbnike je -a-na Bleti in je bila Niprt. jeta «k1 kra- mopnse.bi umevno. da mizarski '.ia v po-eihni avdiijenei. V Ljub-i pomočnik Hudi k ne pride iprav 'jani je >prejel gla veljave. mednarodnega profesorskega Katera vas na Kranj-kem nao- veza prof. Beflt- ittat zunanji mini--p,- kaj enak^a ? ster <1>\ NTnčiv. ki >«* j»» na p<»tn v /enev«, ipripefljal skupno s fttje-1 Požar na Bledu. r>anom Ratdičeflu z istim \ilakoin.! ,,, , .. , , - _ . i .\;l n:««!a je ptimx-i na do>-Jej m se v razgovoru ž njim izray.il! . .. . , . ' Tet>ojas.nje>n naer.n lzhrstiiiniil lask. vo o nsfvh 1. medna rotim*sr:i ' kongresi profesorjev. (Opozoril ana. Požar, ki . . . -e j»> nasrlo siri! je mpepetlil T.ndi s.pnimjala ra^voi j. .. . . , . . , !>is<» m sro«iar<«o iKvaopje po- konirre'-nega zased en ia. Inozem- f M „ , ' . . . 1 se-a nnka rranea \ nlu-a. Poslopji e.lani koiitutresa »st odnesli i z • , . , ja so pogorela do tal. me. države na.plepse utr.se m po-. ,, ....... , I . 1 hneirgnem akeip gasilnih dru- sefbno irostoljubnoi^ti na^e-orsi na- ^>-.1 , -- -- istev 7. B eila, K leeiee, (iorij. Zavoda kar niso moirli preliva1 it i. .. r> . . Hresanee, /irovniee. Rnmega 111 Br.li. Rele pa je po-rečilo o-MJnistri r.a potovanju. ! .. . » ....'.,. . . c J in »'ji: požar, ki In -e bil sicer lah- MLikistt-r s3obračaja inž. Rado ko š - dalje razširil hi povzroči! o ' •vič je bil na Bledu spi-ejet od gromno škodo. Pogoreli objekti so kralja, ki mu je podpisal ve." uka- bili sicer zavarovani, a /al le zov. Pf-teni je Rad oje vič obNkal r.e-znatne svote. name* tnaka mrai. ]:■:•»'. Nediil-ka Njuričiča na Domini, popoldne j.- Umrli v Ljubljani, posetil Rog. Slatino. oe.,i.nikoba hči. hiraika :\2 let. ker je tovorni vlak -koč:! ^ tira.___ \'eč va.gouov je bilo poškodo\n-i nih iin mateirnjalna škoda o-natin. («loveškiih žrt( »v ni bilio. Ki . o va- /anima»i.}e»n Novi gdanski senat. (i (.1 antšk 1 'parlament je izvolil nove senatorje. Zmagali so soei-javne žiee. je bil seveda nemogoč: - , . . . ... , • , . [ja-Iisti. kaitobki un liberalei. ki pa nima'jo večine zbarniei in <0 bajnli na prog-i. so se vsled nexgo- . . , .. . . . \ i-nu od po«Ipore drugih strank de inoiraH preii)e«ljatt na druge 1 ' . ; « ent ruma. prMg)\ Tako vlaki namenjeni« goni potrgali telefonske in brzo« javne žiee. ji» bil seveda nemogoi vsak razgfivor. Vlaki, ki so s<« na v Maribor, 'vozili prt ko Z;«prcšiča in Varaždhia ter so iz večuruo za-ni-iido prispeli v ilaiKibor. 0>b štirih popoklne je bila proga zopet urejena. Požar vsled strele. Ob priliki izadnjie nevihte je ?»a Izgon komunistov iz Francije. Franeo-ko 11: t r;nn.'l 111 inistr-•;vo izgnalo Kraneije aretirane boligarske koniiinniste. nadalje dva Soan.-ika in dva italijanska člana kouumi^ičaie Liiterna-eijonale. Teharjih :pri €edj,u udarila stre^1 Frometne nezgode na Angleškem la \J Shmencw hram, ki je bil ta-1 v- - . . . ; hvfnung News prinaša stati- koj ves v plamenu in je 7. inventarjem vred pogorel do tal. Himen. i sliko o prometnih ne/!?odaih. ki -o eb i-i olcoii 100 težko ranjenih Vremšak z Angelo Tonijervo. oba j Ta dva dneva je namreč kazaV) iz Kamnika. V M^-ngšit s,- je po-1 vr ine ugorlno in h Londojia je ročil Metodi Pa.ternowt. k n!j i gov o-1 drlo na Rtotisoče ljudi na v-e dja tovaren Pe.ter Kozina & Co.. jklrani v letovišča in koipaiišča. z Rojinovo hz Šmatrna pni Krn-j London bil skoraj pra7/ n. v nju. Rudi Vidmar iz Trbovel j se; y romet.u pa je bilo polno inei len-je poročil 7. Ivo Ramovž i v. Btožicjtov in zgfKlile so omenjene ne-pri Ijjinidijani. - sreče. Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delili Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%. POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account* * in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovani e. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. 7. -p«- C I (jLAS NARODA. 16. SEP. 1925. Odnosa ji med Rusijo in Italijo. Rim, 22. avgusta. Berlinski dopisniku •'Tribune"" poroča, da ruski politični krogi z«-lo vznemirjali radi ratzgovo-iov in i>niorajanj «» vanuKstnem paktni. kt-f vidijo v uresničenju iianco^kih stncilrov odkrito «ro-injo vovje4i*k«*iiiu n-žiinu, k»*r bo komunistična Rudiju po uvriljav-ljenju varnostnih in arbitražnih pogodb pnpolnoima gi računajo > po-gloh rvijo italijansko - ruskih I rij atrij ski h odnošajev iti pravi Jo. • ]a j-* Italiji ohljithila Ru*-ij: svojo pxlporo pri ureditvi vpra-lnn) južno-vzhod ni h mnja. Italija hi sovjetska Rusija naj bi zasledovale enotno politiko napraim N«-m«'i ji. Tudi govori. da je I-talij'i na^vetovala Nemčiji. naj p.avla svoj vstop v Zvezo na-todov in naj n." podpiše ničesar, kar I>i povečalo vojaški in politični prestiž Kraneije in Angkij«*. K tej vesti >>vojega berlinskega por« č«-valca pripominja "Tribuna/ da j«* varnostmi pakt v r»*s-niei nt varno-t /a Rusijo, ker jo oddaljuje od Nemčije. Sovjetska Ru-jja. ki j#- zapos-li -na v boju z Anglijo. išče nove zveze tudi lam. kjer se zdijo najmanj možne. List •pravi, da s«i dobri odnosa ji z Rusijo ieer potrebni. da bi pa poli-t i en h zvt-za med Rimoin in Moskvo wotorvo Akmlovala najvišjim interesom Italije. Ki ." je časopisje pričelo razpravljati na visuko o možnosti l-ov «_ra sjK»raziiam r. Rusijo. je ■v ada ii;iro.*'ila uradu Agl i»ziji di Roma. naj detm-ntira v.-se te vesti, češ da n,» odnoša.ii med Italijo in Ru-i jo razvijajo |>o pol noma 'naravno v interesu evropske.jja mi-i u. Oh priliki proslave <1 vestoVetni-ee r isk.' akademij1 znanosti j"j ] »o val >ila »vjet - k a vlada zastopnike italijanskih znanstvenih aks (b-mij k udeležbi pro^ave. ki m-prične -"ot^mbra v Ljviiingra-dn in konča 14. septembra v Moskvi. Povabilu se j,- odzvalo veliko število italijanskih znanci ver ukor in učenjakov. V avezi s tem povabilom je prišla -eni ruiska komisija. ki jo 1 voli jo zastopniki vm-1i višjih in naj-\išjcli šolskih /.ivodov v Moskvi, ('lan kotnis»lje. vseučiliški ]>rofe-hf>r Kdi K-ti'in nepotvorjen za-! Mopnik runke znanosti! — je iz-j javil novinarji mi med drugim : Smote- našega potovanja J" vzno-,t:t\ itftv kulturnih stikov z ostalo Evropo. Po dewetih letih o-'amljenia je nai j varnejše naše potovanje v Italijo. Italijan-ko ljud sivo je napravilo na mas najlepši »tis Sieer pa ie tudi v Riwiji velika simpatija za Italijo. Na novinarjevo vprašanj \ ako »e bodo izbol jša H odnosa ji med obwiip državama kl.jnb različnemu političnemu rev.invu. je ivlgovoril: Ni-sem poj iti k. vendar morem roei. da obstoja temelj za najboljše razmerje med Italijo hi Rusijo. Nadalje je izjavi'«!, eli radi s.nanstverne tzolaeije. Jožaj sedaj iwbolj«al. kev ;nn jrre na roko sovjetska vlada, ki jo zelo pohvalil. V <|HV.ilieaiih ki-oijrih vlada veliko zanimanje za na|M>v**dan M«s-!voLinijev »kN-jMize o 'italli janskeni i stališču jrlfdfr- vainiostnejra pakta .Mu>soliui bo jHwJa'l -svoje izjave na priluidnji seji miuiKtrskejra -\eta. ki se bo vrsrla. kakor hitro lm. fraiiei-Mka nota bcročena nem« Ški vla razpravljalo fanli o naraščajoči drr-ainji in o korakih, ki jih je treba storiti. o HKSK^ J ft ■H^" S K n ■i.' H r wi iHH, *." ■MHNHBHh:.!. V Hi Človek je najhujši sovražnik divjih živili. Saj beže prfjd njim. toda oii jim sletli v zadnja zavetišča in zver prej ali slej za tre. V časih Aristofteia je bilo še dosti levov na severnem O-r.škj (m. Voik in medved sta izginila na Anorleš-kem že v X. stoletju. Zadnji mer-jatsee je bil ustreljen tajil 1. 1659. I)o sredine XVII. stoletja so se držali m> Ivedje v Vojjeških hribih na Praneoskem. Zadnji iizmeke. kjer se še zdaj vidijo njegove -Jike v špiljah. Turi. ki dali ime tudi našemil Turjaku, so hitro naizadovali. Na Francoskem n*. i/minili vXV . stoletju, na Prrc--keni se držati i do 1. 1775.. na Sedmod varstAoan poljskih kraljev in pozneje ruskih ea.rjf 'V. Divji love i so se ^voši-Ijali v Sibirijo! Vendar so se množili tniri le |>oča-=i. V časti Na-t/oleonovih vojn jih je bilo le 300. 1. 1820. —500. 1. 1860. je zabeležila čreda višek svojetja ra/zvo.ja — 1578 turov. Nato ipa je jelo njih Število zopet nazadovali. L. 190."). so našteli le še 700 slav. 1> 'loma >e to zakrivila lmska pra'vWa veljakov. prk}K>nio«rlo j>a je le temu tudi naraščanje ]>rebivalstva. Kmetje so odjedali tiuru vedno več lok. Tur. ki poje v u.jetmiišt 16 k morali Nemei na/za.j. so -postal] tiuri žntev \"ojakov in kmetov. 1'jjonobili so jih do zadnuje-ga. ki je bil zaklan 12. aprila leta 1919. Manj zntana je >zge je vi nil s polovanja po Evrt>pi znajii ameriški 'kinema.to-grafski igralec Thomas Mcighau. Na levi je njihova žena. aia (b'siii pa igralki ( harlot te (ireoimvooil in Louis Wilson. Kantonska fronta. 6eboslovaako odlikovanje .italijanskemu kralju. P P Predsednik Ma*aryik ie podeli \ ojv.xlinja iz Maneherftra, ki je italijanskemu kralju ob priliki bila potki poroko Hellona Zim- 'petindvaj-etonice njegovega via mermatm iz CjncinnatAja, toži danja verižico Velika križa re-svojega moča oa ločitev zakona, d* Belega leva za civilne zasluge. Dr. Sunjatseui. ki je hotel radi-fkalno reformiran celo Ivitajsko In ki je pravzaprav začetnik modi rne Kine, njene revolucije, republike. pa tudi današnje njene cotra.il.) i zmede, se je moral naposled omejiti s svojo politično močjo na. južno Kitajsko. Ali tudi tu -e rii mogel držati; n>e^ro\ vpliv so nasprotniki omejevali na vedno majijši kros; in na koncu Koncev inu je ostal samo še Kanton. Edino Kanton je os.tal zvest 7>olitičuim idejam Suuj.ijt'seno-v.iin, jK>v-.<-d *ki jiristas 2** izirhiil dr. Sunjatf-i «n s kLtaij?&e politična pn/.orn>iee: po -njegovi smrti pa se je njegova kantonska vlada pivolbrjiSziFa popolnima v -ovjet.-ko - komunističnem sniis-in. itako da tvori dan<*s zares sovjetsko postojanko na Kitajskrni. Tobito v skoro popidni sa-mostojiraisti kitajskih pokrajin in njih neodvisnosti od pekhiškv '•centralne*' vlade, so hike raiztne re razumfljive. Oames med Kitajci še ni razčiščeno razmerje mod naeijonalLz-mi om in soci.ia.ližnioin ter komun v zmom. oziroma odporom proti so-eija I n agospodar^k em u za post a v-ljanju Kitajei?tv. Oboje je še tesno spojeno. Fern g-ju 4i si an g, vodja in pred-staviitelj pekinške vlade, odklanja iromunizem. a zastopa oa ter a.front proti ipolitičinemu in gospodarskemu vplivi belili in •laponcev v Krni. Toda v računanju na rusko pomoč se tudi Feng ogiba konfliktom v. boljševizmom. Nacijonaii'Zem in komunizem pa m» med Kitajci družita in izpolnjujeta. oba osobito fnapram Angležem ; proti njim »ta oba ofenzivna. Ni tedaj slučaj, da je bas Kanton, kjer so koncentrirane modet-ne naicifomatistične in bol(jševtškr kitajske težnje, prvi napravil od-Vhvh bojni a/front proti Angležem. Ali dogodka ni iprem ot rival i samo iz vidikov mednarodne poli-t ike. mar\'eč mu ne gre prav nič manjša \rednost utdi s stališča notranje kitajske politike. Kantonska gesta je jasen znak. da 9*» k'tajale* boljševiki ,odloe-mi, iti Iz *'\V>j*iga dos<*laiijega malega okvirja dalje, potegniti za seboj tn-ostalo Kino in ji prej ali slej vsiliti svoje vodstvo. Zato so si iz- Kočar dan V inu 4 iz va*»i S!av-k-oive pni SpL-kem Podgradu je ./.višl! saiiKmuor, ker je bil >lar, •bo ledi en in nesposobeii uoa j«i biti občini v breme. Zulu;,n je da-i /. bobura n jean wklieati občin-ki sv«.t na sdjo. v kateri se je i'iiun» do!oč:ti m<->4o. kjer po-,taro. Modri olK-tiLski svet je i <: /. »o< I i j. da .sauioniorilca nikakor ne sme pokopati na blago-.'ovt.j.Mieiu |M*kc>paltšču. marveč -aj se gii vrže v jarek polog po-kopal^ača in tam zajrit be. K«*r pa >e naihaja j »ako pal išče na drug«-m koncu občine, so vsi občinarji protestirali proti temu. H skozi vat?. Po doLgem posvetwaaij'ii se je sklenilo, pokopati ScimomoKIčevo truplo na nekem holmu. par ur proč od ob-čiuie. Najeti so dva dninarja, ki sita dobila 50 kron, da opravita {'/ogreb. Naložila sta slano zbito rake v s tiTLjxloiu siimomorilea na voz in vtpitigla stani kljuse, ki >je je že komaj gibalo. En dninar je po ]>oti svetil rakvi s prižgano veliko irsko, drugi })a je škropil s .steklenico z žganjem. Konj pa ker vedo in vidijo, da je ravno to n' uiogeil prestati dolge |H>ti na dane-! najpopularnejša parola na bolui. marveč je opešal, nakar sta Kitaj>k| nu. Kantoiiski afront cmI- Ulaiiuarja vrgla rake v v jarek ob kriva tedaj spretno taktiko; akn »'e.-ai-^n .hi zasula z zemljo. Srd a j bi poskušala pekiatška vlada vpli-jso Pa l>rišli lastniki onega z"inlji-vati p« rinir. jeva J no, bi si zapravila f>goreeni, da lm »r.rašiilo simpatije, tki jih ima >edaj nu*i,,no truplo ]>nnesti gor. toda to zmanjšati ugled pekinštkt- vlade ni zgodilo in tako leži uesre«čni ter povečati ogle«! in vpliv kan-, -■aniomoi-ili* še vtdno v jarku oti tonske vlade, ki bi se začela s v-vo-j' ' T>- Kvvež -e je hotel s samomo-jo brezobzirno poetiko u veljav- j «»-^i »it i hudobjii svojih bliž- 1 jat i ko< najboljša predstav i tel j i- wj'b. pa slabo naletel, kajti ea ne le delavske, marveč pn d- '-"-i J1* ujegovo truplo v breme in vsoni naeijonalistične Kitajska.' :o !>'-«.ja^nih sorojakov. Feng-ju-lMsia ug bo moral tedaj. Kaj takega v V tt.u U»25 ' SKRUNILCI GROBOV kitajsko maso. Tega se oči vid no v Pekingu zavedajo, zato odlašajo z odgovorom na angleiško noto. Po drugi strani pa bi nadaljeva- STRASEN ČIN BLAZNIKA dobro preiudar.iti. kdaj bo zasukati krmilo, da mu ga K a nt one i ne' potegnejo iz rok. I Vngleška taktika, ne se prenagliti v odgovoru na kantoiiski in- suit, jh očividno v notranji zvezi Te dni se je vjyn-ha.jal v Geilo- s temi kitajskimi notranjimi nas- v» promenah,K Naenkrat je zgrabil (iiaeona yvetleft.lv Iga -sinčikia sj>etlieijskeg;i j uradnika Olaconellija. It a I a. ki se J je v bližini igral z dbročem. Dvignil je otroka in ga iz nuglo kretnjo vrgel preko zidu v petnajst met-Ko gledamo v sijajaiem svetu' rov ^l^bok-prepad. Nesrečni m-e žarom, ftorv i>lesaTko v svetli oble- otroka je sedel v bližini, a mu ni ki na fxlni. si mi-lii malokdo, da inog/wl pn^kočiti na t>omoč. ker je je nje.no življenje nad vse prijet- ,n-ekasno. Stekel je sicer no in udobno. Toda življenje do- ?)0 stopnicah v globino, vendar je bre plesalke izahteVa mnogo della bH Otrok že mrtev. Množica, ki je in sajuoza.tajevanja. Oua ne spada prwosJbVovala grooaiemu prizoru, k umetniškim vrstanr. marveč k je horfela moinlea linčarti. Polieija težkim delavkam. PrimabaVrina je ,komaj ubranila Giacona, da ga slovečesra .ruskega baleta Didija ljudje lviso pobili na tla kot stek-Sokolova je popisala v n*kem an- fltsa gleškm. listu življenje plesalk, j je C«aeona, izvajajoč, da poteka v rednih va- da je dttprfi. f'ar iuesiti.lv po tej re-razlivnini govoricam i.u konnintar- dvbnmi j.- ]xi|>ol-uomu raucprodat jem. ohen- ni pa j«? |M>vzroeiia pre- ^".d-ainio. -»i kupil vilo ob morjfu ee.j razburjenja in škatMlaJirir..- x /asliržen pokoj, nja. (ire za nenavadni! >iučaj : — j" • "O|kiiije nirličev in prodajanj**! krst. Kot glavnoga krpvea mh;iI-! i a jo grobarjjl < Irube'^hdia Xe dlje časa tso |:<> Keki krožile fanlas!ičiie Kvari ml ver/jij o m i ^t i*r i jah redkega pokopališča in o tem je bila ah vešč *n i tudi polieija. (lovorilo j,, javtuo. da nekateri ljudje d« "l;i|j o kf.ipč.ije ?. grobovi, ropaj«) nirtveee in pro 1 (lajajo, k rstt Polieija d o liro Časa ni ganila, zadnji dni pa je prr-' .i« I a več anonimni h pičeni o po-i čet ju eh.inentov ni pokopališču. Zdaj se je polieija odločila k energičnemu dejanju. Naei-'nk reške |V>Iieijl P:ra se je / več kr: inina'nimi agouti odpeljal v avto-mo4»Llu na pokopališče. kjer j-> zahteval, naj ira tJrubes'-ieh vodi! po vsem prostoru in mu pokaže vse podrobnosti. Končno »o prišli; pred malo b irako. katero je cro-1 i VABILO k veselici, katero priredi društvo "Bratska Zv.va*". šiv. 1-k) S. N. p. .7. ob i ril:ki 15. l. rii..«ra obstanka v soboto dn.' 17. oktobra zv«-«'-er v prostorih Louis Lakner. lT.s stock-holm St.. Kroti k Iy n. N. V. Vstopnina je :{."*• ; Mieotek točno ob osmi i:ri: ijrrala bo a |m»(1 vodsivoin prof. Adaniie.h, Pem potoni u ljud no vabimo vse io,.i.'c in rojakinje i/, lireater New Vorka in ok< liee. da se te naše /a ha ve poluo~tevilno uuele-< iu z nami proslavijo 15. letnico d ruši veneta obstanka. Na veselo 'svidenje 17. oktobra 1S25 ! Odbor. (2x 16.17) f NAZNANILO in ZAHVALA. bar Ie nerad odprl. *V baraki je | ^ žalostnim srcem naznanjam bd odkrit mnavaden prizor. V;sorodnikom, znancem in prijate-temnem k utu je štabi pokonci kr-[ij,.ul. ,la ,1,.Lzpnii>Ila sinrt piv_ sta .vsa prepletena s pajčevino rt. I tikala uit življenja mojemu nepo-deloma že razpada joča. V krsti, Zabljen'emu soprogu Ne je nahajalo po izjavi grobarja FRANK ŽUNTER. truplo knjižničarja Jera.ušga. kij ]>]le 17 4vsniJ|a f jt. z:lti.nil je umrl preteklo leto. Grobar ; svoje mile oči. katere so nas za ea-bil takoj .suspendiran. ■ Ilfcilo p..( sL,,. Zadnjič ra'ZHkovat i z največ".jo strogo-t j,.,.! j,. ,ja|a] 7 f„l>ruar ja. Nekega dne ob 4. uri zjutraj je j R;mj*i bil rojen 24. julija odšla na ^kopališče , komisija, i i*s4 v Varpolje. fara Rečiea sestavljena iz kriminalnih uradni- Lt, v Ameriki je bival Iti in pol le-kov. članov srtdt^a in fijtikafci. ,a. Tu zapušča mene žalujočo so-Preivkava je bila okoli 11. ure! pr0gn in p t uedorastlih otrok in končana, nakar se je komisija vr- rlve -rsiri Amaliji, in Anieo. omo-mla. Kaj je odkrila, ni ziiaii^. žena Pr-li.regar. v starem kraju zatrjuje ve pa. da so bili rta po-jpa .Ta in 4 sestre. kopališču odjnti grobovi, več gro- Najh pša hvala vmmh. ki nam Ihkv- pa se sploh ni našlo. Krožijo kaj poma-ali za eas.i bol .:ni. kavi. rzije O kup" i jah z gndm-vi. o;k(,r Uir\\ onim. ki so ira obiskali plenjenju itd. Koliko je na d-va-|Ra mrtvaškem odru in spremili k ri resnice, naenkrat še ni znan'o. zadnjemu po.-itk;i na dovendio ker še ni bilo izdano nobeno uradno poroe;,Io. Na policiji <0 izjavili. dip je policaj ne ^.11110 težak, marveč uprav strašen.. Pričakujejo »e seaizacijoiL"]ua razkritja. JAPONSKA REKLAMA Neki london.-vki časopis prina- na jiokoprthšee v Shebovganu. Posebno se jv;i zahvaljujem njegovim sestram, ki ste mi bile v f ki no v pomoč v teh žalostnih .e j«' (prav dobro razutn/ I na Telii ucpozabljeni soprog in oče reklamo čn jo tako sestavil, da je pa bodi lahka ameriška zemlja in morala privabiti nove kupce t it j počivaj v miru! vzbuditi radovednost mimoidočega občinstva. Neki dan je objavil ta knjiga «iar v japonskih časopisih .sledečo notico: Opoizarjam čislano občinstvo na sled. »če pretlnosti moje knjigarn-: 1. Moje čeme so nizke kakor loterijske ta.bi'ice; 2. moje knjige so elegantne kakor koncertne p"vke : 3. tisk na-šiii knjig je jasen kakor kristal; 4. papir je debel kakor de fantova koža; 5. post nsžba uslužna kakor na >paruikih kotrlcu-renčnih družb: G. naše skladišče sliči na veliko bogato knjižnieo,-7. dostavite v na dom se izvrši kakor tla jt* aistreljena iz topa,- 8. kupljene knjige zavijemo z enako skrbnostjo, s katero obda ljubeča žena ljubljenega moža; 9. raztreseni Ln lonii mladi tli j udje postanejo resni in delavni. črni začno obiskovati našo knjigarno. 10. jezik j- prereven, da izrazi ostale ugodnosti, ki jih nudimo od- i jemalcem. Žalu.joči ostali: Annie Žunter, soproga. Frank, Edvard. Toni, sinovi. Frances in Annie, he e rk i. Amalija Žunter in Annie Podbre- gar, sestri. Shebovan. Wis.. 1615 North Are. Ce va« mučita revmatuem ali nev-ralgija, vdrgnite ta izboren domači liniment na boleče mesto in sledila bo hitra odpomoč. 35 in 70 centov v lekarnah. Pazite na tvorniško znamko Sidro. F. AD. RICHTER & CO Berry & South 5th Sts. Brooklyn, N. Y. > marnosrt škoduje cedi slktrprni. - Po,M)hio obvladanje mišic je ne- Povratek skrzjnskeffa v Varšavo izogiben pogoj iza dobro izvajanje naloge plesalk. To- je življenje, polno dela in kaikor povsodi, je tudi pri tem delu najbolije tji- ^^ ** ^ ^hxho vrnil s svo-dovoljstvo mad kolikor mogoče potovanja Ameriki in bo pop(-1 no izvršitvijo in čustvo har- noročal o svo(jih uspehih ramwtr-m on i Ane skupnosti z drugimi. wkemu svetu. V kratfkbtm sporoči ---— l\)lj>tka oficijelno svoje želje in zahteve glede garancijskega paflc- brali baš afront proti Anglfižm, ADVEBTIfiB in GLAS NiBODi ta francoski viadi. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE. UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA. »■ IOIWM.CIL.B. M BRIOITA ROMAN. — Spisal C. M. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 13 (Nadaljevanje.) Sedli -te /.a mizo. Brita je .stregla svoji gospodinji pozorno in ljubcznjivo. — Bili -te /e v parku, kot mi je pripovedovala gospa Palčič 1 — je vprašala staia dama. — Da, milostna gospa, rekla ni": je, da nima zame nrkakega opravka. Gospa KIa\dina je z ves. ljein opazovala cvetoča liee deklice. — Ali vam jt ugajal izpreliod 1 -- O bjlo je krasno, kot v baj-ki, — je vzkliknila Brita z navdušenjem. Xi sr mogla prečiuliti. kaiko ]>o\-seni drugačna se ji je zdt4i danes gospo »a lzprehodu -ko/.i park. Xa t. an izprehodu je spravila go>pa Klavdina pogovor zopet na om ibo Brite. — Ali ste muzikalična ? — jo je vprašala, ko jo je Brita opn. zorila na petje ptic v vršičih dreves. — Ha, m i lost l ji va go^pa. igram klavir ter sem se nekaj časa tudi učila peti. — Gotovo imate alt ? — Bolj mezzosopran. le temnejše barvi?, kot se je izrabil moi učitelj petja — To je lepo. Jaz ljubim mehke, temnejše ženske glasove. Hišna godba mi dosti bolj ugaja kot pa veliki koncerti, ki so zame"preveč utrudljivi. Mogoče mi boste danes zvečer nudili poskušnjo. — firto rada milostljiva gospa. Dospeli sta med tem do kostanjevega drevoreda. Gospa Klavdina je pogledala na uro. — Vrniti sc morava. Naročila sem dr. Fr nsenu. naj pride ob dvanajstih, — je rekla. Na povratni poti nista govorili. Stara dama je zrla zamišljeno predse, kot da je popolnoma poza^bila na deklico poleg sebe. V re.,niei pa ni bilo tako. Dobro se ji je zdelo opirati se na roko mlade d.ki ice. Ivo sta topili v ve-tibil. je rekla gospa Klavdina prijazno: — Za naslednjo uro vas ne potrebujem. Ko bo končana konferenco z dr. Freaisetiom, vas bom dala .poklicati. S trm jc odpustila Brito. Friderik je sporočil, da dr. Frensen čaka v d lavni sobi gospe. Dr. Frensen -e je dvignil, ko je vstopila gospa Klavdina. — Dober dan. dragi doktor. Zopet ste strašno točni in jaz vas pustim čakati. — Komaj pe.t minut sem tukaj, milostljiva gos-pa. Ali smem vprašati, kako ^e počutite? — je vprašal, z motreč i m T>«gl«d<>ni na njeno bledo lice. Pokazala mu je stol ter mu sama vedla naproti. — Ne počutim se prav posebno dobro, dragi doktor. Imela sem slabo noč. Pa pustiva to. Rada bi vam stavila vprašanje. Dr. Frensen >e j'- priklonil. Gospa Klavdina ga je nekaj časa motrila - svojimi temnimi očmi ter vprašala nato: — Zakaj mi niste povedati i. da se piše mlada dama Lossen? I)r. Frensen je 1 >i 1 pripravljen na to vprašanje t«-r ostal vsled tega miren. — To vprašanj- je hitro odgovorjeno, milostljiva gospa. Prvič niste hoteli absolutno ničesar podrobnejšega vedeli o mladi dami.. — A na to, da se piše Lo-.m«ii. bi me morali brezpogojno oi»o-zoriti. — ga je prekinila o^tro. Stari gospo pa je ostal popolnoma mirai tor zaključil svoj govor: f — Drugič pa sem izvedi 1 za ime šele potem, ko je mlada dama dospela. Kot veste, je vodil celo korespondenco predstojnik mojega urada. Radi večji' udobnosti so bile ponudbe numerirane. Vodil se>m le, da ima ta mlada številko dve. Šele ko je dospela, sem izvedel njno ime. Pa taii temu nisem pripisoval nobene večje važnosti. Ime ni tako redko in ker ga sami ne nosite že dolgo, je brez pomena — Tako mislite vi, doktor — je rekla gospa Klavdina s Čudnim povdarkom. n , 1 v i On se je resno ozrl vanjo. — Pač nočete odpustiti mlade dame radit) fga, ker nosi i»to ime? To bi mi bilo žal. V tem slučaju sem bil prepričan, da sem našel pravo za vas. Moja ztna je biLa naravno* očarana od mladje dame. ^ ^ — Tudi nuni ugaja, — zelo. — je rekla.go^ipa Klavdina. — O, — to n.e veseli. — in ime seveda ne pri tem vpoStev. Gospa Klavdina je ti tsno stisnila rriki. — ALi veste, kdo je Brita Lossen? — je vprašala, liripava od razburjenja. Postal je pozoren ter sf presenečen ozrl vanjo. ' ' Gospa Klavdina se je dvignila n ii sto«pila p reden j. — Njegova hčerka je, — hčerka Kurt Lossena iz drugega zakona. — je rekla skoro neslišno. Tedaj je skočil pokonci tudi Frensem. ^ — Nemogoče, preplašeno vtaklikaiil. ^ Stala sta si nasproti ter molče motrila drag drugega. Nato pa je gospa Klavdina omahnila, vsa izčrpana nazaj na stol. * T ' * , / . I 1 t l — Trga niste slutili! Proseče je dvignil roki. — Milostljiva go-»pa, v takem slučaju bi za noben denar ne poslal deklice v vašo hišo! Stara dama j? prikimala. — O tem sem prepričana, doktor. Saj ves*«, slučaj uganja pogosto z nami burkr. Ali pa mogoče ni bil le slučaj,? 1 — Kako mislite to? — Ko m*m >lišala včeraj ime mlade deklice, mi je prišla misel, da j? mogoče namenoma' prišla ravno v mojo hišo. — laključeno, milostljiva -gospa. — je rekel FVeoseo hitro in odločno. — Niti v oglasu, niti v korespondenci se ni omenilo vase^-ga imena. Sporočilo se ji je le. da je odprto -mesto v hiši osamljene dame in da bo izvedela vse podrobnejše ofo svojem prihodu. Vaše kme je cula šele v mojem stanovaju. Popolnoma neznano ji je bito, ker ga je pankrat napačno izgovorila. Gospa Klavdina je prikimala. — Ta sum se je pojavil v meni le trenutno. Hotela sem p«, biti popolnoma gotov« in raditega arm va« poklicala k s4bi. — Imam GLAS NARODA, 16. SEP. 1925. namreč, — kljub vsemu, — namen hiši. Frensen jo je presenečeno pogledal. — To je nov doikaz vašega velikodušnega mišljenja, — je rek/i z občudovanjem. V njenem obrazu se je čudno zganilo. — Mogoče je etdo malcmkostni občutek, ki me je napotil, da oMržarti mlado damo v svoji dno! Tudi naši "Kabvli" so taki. Vse jim gre po glavi, le rodbina jih z redkimi častnimi izjemami nič ne zanima. Pa tudi tu prosimo brez zamitre. Vsem po zaslugi. Kabvli so zelo nadarjeni. Kdor misli, da izbruhne nekaka svetu nudim hčerki Kurt Lossena v svoji hiši dom ter ji dajem — kruh | vojna v muslimanski Afriki, in plačo. Dr. FreJisem pa je zmajal z glavo. — To je najbrž usti "malt tnkostni občutek*', ki vas je nekoč napotil, da ste poslali slike Kurt Lossena v "Ameriko" ter plačevali zanje višje cene kot jih je zahteval — Sljke sem kupila, ker so mi ugajale. In da sem plačevala višje cene, — moj Bog, slikar sam ni vedel, kako dragocene so slike. Gabilo se mi je okoriščati sc na njegove itrotlke. Naihajam pa se tukaj na polju, na katerem mi zmanjka miru. Od včeraj naprej setm imela že dosti razbuijenja, — odkar sem razkrila, koga mi je usoda privedla v hišo. Kol rect.no, sem se liostela le prej>ričati, če je res 1o slučaj ali če je tičal za tem kak nameh. — Nemogoče je, da bi mlada dama vedela, h komu je prišla. — O tem sem prepričana. Še sedaj ne sluti, v kakšnih odnoša-jili s.an jaz z njenim očetom. Ničesar drugega ne* ve kot to, da je bil že enkrat preje poročen. Niti i oliko ni vcdelia, da bi me mogla obvestiti o ismrti svojega očeta. — Kurt Lossen mrtev? — je vzkliknil stari gospod, ves presenečen. Začudi; no se je ozrla vanj. — Ali mislite, da bi drugače obdržala njegovo hčerko v svoji hiši? Ne, doktor, tega bi ne mogla storiti. On pa je mrtev, — že dve leti. In ker je mrtev, nie nobena stvar ne ovira. da. sprejml m njegovo hčerko k sebi. Tudi se ni treba bati, da bi izvedela, kdo da sem. — Torej ji hočete to za molčati ? — Da. to hočem! L: na na način se bo mogla obnašati proti meni neprisiljeno. Mora biti tako kot da mi je popolnoma tuja. Drugače bi postali odnošaji med njo in menoj težji. Mogoče, danes še ne vem tega, ji bom pozneje pojasnila ce2o stvar. Raditega. dragi doktor, vas moram prositi za najstrožjo diskn.eijo. Celo zadevo morate smatrati za svojo uradno skrivnost, Prosim vas tudi, da molčite napram svojim sorodnikom. Ali mi hočete obljubiti to? Frensen se je priklonil. (Dalje prihodnjič.) Sporno ozemlje v Maroku. Zadnji dogodki v Maroku zbujajo splošno pozornost, saj gre zn prvi resni nastop kolonijalnih narodov, k iso začeli razmišljati, kako bi sc otreslo tuje nadvllade. Evropa se teiga pokreta v kolonijah po pravici boji. ker bi bila v »lučaju neuspeha v odporu proti kol'omjijalxtim upornikom' gospo- Vsak Kabvl mora služiti od 1(T. do 20. Urita v armadi bodisi v. boju proti drugim plemenom ali pa zato, da uveljavlja načela krvne u fcvete. Evropski kollonizatorji so hoteli iztrebiti te običaje, pa so naleteli na energičen odpor, ki se je spremi.nil zdaj v krvavo vojno. Stališče ženske je pri Kabvlih darsko tako oslabljena, da bi se kakor sploh pri muslimanskih na- bilo barti za njeno bodočnost. Glavno vlogo v osvobodilnem pokre-•tu v Maroku igrajo takozvani r.fski Kabvli. domače pleme, ki d la pod vodstvom fanatičnega Abd - el Krima Francozom in Spancem največje preglavice. Šele zadnje dni se je posrečilo vrhovnemu francosko - španskemu poveljstvu zajeziti zmagovito prodiranje teh 'upornikov in doseči r.ekat re lokalne uspehe, ki pa še ne pomenijo, da je konflikt v Ma rifski Kabvli. domače pleme, ki Gorsko pleme Kabvlov izvira bržkone od prebivalcev Severne Afrike. Predniki Kabvlov so bili K- Afriki še pred Egipčani, ki so prevzeli od njih kult Aimnont. Kljub navalu nomadskih narodov Ko se Kabvli n? le obdržaLi, nego so celo asimilirali tuje narode in rase tako, da nafeitimo med njimi na pokabiljene črnce, bizantinske Grke. Rimljane, Arabce in celo Francoze. Berberstvo in narod; nego trdno tik oren juma kulturn2 forma. To so arhaični ostanki prastarega delavstva. Pri nekaterih kabvlskih obredih se vidi še dandanašnji, da se drži lovskega titanu nekako prolcletstvo krvi. Lovci, ki izgube življenje ma lovu. so pokopani v gorah, da bi njihove duše ne škodovale vas^m. Zanimivo pa je, da se imenujejo baš oni zagonetni plavolasi in rao-drooki Kabvli ' ithermaken'. kar pomeni lovec. Kabvli se razlikujejo od ostalih afriških plemen tudi s tem, da visoko čislajo kovaški stan. ki je zvezan čl isto tudi s politično in versko oblastjo. Ka-bvld smatrajo kovače za nekake (čarovnike. Ne smemo pazaibiti, jda so pripisovali egipčanski duhovniki kovinam, zlasti pa zktftu nekak peklenski značaj. Zato pa usnjarji pri Kaibvlih niso ničkaj V časteh. Strojarju ne pravijo srn tega ali onetga očeta, ampak 'sip tr ali ohcl' S tem hočejo reči. da je strojarstvo žensko delo. Največ se pečajo Kabvli s vrnar-stvom in čebelarstvom. Hrana jim je zelo skromna. Dan na dan jedo kačo.* kuhano v nekem smrdečem olju in narezano z meso rafelionrb domačih ali divjih živali. Kabvli imajo obvezno vojaško dolžnost. rodih zelo žalostno. Dekleta enostavno prodajajo in kupujejo pod pogojem .da so še nedolžna. Od pamitiveka se je ohranil pri Kabvl ih običaj, da imajo do žene pravico tudi m oži vi bratje in celo vsakokrat ni vlastelin doticne pokrajine. Iz tega nastanejo pogosti bratomori in očj ttomori. V rodbini vlada torej strašna razuzdanost, ki se skriva na zunaj pod strogo etiko. Kabvl pred ljudmi ne sme nazvati po imenu svoje neveste ali žene, ni? sme zn njo govoriti, niti jo pogledati. Pri tem pa so kabyl«kc ženske krasne, ni čuda. da so večinoma zelo razuzdane in da jim je dobrodošla vsaka prilika za razvratno življenje. Podpirajo jih pri tem prav iradatno stare zvodnicy — o kabilskih babah je znano, da so v tem p o ir ledu na najslabšem glasu Berbenke so imel? svoje posebne, možem neznane črke. In še dandanašnji rabijo takozivane "ženske smake" ,«t. j. simbolične zinake za tajno korespondenco. Tako na pr. pošlje kabyteko dekle svojemu fantu rutico. V enem kotu je rde ea pika. — "kri", v drugem črna — "noč", v tretjem rmena — "kraj." To opozorilo pomeni. 'N-.1 hodi to noč za menoj, ker bi utegnila teči kri; pridi ponoči tja kjer te čakam." Polog takega nedolžnega flirta se peča kaibvlska ženska tudi s čarovnijo. Č*e hoče, da neha mož ljobrti drugo, ga e-nostavno polije vodo, s katvr-o so umili mrtveca. Če si hoče ohraniti moževo ljubezen, rabi "lju-baivni napitek." Polije si namreč obraz z medom, ki ga pod brado prestreže v kako posodo. Potem mu primeša malo krvi iz jezrka (olio! zakaj neki iz jezika?) in iz čdla, doda sedem zrn soli in ko je tako zbrala vse potre/bne pripomočke, pomeša to Čudno pašteto med možeyo jed. Baje ta reč pomaga. Citateljice, ki imajo nezveste može, lahko poskusijo. Recept ni napačen. In tudi jezičku bi \ časih ne škodilo, če bi mu ta ali ona puščala malo krvi. Pa brez fcamere. - Življenje moških je večinama v gospodarstvu, politiki in vojni. Za i rodbino se ne. zmenijo mnogo. Ou- m ot i jo. Berber se ne bori za vero nego za svojo plemensko avtonomijo. Široka politična koncepcija je njegovemu svl.rtovneinu nazira-nju povsem tuja. Jezik Kabvlov je nedvomno ha-m it ski, zlasti na zapadu, dočim se na vzhodu umika semittki arabščini. Nekateri učenjaiki so cel^ ninenja,n da imajo Kabvli mnogo sklepnega s smerošpanskimi Baski. T lesni tip Kabvlov ni enoten. Razločujemo pet tipo\\ od katerih sta dva pretežno arabska (erlen 'klasični', drugi pa semiteko no-sati), eden je omejen na Ailžir. dva sta pa tipično kabvlska. Ka tyli so smili in dobro raščeni. Ženske so kot rečemo z lo lepe. Ome nili smo že Kabvle s plavimi očim in lasmi. O teh si učenjaki niso na jasnem. Nekateri jih smatrajo za germanske (vandalske) priseljence. toda po kabylskih pri]>o-vedkah so biLi v dež fli "že davno pred Rimljani/' Na berberskih tleh niso imel«-večje države nikoli sreče, ker je to pleni3 nomadsko. Zato je naletela tudi francoska kolonizacija na fanatični odpor. Berber i so svobodoummi. Ne trpe nobene nadvlade. Po vaseh imajo svoje so v jet e. Svoji domovini je Berber bolj zv ist in udan kot ženi. rodbini ali materi. Vendar pa imajo v teh krajih tudi višjo politično organizacijo, ki se imenuje v domačem jeziku anthrum, v arabščini pa sso? in obsega več vasi ali krajev. S takim širšim ssofom ima zdaj Franei.ia obilo poda. 230 obtožencev pred sodiščem. Nedavno se je pričela v Kišine-\ui v Besamabiji veiikanska sodna razpravaL ki bo trajala več tednov. če ne eelo mesecLv. Gre na-,nireč za udeležence lanske komunistične vstaje v Tatar-Bunaru. ki so oblast va udušila le s precejšnjim naporom, ker so dobivali uporniki pomoč iz Rusije. Vsega skupaj bilo aretiranih 560 ljudi, večinoma kmetov, pa tudi dijakov, učiteljev, uradnikov, tr-goveev itd. Med njimi je vet" žensk. Ves čas sede prijeti v zaporu in čakajo na razpravo. Tekom preiskave, k: je trajala skoraj eno leto, jf,- bilo 240 oseb oproščenih ali le policijsko kaznovanih. Sedaj pride pred sodišče 320 glavnih krivcev-- ki so oibtoženi s ščuvanja proti oblastvom. upora in veleizdaje. Obtožnica je cela knjiga in ima preko 600 strani. Povabljenih je nad S00 obtežiLnih prič. 40 milijonov mark za stare knjige "V poslednjiih sedmih letih sem izdal okrog 40 milijonov mark za stare knjige in rakopi->e," je dr(jal ameriški srtarinar dr. Rosenbach. preden se je te dni povrnil iz Evrope v Philadelphi-jo. "^Za mojega sedanjega bivanja v Evropi sem nakupil za kakih oseni milijonov mank raznih sttarih knjig in rokopisov. Dobil sem iz zasebne roke nai-a\Tnost zaklade, ne glede na stvari, ki sem jih kupil na javnih dražbah. Največjo ceno sem moral plačati tokrat za indijan^i prevod Baxter-jeve 'Tall to th}? Converted" namreč 1^2.000 mai-k. Samo trikrat sem plačal še višjo ceno. V evfop-skih knjižnicah so še veliki zakladi. Amerika je doslej nakupila le majhen del dragocenih knjig, ki so na prodaj. Mnogo neprecenljivih di lov ne bo sploh nikoli prišlo na trg. Ker je povpraševanje po starih knjigah in rokopisih v Ameriki vedno večje, morajo ra-.n obscižnn arhiv l)iv<5 ura rusko-jia jarftnoralne-ga .vtaiba. Arhiv jo bil zazidan v . •• pofflje prosilcu v stari kraj gls •om nanovejie odredbe. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAKEGA KRAJA Kdor lell dobiti virodnlka al srojoa is starega kraja, naj nam prej piše ca pojasnila. Ja Jugosla vije bo prlpuSčenlh v prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 napi« vsako leto po 871 priseljencev. AmerlSki državljani pa aamorej dobiti sem lene ln otroke do 18. 1* U bre«, da bi bili iteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Jttejeje kvoto. Btarifil in otroci od IS d* 21. leta amerigkib državljanov p imajo prednost v kvoti. Pilita • pojasnila. Prodajamo vocne liste aa vM pf ■e; tudi preko Trsta aamoreje Ja goalovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt 8t., New York Prav vsakdo— kdor kaj itte; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh >—* MALI OGUUU ▼ ''Glas Wared*" Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street Hew York, H. Y.