(V«6«rno ixdai\J«.) 6. številka. V Trstu, v soboto dne 13. januvarja 1894. Tečaj XIX. „BDIM ishaj* po tri krst na tad*n t ieetih ia-4anjih ..t, torkih, Aatrtkih in aoboUkh. Zjatranja iid.nja it-kaja ob t. ari ijatraj, vaitrna pa uk 7. ■n rveoar. — Obojna iadaiija stana : »« JMaa aiaaaa . f. —.90, Uvaa A»«trijt f. 1.4» a» tri mm. . . 2Su . . «,— aa pol loto ... 5.- . . , I. -aa vsa Ute . . , 10.- , . . it.— Na aaroifce krti prilaisat saroinine it M je«lj« Mir. Pasamifre iu-rilita ■« dobivajo * prodajal nleah tobaka p Trotu po a nri., V GmriM po S n«i. Sobotno »efierno iidaaja r Trttu M n«., r Gorici 4 n«. EDINOST 0(flM! »o rai'uno po tarifu t petitu; za aa*tot* e debelimi črkami m plataja prostor, kolikor nliaeg* f araitnih »ratir. Po>-lana etmrtn c« in jaTaeajsaliTel«, da-maći uglasi itd. »a r aru njo pa pogodbi. Vii >lnpi*i naj se pošiljajo urodniltru : ■ licu ('»»orra^ *t. 13. Vsako pismo mara biti frank evano. kor nefreukoraiin »o n« »projjmajo. Rekopiai se ne vračajo. Naruonino, reklamacijo in a(laxe sprejema upravniMvo ulica Caserma M. Odprte reklamacije ao prost« poštnina. 01»ril0 »loveiMkela političnega druitva za Primorsko. ,r •Mnmtrnj* a*W t' Morda vender! Ljubljanski „Dom in »Tet" je ilu-Btrovan list „za leposlovje in znanstvo". Že ta na lov nam nam pravi, da listu ni posla s politiko. In vender je prinesel v svoji prvi letošnji Številki tako temeljit Članek o ranah našega javnega političnega življenja, torej eminentno narodno-politišk članek, kakoršnega že dolgo nismo čitali in kakoršnega smo si tudi želeli od srca. Ta članek je važen že po svoji vsebini, ali uprav dragocen nam mora biti z ozirom na pero, ki ga je napisalo. Kakor jasen žarek izza temnih oblakov posijale so na naše javno življenje blage besede g. dra. Lampe t a, učenjaka in pisatelja slovenskega. Lepšega novoletnega darila nam pač ni mogel nakloniti g. dr. Lampe. O našem domaČem prepiru, o tej rak-rani javnega življenja slovenskega, pisalo se je že mnogo i u od vseh strani. Ali kakor da je viselo nekako prokletstvo nad nami: vsaka beseda, izprego-vorjena ali napisana z najboljim namenom — v pomirjenje razburjenih duhov, v pojašnjenje nesporazumkov iu v zbi-streoje pojmov — vsaka taka beseda, pravimo, razpalila je Se bolj duhove na jedni ali drugi strani. Da govorimo na splošno: strankarska strast zavela je nas Slovence tako daleč, da smo postali slepi in gluhi ne le za svoje koristi, ampak tudi za svojo škodo. Gori smo rekli, da so besede, katere je gpregovoril „Dom in svet" svojim naročnikom za novo leto, posebno zuamen te z ozirom na pero, iz katerega so izšle. To smo rekli s premislekom.Y zmešnjavi, nustavši mej nami v poslednji dobi glede na verske, n&rodne in politiške pojme, bila je vsaka beseda z naše strani — to smo poskusili v polni meri — le nam sainim v škodo, kajti pomnožila je le srditost ouih, ki so slutili t nas svoje nasprotnike. To Žalostno prikazen moremo si tolmačiti le tako, da bo z jedne strani morda nismo prav razumeli, z druge strani pa — in to je bilo menda odločilno — je zavladala mej nami tolika nezaupljivost, da smo slutili nasprotnike, ne: sovražnike, kamorkoli smo se obrnili — le tam jih nismo iskali, kjer v res- PODLISTEK. Pustno pismo. (Pila svojim prijateljem in snancens Sobrotnikov Lnkeo). Bedaj ibo ie v porinem času, kaj ne P Ta henteni pustni Čaa t Nekateri aa ga ve« aelt, dragi pa godrnjajo, čel, da bi se kar hitro iagubil. Godrnjajo navadno tiati, ki imajo prat ne lepe, veseli ae ga pa tiati, katerim je dana aedaj prilika, da lebko uganjajo pustne burke. Te puatne burke uganjajo lehko otroci, uganjajo jih lehko mladenči, a uganjajo jih lehko tudi odraali molje. Kaj ne, da ni nič alabega, ako ai dovoli človek v tem pustnem času kako burko, aaj jih je oelo burja, ki ni človek, uganjala s vaemi ljudmi, ne utirajoč ae ne na spol in ne na atan — aaj uganjajo neke burke cel6 taki molje in to ie ct»!6 o prod pustnem času, o katerih bi človek moral mialiti, da oo akosi in akoai reani možjČ. Le poglejmo utarega grofu llobenvrarta, kako burko je naredil, ko je objel avojega največjega nasprotnika Plenerja. Ni-li to največja puatna burka, da ae druii aaatopnik gorenjskih kmetkih občin a zastopnikom nem kega „liberalima* P Ni-li to največja puatna burka, da ae družijo zastopniki kato- nici so. Ali da povemo bolj po domaće: rojaki in bratje smo se pretepali mej saboj z vso srditostjo, resnični in skupni sovražniki naši so Be pa mej tem smejali v post in si ogrevali zmrzle kosti pri slovenskem zublju. Kako razvozljati ta vozal? Vsaka beseda, izpregovorjena od te ali one pre-pirajočih se stranij, je bila ne le bob ob steno, ampak je še povekšala zlo. Tu je trebalo mirne, pametne besede s tretje, manj prizadete, rekli bi: nevtralne strani. Tako pametno besedo nam je doueslo letošnje novo leto, prišla nam je iz peresa slovenskega pisatelja in odličnega duhovnika, g. dra. Fr. Lam pet*. Na stan tega gospoda pokladamo posebno važnost iz jako tehtnih razlogov. Rekli smo že, da je mej nami zavladala grozim zmešnjava ozirom na versko, nArodne in politiške pojme. V tej zmešnjavi so se često zamenjavale politiške zadeve z verskimi. Kdor je grajal kakega poslanca in zastopnika nAroda, ki jo bil slučajno duhovnik, hitro so ga naslikali kot nasprotnika vsega duhovskoga stanu, še več: kot nasprotnika sv. vere; odločno narodni iiAzori — ali kakor pravijo: „radikalstvo" — identifikovalo se je z brezverstvoin. Sleherni stavek, napisan v naglici časnikarskega poklica, deval so je na zlato tehtnico, obračal in zasukaval se je tako dolgo, da so strogi kritiki zasledili v njem — brezversko tendencijo, ne hoteČ pomisliti, da vsi slovenski Časnikarji niso doktorji bogoslovja in da posvetnjak — bodisi že časnikar ali pa čitatelj — niti ne sluti, da se ta nli ona besedica ne more odobravati se strogo bogoslovskega Btališča, In piši to danos, naglašaj jutri, trdi pojutršnjem — slednjič je moral biti uverjen ranogo-kateri, da preti nevarnost njemu samemu in pa oni sveti stvari, kateri je posvetil vse trudapolno delo svetega poklica svojega. Le na ta način je ,mogla nastati nesrečna napetost mej jednim delom posvetnega razumništva in jednim delom duhovščine. Iu kdo je trpel v resnici pri tej zmešnjavi? Nikdo drugi, nego naša ndrodna in verska stvar. Izginulo je torej inejsebojno zaupanje in žnjim tudi vera v poštenost namenov svojega bližnjega. Pri takih razme- liikib načel s židiPKAko moro biti katolilko načelo, ako se vjema t židovskim P Ni-li to največja pustna barka, ako vidimo kanonika K luna pri bogato obloženi misi, kjer sedć nemški iido-liberaloi in pijejo iampanjec P Škoda, da oiao imeli te pojedine aedaj v pustnem času, kajti mislili bi ai bili lehko, da je napil g. kanonik tudi na sdravjo slovenskemu narodu. Kaka sadovoljnoat je morala aijati g. kanoniku rai obraz, ko ao vsi vzdignili kozarce v prijateljski slugi in jedinstvu ! Ko bi bili napravili to pojedino sedaj v pustnom čaao, povabili bi bili gotovo ie vse tiste slovenske poslance, ki se ogrevnjo za trozveio in za občevalni jezik; povabili bi bili gotovo tudi g. prof. Šukljeja, da bi jih razveselil a kako novo izjavo o narodni jed-nakopravnoati. Res, škoda, da ni g. pro-feaor shranil vse svoje delovanju za pustni čas. Ko bi aedaj o pustu naglaial narodno jednakopravnoat, ko bi aidaj o puatu pograbil biviega ministra Gavča, ko bi sedaj o pustu trdil, kako navdušeno aprejema od nemiko-liberalne stranke usiljeni nam boj, ko bi sedaj v tem pustnem čaau naglaial, da je voljin delovati v tmialu narodne stranke, toliko bi mu ie sodaj o pustu lehko verovali, kolikor smo mu, ko je naglaial, koliko koristi imamo od vinske pogedbe z Italijo. rab jo pač naravno, da bi bila zastonj sleherna beseda s prizadetih strani v pomirjenje in sporazutnljenje. Trebalo je torej pametne besede s tretje strani — in hvaležni moramo biti gosp. uredniku „Doma in Sveta", daje spregovoril tako besedo. Žal, da nam za danes prostor ne dopušča, da bi obširneje govorili o g. Larapeta zlatih naukih in da se moramo omejiti le na to, da naglasimo posamične točke njegovega izbornoga članka. G. dr. Lainpe nas uči: Ločimo, kolikor se le da, osebo in stvar; ne bodimo nasprotni dobri stvari, če smo nasprotni osebi ; kažimo ljubezen do osebe, če tudi pobijamo njeno načelo; čitatelji časopisov naj čitajo previdno, umno in razsodno, kajti pomisliti moramo, da je treba za dnevnike pisati hitro in tako so lahko vrinejo zmote in nepremišljene stvari; ogibajmo so vsigdar vsega, kar bi škodovalo našemu narodu; mladina naj se trudi neumorno, da bode kdaj zmožna koristiti svojemu narodu; uljudno prosimo vso verne Slovence, naj vender no škodujejo dobri stvari in sami sebi s tem, da nas imenujejo premalo katoliške, odločne in kar je jednacih izrazov. Uprav lapidarna pa je nastopna izjava veleučenoga duhovnika: „Ne glede na to, da ne smemo bližnjika slabo soditi, rečem naravnost in tudi o ločno, da se ne dam od kateregukoli pisatelja ali dopisnika učiti, kaj je katoliško. Saj ne pišem še le od včeraj za katoliško-nArodno stvar. Sapienti Kat! Če pa priznavajo tudi „nasprotniki"; da se strinjajo z našimi dokazi, ali mislimi, ali načinom pisanja, tedaj ni to žalostno znamenje. S tem kažejo, da sprejemajo spravo, da se dadtf prepričati." Slednjič poživlja pisatelj vse Slovence skupaj, da bi «e trdno oklepali naše katoliške vere, ne ozirajoč se na posamične osebe, kajti „osebe so danes, jutri jih nitt. Kdo no bi radostno vsprejel teh naukov? DA, gosp. dr. Lainpe nam je podal krasno navodilo za naše postopanje v bodočnosti. V dobi bojnega krika naletela jo na naše uho beseda miru in sprave — kdo bi se jo ne veselil? In še od take strani! Blaga čutstva in na- Res, moja srčna *elja bi bila, videti sedaj v pustnem Aasu veleč, g, Kluna, učenega profesorja dukljeja, vrlega Francelna Povieta in „tutta la ootupagnia' slovenska, ki je primila na Hohonw.irla. Rad bi jih videl, kako ae drž6 aedaj v veaelem, pustnem času, sedaj, ko ves avet uganja barko; rad bi jih videl v tem času, ker nakadili so nam marsikatero tudi v nepustnem, recimo n. pr.: v žalostnem £asu. Sedaj morajo ie-le biti pravi, sedaj je ie-le čas za 'nje. Res ikoda, da ae nam ne pokažejo v teh veselih dneh. Voa dolgi puat bi bili lehko veseli, ako bi zopet videli g. Povieta nn odru pred ogromno množico, kjer pripovedujo atrmečomu svetu, kako ao zjutraj prekriža, kako lepo moli, kako se mu zjutraj niti sanjalo ni, da mu naloić tako čast, dasi je imel že zvečer spisan govor v žepu. Primojruha, ako bi se pri nas kaj takega dogodilo o pnstu, dogodilo bi so bilo gospodu Povfetu bal tako, kakor se mu jo dogodilo v Gorici, ko jo, pobrnvlii svoj .»kundpak* zapustil nehvaležno Goriiko. Oj ta preaneti pustni črn*, ki me spominjai na tisti: „Ni tako, ni tako !" Neki mož je bil namreć telć navduien za tega gospoda, in to sato, ker je znal tako lepo pisati, V neki knjigi ali časopisu hvalil je neko stvar (spominjam ae no več, ali je bila rastlina ali kaj), kitko dobra je in koliko koristi bi imeli dobudilne misli so nam prešinjale duSo, ko smo položili iz roke prvo letošnjo številko „Doma in sveta", kajti prinesla nam je vejico iuiru in potrpežljivosti. Dal Bog, da so padle besede Lampetove na rodovitna slovenska tla in da nam skoro vsklije iz njih cvetka inejsebojne ljubezni! In da se to zgodi čim preje, hočemo še katero reci o naukih veloučo-nega pisatelja in duhovnika. Zaključujemo pa: gosp. dr. Lainpe je govoril kot minite, duhovnik in rodoljub. Morda, morda vendsr nam njegovo besede zbistrijo pojme, morda nas primorajo, da bodemo drug druzega sodili blagohotno in z ono ljubeznijo, ki smo jo dolžni — bratu. Siuemo-li gojiti to sladko nado ? Morda — vender l Tržaška občina in okolica. Ftnanoijelno stanje trlaikega mesta ni ravno cvetoče. Mestno atareiinstvo iskatalo jo aa tekoče loto primanjkljaj okolu pol milijona goldinarjev. Opirajoče se na to malo verjetno premiso obrnilo se je do vlade, da mu v novem leta đavoli pobiranje poviianih mestnih doklad na vino, pivo in meso. Javna skladišča sama atanejo občino okolu 80.000 gld, oatali primanjkljaj je p« poviroćen večinoma po neprimernih troikih ra ratne manj potrebne iole, olroftke vrte, nagrade, darove itd. Ako bi ae vvaj nekoliko ponehalo pri nepotrebnem polaićevanju iol ter bi ae v ta namen opustile vsaj tti brezpotrebno ljudske iole v mestu in vae laiku paralelko v okolici ; ako bi ae mnogoitevilnim uradnikom v področju triaike občine hotelo odmoriti jim nekoliko več ur dnevnega dela, lehko bi ae odpsstila vsaj tretjina is alužbe (ter ao prihranili dotični troiki. [Z modro preosnovo uprave v javuih sklaiilčih bi to podjetje lahko v kratkem po*ta'o Aktivno za občino, dočim nam izkazuje sedaj [lotili perijodični deficit. 8 tom bi se, ako ne druzega, vsaj doaeglo »brisanje 80.000 for. zgubo v letnem računu ; z odpravo omenjonili iol in paralelk ter akrčenjem itevila uradnikov pridobila bi so prav lebko ostala avuta v pokritje letne izgube. — To je bila prava pot, kojo ao morali nastopiti tržaiki mertni očetje, kedar jim je vlada namignila, da jim z novim letom odide od nje. Ta mož, ne bodi len, gre v Gorico in hajd k gosp. profesorju po dotično stvar. G. profesor ni za nić vedel. ,No, saj sto pisali" — reče dotični mož. aE, piše ho lebko, kar se hoio, a ni tako, ni tako, kakor sem pisal". Ni tako, ni tako, kakor jaz piiem I Kaj ne da ni tako P No, kako pa jcp Jo-li delovanje onih poslancev, ki so oatali pri Ile-henwartu t&ko, kakorino bi moralo biti P Ob I ni tuko, ni takul Zastopajo-li imenovani poslanci v reanici blagor svojih volilcevPKaj naj ai mislimo sodaj v pustnem času P Imajo ti poslanci slovansko srce P Je tako ali ni tako f No, kako jo, prepričamo se že v kratkem, morda &o sodaj v tem pustnem čaau, ko je ta čas nalašč za vae burko ustvarjen — morda tudi za politične. Anarhist Vaillant. Kak smoter imajo anarhisti P 86 silo uničiti vse, kar jo napravil drug človek. V de-šego tega poslužujejo se najhujšega streljiva, dinamita namreč. Njim no sega v arce stok in krik ranjonih, no omehča jih obupano ljudstvo, ki kakor divje okrog bega, ko se razpoči bomba med njimi. Ni šo dolgo od tega, ko so vrgli bombo na Španjolskom mod tojake, zbrano na dvorišči ; ni ia dolgo od glavni dohodek — točarina. Tega pa niso atorili v avoji previsoki politični in administrativni modrosti. Kakor jedne duia, j.«eu.<., konservativci, razun naiih okoli-čanskih posla cev, aklenili »o prositi vlado, da jim a novim letom dovoli pobiranje 170% doklade na polni uiitninski driavni davek pri vinu v sodih, 250% doklade pri vinu v steklenicah, 200*. doklade na pivo in poviianje doklad na meso. Vlada je ugodila in potrdila prva dva sklepa, dočim je poviianje doklad na meso zavrnila. Sedaj plačuje vino v sodih, ki se uvoti v tri. aaprto mesto; 10 for. 20 kr. od vsacega hektolitra, vino v steklenicah 26 C. 80 kr. in pivo 2 for. 85 kr. vkupno a dtž. uiitninskem davkoas. Po ne vemo kakinem preračunanju iakaiujejo sedaj ie 120.000 f. nepokritega primanjkljaja ter pritiskajo na vlado, da jim dovoli ie pobiranje viijih doklad na meso! Upali smo, da •• raimere pa odpravi toliko aovražene točarine obrnejo nekoliko na boljie. A varali smo se. Po uvtdenju novih občinskih doklad na vino eo ratmere ie slabit*, kajti sedaj se je davek poviial na vinu ta druiine, koje je prej plačevalo samo 7 for. 40 kr., a aedaj plačuje 2 for. 80 kr. več. To bode najbolj občutil vinorrjec v ob-seiju užitninske moje, kateri bode moral od-sihdob v itirih obrokih, kakor zaukasuje dotični užitn. aakon, do I. febr. vsacega leta vplačati pogojeno avoto ta avoj pridelek. Vsakdo ve, kako težavno je naiemu kmetu-trpinu abrati vkupe tako visok tneaek in trebalo bodo brei dvojbe, da se nafti poslanci za časa potegnejo aa premenenje tega določila v rečenem cakonu ter zahtevati, da ae kmetuotehkoči vplačevanja pogojeneavote'do-volivii mu, da iato vplača atoprav tedaj, kedar je ie prodal avoj pridelek. Čeprav je bila prejinja krivična točarina visoka, vendar je užival po laslugah g. p osi. Naber-g o j a okoličan neko oTehčanje, ker plačeval je od lastnega pridelka aamo 15% prodajne cene kot točarino, namesto 25*/., kakor aploino Sedaj po uvedenju novih poviianih doklad jo okoličan v uiitninski črti največ priiadet, kajti plačevati mora enak davek kakor me-ičan tudi od enega vina, kuje pcužije aam v družini. Kak ine ugodnoati pa ima tato v primeri z meščani, Iebko vsakdo vidi. Po mealu aa pridno akrbi ta dober tlak, raiavetljavo, olep-ianje in vaako ugodnoat — a v okolici P Poglejte naie ceale! Okoli«;*, zaprta v obaežju užitninske meje, katera plačuje melčanom enake davke in priatojbine, je pač vredna nekoliko več skrbi od one občine, kamor noai avoj denar. Mi ne smemo dopuičati, da bi triaiki progressovci po načinu starih Rimljanov isžemali borno okolico kakor kakino atarodavno provincijo ter njeni denar uporabljali v snovanje laikih iol in otroikih vrtov v čeloma alovenakih krajih aamo — ad ma-iorem Italiae gloriam. — V tem pogledu treba pomoči v najkrajii tega, ko se je raaatrelila bomba med pred-atavo v glediiču in sadnji čaa ae je raaueala kot blisk po vaem avetu veat, da ao vrgli anarhisti bombo v Parisu v poslanski abornioi. V poslanski abornici bili so navaoči ministri, poslanci in mnogo ljudstva. Ker se je < > rnzpočila bomba žo v traku, ubila ni nikogar, p. * pa jo bilo ranjenih 54 oseb, med temi tudi tistki je vrgel bombo, namreč anarhist Vaillant. Še tisti dan so ga zaprli. Vea čas, odkar je bil v zaporu, prejemali so sodnik in porotniki grozilna pisma od anarhistov, v katerih so jim žugali se smrtjo, ako obsodijo Vailianta na amrt. Za novo leto pi-aala mu je v ječo njegova 9-lotna hčerka. Je-li pisala iz lastnega nagiba, ali pa ao jo anarhisti naučili, da bi a tem pismom uplivala na javno menenje in s tem na porotniku, to se no ve, a to je gotovo, da je naredilo to pismo globok utia na ljudstvo, ko so je priobčili francozki listi. Pismo se glasi: „Ubogi moj oče f Ne morem Ti voičiti za novo leto ustmono, ker mi ni dovoljeno, da bi govorila a Teboj, Živeuje naie je od dne do dno žalostnejie, a radi toga rnorai ostati vaejodno pri dobri volji. Upam, da slednjič preživimo te straine dnove, ker aeui mlada in imam pred seboj dobro prihodnjost. Od onega dne, ko si nam bil tikradtin, no dolum druzega, nego le vedno mislim na naio usodo. Če me zapusti mačeha, dobi, da ne propade ie itak peiajoče vinorej-stvo v spodnji okolici ter isgine ie ono malo-kmetov, ki se dosedaj ie preiivljajo a pridelki lastnih kmetij. Jati bodo potem množili itevilo delavcev brez posta, kakurinih je ie aedaj v meatu velika mnoftic*. Mi stav-Ijemo to tadevo na srce naiim poslancem, naj blagovoli pri merodajnih krogih vplivati, da ae vinorejcem v okolici dovold cekatere olajiava ter ae jim aniiajo meatna doklade na njih pridelku. Okoličanom pa priporočamo v reaen premislek, ali bi ne bilo boljie, da čim prej začnejo vkupno akcijo ta uatanovo admini atrativne aamouprave t r i a i k e okolice, ločene od mesta. S tem edinim korakom bi se bres dvojbe aaeelile tavajoče rane v razmerah okolice ter bi ae tboljftalo njeno gmotno atanje. — DOPISI. Z delal«. (lav dopis.) Veselimo aa, da napredujemo. Da, tare* napredujemo t Ali zakaj napredujemo P Samo sato, ker amo po-atali vaaj nekoliko poftrtvovalni. Kaj pa, ako prenehata poirtvovalnoat in napredek — kaj potem P Ubogi Slovenec, da moral toliko žrtvovati aa avoj napredek I Di, celo od ust •i morai odtrgati, ako nočeft, da ti pred tvojimi očmi pogina tvoj rod. Ubog ai rea in airomaien. Ia vender ti pravijo, da ai biatrega uma. Delaven ai tudi, toda I« — drugim v korist In kedar istabift avoje moči, pa pride! na ramena svojo pristojne občine. To je žalostno, ailno žalostno 1 Podjetnega duha ti primanjkuje, da raja alužii, nego bi bil aam avoj goapod. Slovenec, zdrami ae vender enkrat ! Glej, kako bogati tujeo na tvoji aemlji — in ko je obogatel, kako te zaničuje in raanaroduje I Ti pa molčii in gleda«, kak6 ai tujec gradi tovarne, katere goni alovenaka voda. In potem vabi tujce v tvojo deželo: le kadar primanjkuje drugih, pokliče tebe na delo. A tvoji ainovi in tvoje hčere iskati ai morajo kruha — v tujini. Kaj tarea ni pomoči aa-ttP Ali bi ne mogli tvoji prvaki sto-piti v aveao, kakor to delajo tujci f Ali ni pomoči, da bi ai mogel Slovenec slutiti kruh na svoji aemlji, pri svojem aobratuP DA, Ia je mogoča pomoč. Seveda: sačetek bi bil težak, ali a vztrajnostjo bi se dalo veliko doseči. Združevati bi morali pose-mičniki avoje gmotna a i I e. AU ne delajo tako tudi bratje Čehi? Tudi njim ne gre vse gladko, ali asčeti je treba. Omotao moramo režiti svoj rod, da ne propade moralno. Kaj pomaga to, ako isstradan človek trdi, da ljubi svoj rod 1 K*kč naj vsgaja svojo deco v narodnem duhu, ako mu primanjkujo kruha P t Ako mu pa naaprotnik ponudi kruha, obrne ae airomak od naa. Nafta dekleta ne bi propadala tako, ako bi mogle oatajati doma. Kmet bi bil na boljem, kar bi lože rnapečaval avoje pridelke; kupčija in obrtnija bi oatali v narodnih rokah. jeana no bom na njo. Saj mo v resnici ljubi, kar tudi Ti vei. Moje najbolji« darilo aa novo loto bi bilo, ako bi Te bila videla, a, žalibože, kakor mi je rekla včeraj mama, to ni mogoče. A sakaj so moije tako hudobni P Ko bi Ti vedel, ksko rada bi Te bila objela aa novo leto, a ker se moje želje ne izpolnijo, poliljsm Ti tem potem avoja najsrčnejia voičila k novemu letu. Brani ae, kakor najbolje moreft t Moja najarčnej4a želja jo, da bi Te vido'a oproičenega". V sredo dne 10. t. m. bila je pred porotniki raaprava proti Vaillantu. SodiiČe ga je zntožilo: 1. ker je hotel umoriti poilance in 2. kur jo hotel razrušiti sis strelivom javno zgradbo. Prič ni bilo mnogo zasliianih. Od teh imenujemo le tisto žensko, ki je videla Vailianta vzdigniti roko in ga je kasneje tudi izpoznala. Na mizi je vae polno atvarij, katere je poikodovala bomba. KudoČi žamet, s katerim je bit pregrnjen oder, jo ves poln lukenj; tam vidii zopet suknjo, ki jo na več krojili raztrgana, tu zopet krvave arajce, robce, klobuke, rokavice, nogovice ranjenih oseb. Tudi Vaillantove avitice in jopič leže tu na mizi, kar je noail oni dan, ko je vrgel bombo; tudi to ima krvave madeže, ker je tudi njega ranila bomba. Tudi na dan ratpiave prejel so sodnik in porotniki grozilna pisma od anarhistov. Obravnava je pričola ob 12. uri- Ukrenili so vse potrebno, da bi ne prilezel kak In kolik bi'bil moržlni dobiček pri temi Naaprotniki bi naa apoitovali po tiatem znanem reku: Kolikor imai, toliko vetjai! Pc-mogajmo ai torej sami, da nam Bog pomore! To je vse lepo — nam poreče kdo — ali isvasti je teiko. Jat pa pravim, da ni tako težko. Sef imamo iaobraženih mul v vseh strokah. Le-ti, ako hočejo, lahko otmejo domaČo zemljo, naio last. Le premiiljajte o tem, dragi rojaki! Nikari pozabiti, da le na ta način reiimo zavest mej narodom, ako ga povadignemo v gmotnem pogleda. Delajmo torej, kajti aam jok naa ne reii! Pri tem pa aaupajmo v Boga, On nas bode čuval se svojo mogočno roko. Bog in narod! Il Boljunca, dne 9. januvarja l »94. (lav. dop.) [Druitvene sad e ve, raanoj. „Slovensko bralno in pevsko druitvo v Boljunci' vrlo napreduje. Ni se varal Vai dopisnik, ko je, javeČ Vam meseca julija m. okoli 40 udov, izrekel nado, da se njihovo itevilo ie izdatno pomnoži, kajti v istini pri« stopilo je druitvu dosedaj že 82 članov iti tendenca v tnm oz'ru ie vedno rase. Temu občemu sanimanju za drufttvo, vztrajnoati in požrtvovalnosti druitvenikov, zahvaliti se je, da se druitvo nshaja v prav povoljnih gmotnih razmerah. Že v prvem poluletji svojega obstanka imelo je isto čet ato in osemdeset gold. dohodkov, od katerih se je, po sklepu ubčnega zbora, poravnavii poprej vse dose-dajne troike 91 gld. 88 kr. in tudi naročnino na rasne časopise (12) ta prvo polovico tek. leta, vložilo 70 gld. v c. kr. poitno hranilnico aa slučajne večje potrebe in ntksj malega ostalo je pa ie v portfelji. Gotovo briljanten vspeh. La vedno tako vrlo naprej in druitvo bode lahko ugajalo tudi nekoliko večjim zahtevam svojih drufttvenikov. Tekom prve drufttvena dobe iagubilo je druitvo v osebi preblagegs, pretekle jeseni v Kopru umrlega užitninskoga uradnika gosp. Antona Bolleta, ljubesnjivega in unetega druitvenika. Druft-tveni predsednik posvetil je pri omenjenem občnem zboru pokojnikovemu spominu nekoliko sočutnih bessdi in sborovalei vatali so v znamenje sožalja rat sodeže kličoči: „Blag mu spomin I Mir in pokoj njegovi duii 1* Dna 19. novembra m. 1. priredilo je druitvo v proslavo godu Nj. V. presvitle oe-aarice Elisabete aabaven večer, kateri se je vkljub rasnim neprilikam prav dobro obnesel. Na tem lep. m vspehu »alivaliti aeje deloma tudi naiim bliinjim sosedom it B:ominj, Borita in Doline, kateri so istega večera doili v prccejftnetu itevilu. Ia odborovih poročil pri aadnjem občnem zboru bilo je razvideti, kako ae je odbor polteno trudil, da čim bolje skrbi aa druitvo :n po moči ustreza druitvonikom. Naj bi kot skupno drufttveno snamenja akoraj sledila po odboru projektovana druitvena zastava ! V druitveno vodstvo aa tek. leto bili so izvoljeni č. p. n. gg.: Miroslav Anžlovar, učitelj, predsednikom; Josip Kraljič, 62, po- anarhist k raspravi. Na predsodnikova vpra-ianja odgovarja Vaillant odločno. Predsednik: Zadnji čaa sta ao lotili kemije, a niste imeli denarja, da bi si bili nakupili aparatov. Zatoženec: Res je. Znanee mi je dal 100 frankov. Preda.: Pri isprslevanju ste rekli, da sta hoteli bombo vreči pred noge minister-skemu predsedniku, a ona gospa, ki je aedela blizo vas, sadržala vam je roko v trenutku, ko ste vrgli bombo. Zatož.: Ko bi bil vedel, da je na galeriji taka gnječa, da smo morali stati skorom jeden na drugem, bil bi že drugače naredil; na vsak način bi bil ie počakal. Zatoženeo prisna potem, da ai je pridobil po nekem poslancu vstopnico na galerijo in da je imela bomba, katero je prinesel s6 seboj na galerijo skrito pod obleko, v sebi okoli 70 žebljev. Preds.: Vi ste hoteli raniti ministre in poslauce. A ob tej priliki so bile ranjene tudi osebe, ki so bile nedolžne. Zatož.: Rea je, in obžalujem. Slabega niaem hotel atoriti posluialcem; a zadovoljen bi bil toliko bolj, čim več poslancov bi bil zadel. Preds.: Rekli ste, da, kar Jae vam ni poarečilo, poareči se gotovo drugim ta vami; je to res P Ste hoteli torej umoriti mnogo oseb P sestnik, trgovec in občinski svetovalec, podpredsednikom ; Josip Kraljič, 63, posestnik, tajnikom; Mihael Žerjal, 110, poaestnik in srenjski svetovalec, blagajnikom ; Josip Slavec, 44, posestnik, knjižničarjem; Karol Venta-rin;, zaaebnik, pevovodjem; Mihael Žerjal, 149, posestnik in občinski svetovalec, nadzornikom. Pregledovale! računov aa bodoče leto ao: Joaip Peteros, posestnik ia občinski svetovalec v Borita, hit. 19; Josip Ota, posestnik in srenjeki načelnik v Boljunci, hit. 32 in Jakob Slavec, poaeatnik v Boljune'*, hit. 118; overovatelja volitev pa Ivan Mi-helčič, 43, in Anton Žerjal, 75, posestnika v Boljunci. Radi večje ugodnoati druitvenikov iz Borita in jednotnejiega postopanja v poslovanji, izbral je občni zbor druitvenim poverjenikom prej imenovanega pregledovala računov, g. Josipa Peteroa, kateri je blago volje prevzel ta posel in ae valed tega lahko vaakdo obrne do njega v druitvenih aadavah. Prenovljenemu odboru želimo vso srečo. Le krepko, previdno in vitrajno naj delajo aa razvoj ia vseatranaki napredek druitva! Posebno naj p.i možnosti hitro pesktbi aa novo, dovolj piroatorno drufttveno sobsno. A propoa! Ker govorim ravno o drui-tveni sobani, bodi mi dovoljeno spregovoriti nekoliko besedi tudi o redu v drufttveni bralni sobi. Odboru so dotične pomanjkljivosti gotovo vae snsne in saradi tega mi jih ni treba tu nafttevat'. Svetujem le, naj sa čim prej stalno uredi isposojevsnje knjig in časopisov na dom. Ć. gg. drultvenike pa uljudno proaim naj gredo odboru pri tem na roko ter naj po nikakem ne jemljejo Časopisov na dom brea vednosti in dovoljenja knjiiniČarjevega, ker tako ravnanje je proti družtvenim pra* vilom in gotovo selo neprijetno ia vsakega, kateri, priftedii v bralno sobo, ne najde sa-željenih časopisov. Vsakako pa je, glede lepega reda in intimnajiega medsebojnega drufttvenega občenjs, najboljfte, da drnfttveniki pridno sahajajo čitat v bralao sobo. Po ustanovitvi naftega druitva neetalo je po celem Bregu prav živahno druitveno gibanje. V Dolini in v Romanji suujejo povsko'bralno druitvo in v prijainem Borltu pa so tamoinji rodoljubje ustanovili preko-ristno posojilno in konsusuno druitvo, Vaem želimo najboljii vspeh in tudi podpirali jih bodemo po svoji moči vselej in povsod radi. Naj žive, cretejo in rasejo v večji gmotni in duftevni napredek in blaginjo milega nam naroda! Politiške vesti. Iz čaik«. Odvetniki-branitelji v raspravi proti ,Omladini', dr. Herold in drugovi, so bsjo brsojavno ugovarjali pri pravosodnem ministru proti določbi Praikega isjemnega sodiftča, da sme prisostvovati ra spravam aamo Zatož.: Ne. to ni res I Raniti sem hotel le nekatere in druge pie.traiit'. A gotovo je, da pride drugi aa menoj, ki jih bode hotel mnogo umoriti. Preds.: Ranili ste več nego 50 oseb, samo nedolžne žrtve. Zatož.: Taka žrtva sem tudi jaa. Tudi jaz si-in žrtva druitva. Ne kesam se sa te, kar sem storil; a ponavljam, da uisem hotel nikogar umoriti. Hotel sem aamo raniti. In v resnici, umorjen ni bil nobeden. Bomba ni mogla usmrtiti, ker ni bila aa kaj takega narejen«. Preds.: Ne obžalujete torej ničesar, kar ste storili P Zatož.: Ne t Storil sem le svojo dolžnost Vsa grosilna pisma in isvrateu zagovornikov govor niso mogli nplivati na porotnike, kajti porotniki potrdili ao vaa vpraianja, katera jim je atavila eodnija in na podlagi teh obaodili ao ga na smrt. Ko predsednik čita razsodbo in izgovori besede: „karen tis smrtjo" — nasmeje se Vaillant, obrne se proti svojemu sagovorniku in vsklikne: »Ah ! smrt je !* Na to se obrne proti predsedniku s vzklikom : „To sem pri-žakoval !' — Ko prečita predaednik razsodbo, zakliče obaojonec : „Živila anarhija !a Za njegova nečloveika dela dobil je zasluženo plačilo. Res, zverska narav mora biti v takem človeku, o katerem prav leho rečemo da bi bilo bolje, da bi ne b'.l rojen. 12 taupnikoT. Branitelji zahtevajo po 8 zaupnike aa vsakega obtoženca. Po tem zahte-vanju moral bi biti dovoljon pristop kakim 220 zaupnikom. Branitelji ae pritožujejo tudi, da je dvorana, določena aa razprave, pretesna. Bilo bi pravo mučeniitvo toliko aa branitelje, kolikor za obtožene, ako bijnorali prebiti oele tri tedne (toliko čaaa bodo menda trajale raaprave) v tako teaai dvorani. Dtfslsi zbor moravski. V eeji dne 12. t. m. ao predložili poal. Tuček in drogovi, da ae požari vlada, naj takoj odpravi izjemne naredbe v Pragi. Deželni glavar ni dovolil, da aa raspravlja o tem predlogu. — Poal. Hubka je atavil predlog, da se osnuje po-aabao najvižje sodišče sa dežele čeike krone. Dololal tbor Nlijoavstrljskl je dovolil nemikemu „Sohulvereinu" aubvencijo 2000 gld. In to vse v ponemČevanje slovanskih otrdk I Daialni zbor dalmatinski. V prvi seji 10. t. m. prečital ae je predlog narodnih pos'an-eev, da »e odpeilje cesarju adresa a a a p o-jenja Dnlmaeije a Hrvatsko. Ta predlog so podpisali poslanci Biankini, Perič, Ljubi*, Puoolič, dr. PastroviČ in Šerif. Predsednik si jo pridržal pravo, da atavi ta predlog na dnovni red jedno prihodnjih sej. — Zatem jo napadel posl. Biankini v jako oj-strem govoru osrednjo vlado in pokrajinske oblasti. Paljakl In koalicija. Kolikor rasvidimo is novin, Poljaki niao tako prijasni koaliciji, kakor so misli sploh. V dokaa temu navajamo to lo tri dejstva: 1. Prijatelji in nn-sprotniki koalicija so nikakor no morejo spo« rasumeti, koga bi iavolili predsednikom poljskega dežalnoaborskega kluba na mesto odstopiviega ministra Javorskega ; 2. deželni maržal Galižki, knea Bangussko, se niti ni npnl v svojom govoru o pričetju nasedanja doželaega abora omeniti koalieije in 8. ko je to dni poslance dr. Rutovski poročal avojini volilnem o svojem držnvnosborskom delovanju, nnpndali se ga radi njegovega postopanju v raspravah o volilni preosnovi in o izjemnem stonju in o tej priliki so njegovi prijatelji komaj to dosegli, da vpražanje o zaupnici ni prižlo nn glasovanje, kajti dobil bi bil v tom slotajn isvastno lo — nosoopnieo. proti aoarhlaton. Rasprava proti anarhistu Hasplu in drugovotn (pri katerih se je nnlln tajna tiskarna, bombe, streljivo itd. Ur.) prične v polovini febrnvarija meseca nn Du-»nju. Bslgijika mlnlstsrska kriza konča v kratkom. Kralj se jo posvetoval včeraj a rasnimi politižkimi dostojanstveniki. Najbrže osnuje sa klerikalno ministarstvo. Zbornlcn bržkone ne bode razpnžčena. K položaja v Siciliji. Včeraj (12) ja bilo 45 lat, ko je bila velika prekucija v Palermu. Mesto je v aastavah, v oatalem pa vlada popolat mir. TakA tudi po vsem otoku. Ako sa mir no bode kalil, proglasi ministarstvo takej o pričstku sasedanja komore konec is< jemnemu stanju, pridrži pa nekntere previdne naredbo, katere je sasnovai gen. Morra. — Včeraj žo je priilo v Sicilijo is Livorna na parnikn tSirio" 1750 vojnkov in 75 častnikov, na parniku .Domenico Balduino" 2125 vojakov in 52 častnikov, na vOrionn* 1614 vojakov in 33 Častnikov, na .Adriaticu* 738 vojakov in 1B častnikov ter is Nespelja s psrnikom „Plete* 618 vojakov in 12 častnikov. Ljudstvo je aprojelo vojake baje na?-dniono. Ker nI proatora v mestu aa toliko vojakov, nastanili ao jih po aamoatanih in cerkvah. — Raspuičenih je s novn več delavskih aves. Vai valed neredov aaprti pridejo sieer pred isjemno sodižče, preiskavo pa vodijo navadna sodižča. Vai dotični, katori jasno dokažejo, da ao nekrivi, bodo takoj osvobojeni. Italijanski radikale! proto otujojo. Dno 12. t. m. jo isročila deputaoija skrajne levico kvestorju posl. abornice izjavo, v kateri aahteva skrajna lovica, da se obsira predsed-nižtvo na pravice narodnega poslanea (z osi-rom na zaprtega poslanca Giunflrido) ter se čudi, da ae predsednižtvo žo samo ni obsiralo na to. Kvestor je obljubil, da izroči to izjavo predsednižtvu abornice. — Poslanca Agnini in Prampolini sta predložila protest vladi, ker jima ni dovolila iskrcati se v Palermu. Različne vesti. Okoličanom ! Ravnokar smo prejeli oil slavnega c. kr. redarst-venega vodstva naznanilo^ da nam jo visoko c. kr. namestniAtvo dovolilo razprodajo tudi po zgornji okolici. „Eni >hr*rici dopolnilne reserve iz leta 1893., 1890 in 1887., ki niso atužili već kot 8 tedn>v in oni ia leta 189!. ter 1892. kateri ia niao bili Jo nikdar pri vojaikih vajah. Polar. V velikem jeauvitikem samostanu v Antverpnu naital je ogenj po noči od II. na 12. t. ns. Juiuviti so pobegnili pol goli iz samostana. Cerkev je pogorela, ž njo umet-nijiki predmeti neprecenljive vrednosti, posebno več prekrasnih alik ; uničena je tudi dragocena knjižuioa. V pojaanilo. Iz Trsta ae nam piie: K notici, objavljeni v it. 4. .Eiinosti" od 9. t. m. glede blankctov ia menjice, dodati mi je nastopno : Minulega teta iel sem osebno povpraiat v glavno zalogo kolekov in blan-ketov, zahtevajoč menjice se slovenskim tekstom. Dotični uradnik mi jo odgovoril, da jih nima, a menil sem tedaj, da si jih preskrbi. Ker so ljudje pozneje veduo povpraievali po slovenskih menj cah, sel sem sopet do dotič-nega uradnika, kateri mi je odgovoril prav prijazno, da on aam ne more preskrbeti blankctov se alovenakim tekstom, dokler ne dobi dekreta od finančnega ravnateljstva, da ame prodajati take blankete. Slavno politično druitvo .EJinoit1 naj blagoizvoli torej povpraiati pri c. kr. tiaančnetu ravnateljstvu po omenjenem dekretu sa prodajo menjio in tovornih listov s slovenskim tekstom. Na ta nsčin, menim, pridomo v okom temu nedostatku, da bodemo mogli po* streči slovenskemu občinstvu. (Sledi podpis.) Dololnl zbor trlaikl Dnevni red II. seje v ponedeljek 15. t. m. je ta-le: I. Čitan jo zapianika I. aeje. — 2. Glavno poročile deželnega odbora o avojem delovanju in o programu delovanja (tiskano poročilu). — 3. Zakonski načrt (predloži Piccoli) za nekatere preosnovo dež. zakona 10. maja 1877., žtev. 16, gledć odprave doneska k zakladu normalnih žol in vpeljanje doneska od dedičin v prid ljudskih iol. — 4. Zakoniki načrt (isti poslanec) za vpeljanje doneskov od dedičin v prid tržaikih občinskih bolnic. — 6. Zakonski načrt o pravilniku gasilnega roda (ti-akano 'poročilo). — 6. Z u k. načrt o lovaki pravici na podlagi vladnega predloga (tiskano poročilo). — 7. Poročilo deželnega odbora o vladinem zak. načrtu gledč priaege in obleko poljskih čuvajov (tiskano poročlo). Od av. Ivana se nam piie: Draga m Edinoat I Kedo bi si bil mislil, da bodem danes moral poročati sa nai kraj toli žalostno veat. Navad« in dolžnoat jo le .velikim glavam* p:aati nekrolog, a za ta slučaj mi g. urednik morato dovoliti par vrstic. Včoraj namreč umeri jo v tržaiki boluiftnici nti vrli pevec, neumorni tberdiat* nažega tamburaž-kega sbora in kakor biser čist značaj, 22letni mladenič Frančiiek Kocjančič. (Operirali so ga namreč v treh tednih dvakrat in 3 dni po drugi opornciji jo umrl). Namon teh vratic je le ta, da bi naii uladenči v vaem in povsi d posneumli ga. On je bil cvetka, katero si jo gojilo naie abralno diuitvo* od početka svojega obstanka. Velike so bile nade, ki smo gojili o njem, a Vsegauiogočni jo hotel drugače. N. v. m. p. Trlaika trgovinska zbornica je isvolila v svoji sinočni javni izredni seji predsednikom zopet barona Reinelta in podpredsednikom viteza Dimmerja. V borzno drpjtacijo so iz-voljoni Karol Cbsudeux, G. H. vite« I>em< trio, Kr. Glanzmann, B. Mimbelli, Josip vitez Pa-risi, Henr. vit. Pollitzer, P. bsr. Rilli in T. Schadelock. Provizoričnim predsednikom k -more je izvoljen zopet vit. II. Pollitier. Sodnljsko. 35lotni kmet Miha Dodič iz Kozine je bil obtožen tat«ino, t- da oproičeo. Sodiiče pa ga je obsodilo radi goljufijo na 5 dnij zapora. — SOIetni pastir Luka Maglica iz Loč pri Novenigradu (litra) in njegov 32-letni brat Tomaž sta bila obtožena, prvi tatvine, drugi sukrivnje pri tatvini. Luku je dobil 10 mesecev in Tomaž 2 mescca tc/.ko ječe. — .Slovanski Svat* 1. it. tega leta ima naslednjo vsebino: Politikovanje Slovanov. — O slovenskih zastopnikih v drž. zboru. — Is poezijih J. Lermontova (ruska pesem poleg prevoda, pisanega z latinica in cirilico). — Priuietba o azbuki. Ratno hrvat., jedna ruska in jedna arbska pesem, poslednja tolmućena. — Sova. — ,Mo5 t^mote", — B. Smetano in njegova g)a*ba. — Znanstveno delovanje Slovencev 1893. — Ruski dopis. — Ruske drobtinico. — Pogled po slovanskem svetu. — Kujižovnost. — Vabilo na nsročbo. Koliko tobaka prideluje Avstrija ? V A v- striji bavijo se si« sajenjem tobaka itiri po-rajine. Te ao : Galicija, Bukovina, Trident in poslednjih let tudi Dalmacija. Oaliika in Bukovina pridelati tobaka povprečno vsako leto do 30.000 kvintalov, Trident 35 tisoč kv., Dalmac'ja okolo 5000 kv. Skupno torej okolo 70.000 kvintaluv na leto. Dalmatinski duhan se prideluje skoraj izključljivo v Rovinjski tovarn'. — Vsako leto kupi avstrijska uprava od Ogrske kakih 30.000 kvintalov surovega tobaka v listju ; za to listje potroši od 6 do 8 milijonov gld. To vse pa ie ne tadostuje. Finejii duhan kupuje avstr, uprava v inozemstvu, t. j. v Makedoniji, v Mali Aziji, v iztočni Indiji, v Brasiliji, v Srednji Ameriki in v Havani. Razne, posebno močne vrste duhana, kupuje avstr. uprava tudi v Rusiji. Iz inozemstva pride vsako leto do 200 tiacč kvintalov, kateri veljajo od 10 do 12 mil. gld. Is 570.000 kvintalov vsega surovega duhana izdelajo avstrijsko tovarnice okolo 6000 mil. smotek, 2500 ml. zavitkov (cigaret), 200.000 kvintalov duhana za zavitke in 30.000 kvintalov drobnega duhana se nosljsnje. — Koliko zlatega denarja gre vsako leto v dim — in v nos f Najnovejše vesti. Porot, 13, Početkom denaSnje seje doSli tudi tiani poslanci. Constautiui interpolira vlado, naj stori ostre korake proti Pazinskemu županu Dilkiću, radi namišljenega zatezanja volitev. Nazivlje ga .stratiiero.' Spinfiič čita nuini predlog, da »e predlogi in govori manjšine imajo beležiti v zapisnik in da se vlada da zastopati po drugi osebi. Predsednik pretrguje opetovano predlagatelja ter mu slednjič zabrani Čitanje, mej silnim livupom v zbornici in nn galeriji. Valed togi so naii zastopniki zapustili zbornico. Palormo 13. Nocoj se je nabil po vsem otoku razglas, ki prepoveduje nositi orožje. Prepovedano je uvajanje vsakojakega strelnega orožja. Vsi prebivalci bodo morali izročiti svoja strelna orožja. S tem so preklicani vsi orožni listi. Kdor ne (izroči svojega orožja, zapade kazni od 6 mesecev do 2 leti. To noč je bila hišn a preiskava pri nekem duhovniku. O načelniku zveze v Castelvetrano, Schize-ju, se je izvedelo, da jo vohun policije, da je torej izdajalec svojih tovarišev. Vsled tega kompromitujočega razkritja in ker ga jo razjarjena njegova zaročenka zapustila, usmrtil se je sam. Dunaj 13. Državno sodišče je razglasilo v zadevi namerovanegu akademičnega društva r Da-niču*, da se z odlokom ininistersva za notranje stvari ni kržila ustavno zajamčena pravica Jo snovanja društev. Luksemburg 1.1. Tu sem došla deputacija ruskih častnikov o priliki petdesetletnice velikega kneza, dala je povod demonstracijam francoako-ruskega bratstva. Nemške kroge jo to dimilo jako neprijetno. Ko so ruski častniki dospeli v gledališče, jela je godba svirati maršilezo, katero so spremljali burni vskliki: živela Rusija ! živela Francija! Trgovina z lesom. Ceno Kranjskega in Stajorskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor Trstu. (To so cono, po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom). Jelov« drske 3« mm 8/14" f. .r>2—5« za 1300" „ n 10X»O . 7/14" „ 117 - 41 , „ „ ikurete I3XW h W - 27-29 „ „ 14X1^ r 7 14" . 30 -32 „ , remrljni (morali) 70X70w»mi M 26- 27 „ \ 36X70 * „ 13-14 „ „ 80X80 » „ aa—34 „ ,. 40X80 „ „ 1«—17 „ „ 90XW „ „ 40-42 „ „ 45X»<> n r 2U-22 „ „ 100X100 „ , «2-64 „ „ 100X110 „ „ 72-74 „ „ Hnkuve dilc (tohtoni) 2(>»««t 8 10" , 19-23 „ „ mlinci (tavolette) hrv.8 '10" „ 8'/,— 9 „ „ liistr.8/10" „ 7'/,-7V«. „ Po trainiiih (iilt-ri) 3 8, 8 4. 4 4, bc ni povprftiev*lo. Tratili 4/5, 5 (i, 5 7, 6 8, 7 !»od 6-12 m. 28—32 kr. kub. „ 8/10 in 9/11 fr—12 m. 33—3« „ „ Rordonnli 10 12 in naprej for. 13—15 kub. meter. Trgovinski brzojavi. Budimpsiu. Piouiea za »pomlad 750-7-31, z* jsnn 770—7*71. Koruss itar* —.---.—, nor« 4.87 —— - za nmj ; zn jusi 4.8B--- Uvn ss ■pomlad ft'78 -6 75. Otrobi ti—10 nov. conej*. 1'iunioa nora od 77 kil. f. 7*50—7 55, od 78 kil. f. 7 80-7••■o, od 79 kil. t. 7 70-7 75, od 80 kil. f. 7 75-78», od 81 kil. for. 7*85'—7*90, R» V65 —5*73 j o vos novi fi*7 J-7*20. .te^nion fl-fltJ — 9*95; proao 4!30-4'70. 1'ieuica : 1'onudbe irednjo, povpraAttvanj* dobro plačale h« no trii i« cene, hi in koruza trdo driaiio. Jeimen in uve« mirno. (Vronio uirzlo). Ntv-Tark. Moka 2 36. SuilmpsiU. Špirit ift*50-lfl. Vr*ttll»T» ijpirlt 50* po 49-70 - 70'po 30 10. Bsvrt. Kav* Santo« good avoruge 104'—, za muj 10125 Hsmburg. Sanloa g 70 354- -121.50 9 ao1 HPO'J' 43 50 Sava Mocoa....... 100 K. 171. — 178.- Cejlon Plant. fina . • 184,- 186.- . Perl..... n 190 - 102,— Java Malan)( , . . . 160.— 167,- Portorlcco...... - 184. — 18).- Guatemala..... 164.- 165.— 8nn Domingo . , . . 1«4.- -.66. - Malabar Plant..... D 180. 182.- „ native. . . . n 170.- 172.- Lnguayra Plant. . . . n 176.- 180. . „ native. . , . VI 170.- 172.- SaotoB najtinijl . , . Ifttt.- 161,- . srednje fini . • so ISfl.— 157.- m srudnji . . . , n 153. - 154. - . ordinar . . , . 14i. - 115.- Kio oprani..... • 172. - 175.- n najfiniji..... „ 158.— 159.- „ srndnji..... m 152. - 154.— Skladišče: Mt. rt. H2420. Sladkor CentrifuR.«! 1. vrste . 100 K . 34.50 35.- Concassč..... _ 86.75 37.— v glnvah..... K 37.7o 38.- razkosani..... * 3S,— 38.25 Skladišče : Mt. ct. 11200. Blft italijanski fini . . . . 100 K. 1»,- 19.50 * srednji . , . e 18 - 18.50 Japan fini ...... n 17.75 38.- „ srednji..... * 15.75 1«.- Rangon czrra ..... n 15.- 15.25 I...... i* 14. - 14.25 11...... 12 — 12.25 Pstroisj tuski v sodih . . . n 18. - v zabojih od 29 kil. 5.75 Olj« italij m-ko nsjiincji . . 100 K. 60. - 64! a srednjelino . a 52.- 54 - bombažno, amerlk. . . . 42.- 46. - dalmatinsko...... _ 4«.- 42.— Limoni Mesinski..... zaboj 3.50 4,- Pomami*...... 3.50 4.-- Mindeljnl Dalmatinski . . . 100 K. , 03.- 64. - - Kari...... Pinjoli .......... 68.- 70.- 80- 82.- BoftlAl Dalmatinski..... _•_ , Puljcški...... .s 7.75 8,- Smokve Pulješke..... n . (_ „ Orške v vencih . . 18. - 14i- Sultanlns ........ 80.- 34,- Vampsrll......... Civsc«.......... 22.- 2t.- 25.- 26. - Poltnovks srednje velikosti . 39,- 40,- „ veliko..... 36. - 37, - . malo...... n 40 - 41. Slaalkl v velikih soilih . . 14- 14.50 V 1/ H » , » 11 M • • 5. ~ D.50 Somačt pridalkl. ritol: Koks........ . 100 K. 10.- 10.25 Mandolonl..... • H _ __ _ Bvetlorudečl..... 9^25 temnorudeči . . . . • " _ _ __ bohinjski...... , n 9.50 9.75 kanarček...... ___ beli veliki..... • n 10.'- 10.50 „ mali...... 7.25 7.50 zeleni, dolgi .... h okrogli . . . M 8.50 8,75 * n —.— — mešani, hrvatski . . . • n 5.50 5.75 „ štajerski . . . • » 6.50 6.75 Masi« fino štajersko .... 85.— »a,— Jsimso št. 10....... • » 9.25 9.50 » »....... * 9,75 10. - n 8....... • n 11.— 11.25 Zsljs kranjsko....... • n 6.50 7 - b»f» ' n 5.25 5.50 Krompir, štajerski • . . • B 2.80 B,— Proso, kranjsko...... • n 9.25 —.— Laia, kranjska....... a 13.- —,— 62.- 53 — 60.— Cl.— Trgovina. Moka in otrobi. Moka. Naie nade v zboljšanje trgovino z žitom ae niso vresni-čilo, kajti cene ao ne znižalo in trg jo zopet miren. Zategadelj ne moremo zabeležiti kupčij p- sobne važnost'. Cene ao atalno, kupčije I« malo. O zaključku lista doznajemo, da ata toliko mlin .Economo", kolikor ,Walz", prodala nekoliko vagonov lastnega izdelka raznih številk, pod jako olahkujočimi pogoji. — Otrobi. »Eoonomovi* izdelki nespremenjeni. Prodalo ao jo nekoliko vagonov znamk ,Wala" ter .MObler" in »Bitaker" za mesec april t. I. po povprečni ceni gold. 4*75 in 4.85, loco železnica Trat. Za levantinsko izdelke jo ustanovljena cena gld. 3.80 do 4.40 s žakljem vred. — Drobiti otrobi na na istem stališču, kakor v poslednjem poro« čilu. Seno ill slama. V Trstu se je plačevalo v minulem tednu a e n o I. vrste po gld, 5.30, II. vrste pa glj, 3.80. Slama I. vrste po gl. 3.40, II. vr.to po gl. 3 vaalii kvintal. Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranj-ako surovo maslo prodajalo mj je minulega tedna v partijah od 20 — 30 kgr. po 90 kr. do 1 gld., v pnrtiji.li od 30—50 kgr. od 92 do 90 kr.; furlansko v partijah od 20-30 krg. po gld. 1.06-1.10 in v partijah od 30 do 50 kgr. p<> gld. 1.02—1.00 kgr.; tolminsko surovo maslo I. vrsti po gld. 1.10 do 1.12 kgr. — Jajca so ao kupovala na debelo t.a gld. 3.20 — 3.40 vsakih 100 komadov, — Kokoši po gl. 1.20—1.40 vsaka, piičeta po gl. l.ftO 1.80 par. Žita. Stalna trgovina jo imela jako majhno prodajo. V skladiščil jo: žila 425.000 kvintalov, kutuze 1262 kv., ovsa 906 k v. Proda a ; 200 kv. bosensko koruzo po gld. 6.45 in 300 kv. bosenskega ov-a po gld. 6 50 kvintal. Javna zahvala. Za mnoge dukaze sočutja mej boleznijo in oh smrti svojo preljubo nepozabne matere Marije Doleneo, kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogubnem sprHToilu izrekuiu v nvojem in t imenu oiealih žalujoč b visokočantit nau gosp. župniku Iv. M i k i u r.H vedne pokojnici in mojoj malenkosti izkazane dobroto, blagim gg. tovarišem : gonkemu Fr. Mercini, slapenskumu Fr. Puniuha, uškemu Iv. K n rn-b i f u, goSkim pevcem, ki s» ni-to zbali dolge poti ter prutt voljno prihiteli h rpmit zf>m->ke ostanke preljubjeiie moje mature, il o mirim pere m za milo petje, Klavnemu županstvu in krainemu Šolskemu svetu planincema ter vsem bližnjim in dsljnim sorodnikom, prijateljem iu znancem svojo najtoplejšo in najinkninejšo zahvalo. Na Planini na Vipnvi, dnć 2. prosinca 1394. Rudotf Dolener, Šolski voditelj. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it 1. I. nadstropje. Daje posojila na menjico, na intabulacijo in znatavo vrednostih papirj v proti Sn/. obrostlm. Od hranilnih ulog p laf uje po obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne, in vsiiki ponedeljek, sredo in četrtek od 3. do 5. ure popolu-dne. Izplačuje bo vHaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopolnilno, in VHaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter ni »iu vxaki delež 10 gld. 1—25 Danes ne je odprla nova gostilna , ALL' ISTRIA' Plam Piccola, (nasproti it. I ) Točijo se Izbrana vina i: prvih kletij istrskih in prosoških. Kuhinja dobra Cene so zmerne. Nadeja se torej podpisani obilnega obiska od strani gostov. (Jdani JAKOB KUMER bivši gostilničar „delle Ridi* SVOJI K SVOJIM! fiflfttllna ^tah" staroznana pod ime UU9IIIIK1 „OIOAA , noill „Bolladotina*, poleg kavarne „Fabris14, p-iporoča se Slovencem v mesta in na deželi. Točijo se izborna vinr, istotako ju kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino ,... dobolo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Gostilna Josipa Katatana v Rojanu, »Prt dvanajatlh murvah", priporoča ho slavnemu slovonikomu občinitvu za obilen obisk. — Točila so bodo aamo do« maća lavntna vina. 104 2.1 Mlekarna Frana Griine Petra na Notranjskem (Via Cainpaiiille v hini Jakoba Brunnoria št. 5 (1'iaiza Pontorosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter ne-d »srodno iz Št. Potra, sveža (frišna) smetana. Martin KHFa Pia'za s> Giovanni ft- 1 ITI d I ti II l\l &D) ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino Itd. 01. Nar.nanjum si. občinstvu, da sem oiprl Via Lusarstto ve o o hI o it. 12 pvodajalnloo sadja ln aalanjava. Prodajom tadi vino v ataklenfoah, mlako, ama* tano i. t. d. Obetam dobro postrežbo, ker imam voliko zalogo blagu 1. vrste. Priporočam ne al. občinstvu za obilen obisk. Z volopoitovanjum 52-27 Matov* Furian. jedilnih stvari po j a k o nizki ceni. Prodaja Jožaf davne Plazia della Caserma it. 1 (uhod Via Ghega). Cl. Kavarni fiŠŠŠŠŠŠŠ v ulici Cu eriua, glavni shajališči tržaških Slovencev v*uh stanov. Na riupolago so ča^opUi v raznih si ivaneklli j -zikih. Dobra postrojba. — Za obilen oblu'« so priporoma Anton Š o r 1 i. Cl kavarnar. B. Modic in Grebene, tffiSi in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmorje in f. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega ill železnega blaga, podob in kipov v okrašenjo grobnih spomenikov. Cl. vpUuna zadruga z om«Jutiim poruitvoin v Hojami pri Tratu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre* KKrbljeno CproiDajaMe® Isatoin (v ulici Belvedere it. 3) pristopno zadružnikom iu iiczadruiulkoiti, koji prvi Ho deležni letnega čistega dobičku. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut odduljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se t čijo izborna domača -vina, teran, pivo v otaklealoah itd. Točnu postroiba z gor-kimi ln mrzlimi jod ill. Priporoča tudi svojo v Kojanu (poprej Pertotova) kjer se prodajo govejo in telečje nntšo, po najnižjih tržnih cenah Priporoča so slavnemu ob' činstvu in udom. - Novi člani so so vedno Hprnjcintijo ob uradnih urah vsak četrtek od (i — 7 uro zvečer in ob nedeljah od H —10 uro predp. 104—5 Gostilna Ivana Trevna 2». se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obi»k. Točijo se zmirotn Izvrutna istrska in okoličan-^a vina po n ijnižji ceni. T čna p>i»tri'žb» z g»r-kimi in mrzlimi jedrni. 2-5'.* Jflttjn Portnt ur*r T Tritu Vi* M,,'," JU9IU ICI lUl, Veechia it. 1 prodaja in popravlja ure po nizki ceni. Priporoia sc slavnemu občinstvu. 5-62 It/ail nahalalf vl* Benvenuto it. I v Tratu ivail UDUOlaa, jma lml„|0 vsakovrstnega jedilnega blaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mestu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč se si. občinstvu zagotavlja pofiteno in vestno postrežbo. 2 — 52 Alois Vesel trgovec „Barrlara vscchla" »t. 2 priporoča se slavnemu občinstvu svojim različnim blagom jestvin, moko, kav«, rl/a. sira, salame itd., vse najbolje vrsti in po zmernih cenah. Narečbo ob ivljajo so hitro n solidno kakor za mesto tako na deželo. 1—2G Gostilna „Al Teletfpafo", Piazza Dogana it. 2 toči istrsko vino po 28 nv£. belo po 32 nvč. V družine po i!G nvč. od loduega litra viije. Izborna kuhinju. Sprejemajo se naročila na obede in veSerje po zmernih cenab. Podpisani se nadeja torej, da ga bodo gostje obi-skavnli v velikem itevilu. Udani 26 - 9 V. Covacich. C. kr. dvorna lakarni VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno leka.-no od dedičev pok. lienedettn Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-tjubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi conam!. Članom „Delalskega pedpornega društva pa naznanja ie posebej, da mu je odbor istegu lovolil sprejemati recepte od niih r slučaju, nko njim takino društvena zdravnika predpišeta. Za slučajno lokarske potreba se priporoča 101-30 Ivan Mlccati. Gostilna „Ali' antico moro" v ulloi SoUtavlo št. la. toči izvrstna vipavska črna in bela vina ii prva-ikih vinogradov in kraška it Skrblue. Vipavska po 32-40 kr,, kraški teran po 40 kr. liter. Nadejam se, da me slavno občinstvo, ravnajoč se po Izreku „Svoji k svojim' počasti v obilom številu, 4-26 Anton Vodopivoo. Gostilna ,Alla Citti di Vienna" ffi (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljia kraška in istarska vina I. kakovosti in graška pivo. Izborna kuhinja sprejeralje naročila tudi sa kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran is Aubera po 42 nč in najboljia istarska vina po 28 nč. — Za obila naročila sa priporoča A nt. Brovedani. 101-37 Zdravnik 18-49 Dr. H. Lukšić • Nižetić ordinira od 3-4 popol. vla Madonna dol Klare 2, II. (V slučaju potrebo tudi po noči). Škropilnice in žvepljalke iniinirja Živioa, Vt