XI. letnik.
V Gorici, dne 5. novembra 11)03.
45. številk?.
Izhaja vsaki četrtek oli 11. url dopoldne.
Rokopisi se nc vračajo. Nefrnnknvana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol lela 2 kroni. Za m a 11 j premožne za celo leto 3 krone, zn pol leta K l 'SO Za Nemčijo je cena Ijsl)*-5 J\, za druge rf«ewf?^n Avstrije fi K.
Rokopise spre|i’r ia miMlniStvo v cioiu' iluuišče sv llilni a ((■v 7
*——*
loven9Ko
Sfe.'! h, • ^
tje* 12 {-■ vi i -
IcvNHMV V«' -kf
mwBm
iz. vero dom
sž^.Vse
Naročnino in naznanila sprejema , upravništvo v Gorici, Semeniška ulica 5.10 Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskcin bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po potil vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
ib*-J
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivin Bajt v Gorici
Tiska »Narodna tiskarna'4 (odgov. J. Marušič) t Gorici.
Katehetom.
S BO. ljudsko šolskega redu z dne 28. avgusta 1870 ukazuje, da mora liiti učitelj na enoruzrednici '/« ure pred poukom v šolski sobi. Kjer je pa več razredov, določi učiteljska konferenca, kako naj se nadzoruje šolska mladina pred podukom. Po $ 23. istega šolskega reda imajo otroci po 2 učnih urah poldnevnega poduka 15 minut odmora.
Nastalo je vprašanje: Ali je tudi duhovnik, ki ni definitivno nastavljen veroučitelj dolžan v zmislu postave nadzorovati šolsko mladino l/4 ure pred podukom, ako podučuje prvo uro in v odmorih ako podučuje ono uro, h kateri pripada oni odmor?
Šolsko vodstvo v Ajdovščini je bilo mnenja, da je duhovnik kakor v«ak učitelj k nadzorovanju po postavi primoran. Drugače sevčs je mislil župnik-vero-učitelj. Kako tudi ne I Saj duhovniku, ki podučuje veronauk v šoli, nalaga postava z dne 20. junija 1872 samo brezplačen poduk, za ostalo naj skrbč drugi. Tudi ni duhovnik ud učiteljske konference z odločilnim glasom, izvzemši nekaterih predmetov (pridnost, obnašanje, verstvo, šolska knjižnica, verske vaje), one konference, ki po § 30. ljudsko-šolskega reda sklepa o nadzorovanju šolske mladine.
Zadeva je prišla pred okr. šolski svet. Ta je razlagal postavo kakor šolsko vodstvo, in njemu se je pridružil tudi deželni šolski svet, ki je dne 14. junija 1902 odločno izrazil, da so učitelji verstva v smislu § 5. drž. ljudskošolskega zakona pred podukom in mej odmori primorani nadzorovati šolsko mladino, ker imajo enake pravice in dolžnosti s posvetnimi učitelji.
Da imajo duhovniki enake pravice s posvetnimi učitelji v šoli — to pač ni res. Oni so za poduk plačani, — duhovnik ni. Ako verstvo podučuje posvetni učitelj, dobi posebej plačane ure za verstvo
LISTEK.
Jeseni je bilo...
Slika.
Jeseni je bilo, mrzli vetrovi so drhteli v gostem oukovju, stresajoči še zadnje listje z vej. Pot »ček, ki je pomladi tako glasno žuborel, je postajal nekako tih, orumenelo, odpadlo listje, ki je padalo dan za unem z dreves, ga je skoro zakrilo. Jeseni je bilo, to je čutila mlada deva, stopajoča na večer po samotnem kolovozu proti vasi, kjer je bila rojena, kjer je opravljala službo učiteljice. Čutila je toliko bolj jesenskih sap ostrost, ker se je njeni duševni položaj strinjal s tem odbijajočim umiranjem narave. Mlada je bila, a nje oči niso sevale v onem miru, ki ga vživajo srečna srca, njeno obledelo obličje je pričalo, da trpi njena duša. In duša učiteljice Zore je res trpela. Da si ji pogledal v oči, zaznal bi bil v njih nekako mržnjo do vsega, nekak ogenj ogorčenja, katerega Brečavamo pri ljudeh, ki ne vejo, kaj bi počeli, kje bi umirili nepokoj, ki kljuje njih srca. Zamišljena sama v se, stopala je Zora počasi svoj pot. Ob malem znamenju ob potu zastala ji je noga, oko Zore je za hip zaostalo na sliki, ki ni bila sicer nova njenim očem,
(§ 3 post. 20. junija 1872), kaj pa duhovnik? Pri učiteljskih konferencah imajo duhovniki, ki niso definitivno nastavljeni vernučitelji, le posvetovalni glas (§ 4. post. 8. maja 1872). Kje so enake pravice? —
Sploh pa duhovnik podučuje v šoli lu kot pooblaščen od svojega škofa, on nima nikake pogodbe z drživo, ki ima v rokah šolstvo kakor jo ima uredništvo ali učiteljstvo. Toraj nima ne pravice ne dolžnosti.
Čisto naravno da je župnik proti temu odloku dež. Šolskega sveta poslal utok na ministerstvo za bogočastje in uk, v katerem se je skliceval tudi na navado, po kateri pri nas duhovniki nikjer ne nadzorujejo šolske mladine. Kakor se vii^i, se je ministerstvo najbolj naslanjalo na navado. Dež. šolski svet se je namreč dne 24. novembra 1902 štv. 2603 potom okrožnic pri šolskih vodstvih informiral ali 1. duhovnik nadzira V< pred podukom,
2.	ali v odmorih, 3. ali so se izdale za tamošnjo šolo posebne naredbe, vsled katerih bi bil veroučitelj nadziranja oproščen?
Kako so odgovorila šolska vodstva, nam ni mar. Dejstvo je, da duhovščina ni nikdar smatrala nadzorovanja kot svojo dolžnost. Če se je kje drugače godilo, bilo je to le iz osebnih razmer do učitelja.
Ministerstvo se je hotelo nekako izogniti principijelni rešitvi te zadeve in je župnika povabilo, naj se izjavi ali z ozirom na to, da si je sam izbral dve zaporedni uri poduka v verstvu svoj utok odtegne ali pa še vedno vzdržuje.
Župnik je prosil, naj se zadeva prin-cipijelno reši namreč: ali je duhovnik v zmislu ljudskošolskega zakona dolžan nadzorovati šolsko mladino */* ure pred podukom in mej odmori, ali ne.
Potom okr. šolskega sveta dobil je odlok ministerstva z dne 19. avgusta 1903 štv. 19216, kjer se glasi: „da se na temelju šolskih postav ne more trditi, da
a zbudila v duši učiteljice živ spomin na dni, jasnejše od njenih sedanjih. Pred sliko je ležal ovenel šop rož...
„Morda pa so še one iste, katere je nekdaj poklonila11, mislila je Zora, in onih srečnih dnij eden je stopil pred njeno dušo. Postalo ji je mehko okrog srca in zroča nebeški kraljici v oči je mislila in se zasnivala daleč nazaj..
Pomlad je bila, ona pozna pomlad, ki se kiti z lilijami belimi in čistimi.. Ona je bila še otrok, in bila je srečna.. Bilo je na predvečer njenega svetega prvega obhajila; z materjo se je vračala s sprehoda. Po ravno tej poti ju je vedel pot, tu ob znamenju sta obstali in ona je molila z materjo za vse, kai1 je ljubila.. Ah, bila je tako srečna, pa bi ne bila molila? Za slovo pa je poklonila Devi kito belih lilij, mati jo je prijela za roko, pa ji dejala: „Dete, glej življenje te čaka, in večkrat ti bo težko v tem življenju; a kadar se boš čutila nesrečno, zateci se k tej, kateri si danes poklonila lilije in srce, čistejše od lilij, in ona te bo umirila, potolažila, saj ni še nikdar nikogar zapustila .. Iu Tisti večer ni umela Zora besed materinih, a ume jih danes, ko se čuti tako zapuščeno, tako nemirno. Zori je zadrhtelo srce bolesti. Kak razloček med onim večerom in današnjim! Kakor
bi bili Vi dolžni nadzorovati šolsko mladino v učnih odmorih1* in tudi ne pred podukom.
V	sedanjih razmerah, ki so med učiteljstvom in duhovščino, se lahko zgodi, da učitelj reče duhovniku:	Ako
ne sprejmete prostovoljno nadzorovanja, Vam odločim drnge ure za verstvo. V to je učitelj tuJi opravičen po § 6i. učnega reda, kjer je jasno izraženo, da na eno-razrednicah sestavljajo urnik učitelji, na večrazrednicah pa učiteljska konferenca. Tudi ministerstvo je. v odloku, ki ga je poslalo župniku v Ajdovščini, istega postavilo pred tak aut - aut. Pa zastonj. Upravno sodišče je duhovščini za trud v šoli kjer podučuje prvi in najvažnejši predmet brezplačno, pripoznalo pravico izbirati si učne ure. Dne 6. sept. 1880 št. 1645 je isto določilo: „Veroučitelj na ljudski šoli si za veronauk izvoli ure poljubno1*.
Stvar je zdaj končana. Saj je čas. Če se tako malenkostna zadeva vlači čez poldrugo leto, pač ni čudno, če druga važna vprašanja (narodnostna, šolska) s polževo hitrostjo lezejo preko Semeringa proti slovanskemu jugu.	C.
Javni ljudski shod naKrižadi v Neblem.
(Izvirno poročilo.)
Ta javni ljudski shod vršil se je dne 25. okt. po popoldanski službi božji pri najlepšem vremenu Udeležili so se ga Brici iz raznih vasi, vzlasti zahodnih. Večina udeležencev seveda je bila iz šlov-renske fare, katerim je bil prav za prav namenjen zaradi „Legine“ šole, a častno so bili zastopani tudi sosedje iz Mirnika, Fojane, Kožbane, Gradnega, Višnjevika, Drnovika, Dobrove (župan) in Vipolž, Vedrijana in Kojskega, Skrljevega, Illev-nika in Belega. Celo iz Gorice se je pripeljala kočija gospodov. Cenilo se je udeležencev približno 500.
ohladi kepa železa, ako ga ne greje ogenj, tako je postalo njeno srce z leti mrzlo, malomarno. Mamico so ji zagrebli, a ona ni nikdar več molila. Zdelo se ji je to otročje, neumno. A srečna ni bila, in ni ga bilo miru v njeni duši. Iskala je razvedrila, iskala zabave, a te je niso ute-šile, niso je umirile. Spoznala je, da je družba ravno taka, kot ona sama, da ji ni mar za življenje miru, vdanosti in sreče —
In bolj ko je čutila svojo bedo, bolj se je oddaljevala od Njega, čegar besed ni mogla pojmiti: „V meni je mir!“
A zdaj ji je postalo nakrat lahko pri srcu, tajal se je led njene duše, in solza za solzo je priigrala v njene oči..
Vetrovi so drhteli v bukovju in listje je padalo na mrtva tla, tiho, komaj slišno.. Zora je pokleknila pred znamenjem, v ušesih so ji zazvenele besede rajne mamico: „Ona te bo umirila, ona vtolažilal11 Pred njeno dušo pa so vzigrali spomini njenih srečnih dnij, njenih nepozabnih mladostnih ur. In Zora si je zaželela nazaj te dneve, nazaj ono srečo, oni mir, ko je ljubila Boga in molila in bila srečna, in bila mirna. — „Devica, Ti mo ne zapustiš, daj, čuj me, usliši moje duše prošnjo, umiri moje srce, daj mi zopet molitev, daj mi zopet mirl“ In solza za
Med udeleženci so bili zastopani različni stanovi, duhovščina, učiteljstvo, eden župan, posestniki in kmetovalci, obrtniki in rokodelci itd. Pri vsej navzoči množici se je vse vršilo v najlepšem redu in s precejšnjo navdušenostjo.
Začetek zborovanja odprl je gospod sklicatelj shoda deželni poslanec Anton Jakončič, pozdravljajoč prišle udeležence ter izrazujoč svoje veselje, da se je njegovemu klicu tako častna množica odzvala. Ko je g. sklicatelj razložil namen tega javnega shoda, predlagal je, naj se voli predsednik zborovanju. Predsednikom je bil izvoljen veleč. g. Andr. Žnidarčič, vikar gradenski, tajnikom pa g. Josip Erzet ič, nčitelj v Skrljevem. Nastopila sta oba svojo službo.
Po kratkem nagovoru gosp. predsednika dala se je beseda prvemu govorniku g. Ant. Jakončiču, dež. poslancu (sklicatelja shoda).
Gospod govornik je v prvem delu svojega govora omenjal veliko bedo v Brdih zaradi slabih letin ter razpravljal, kako bi se dalo ljudstvu pomagati. V ta namen je razkazoval, kako naj bi se gospodarilo v takih slabih letinah, podu-čeval ljudstvo, kako bi si zamoglo zboljšati svoje bedno stanje, govoril zatorej
0 trtoreji, sadjereji, živinoreji in konečno zahteval, da tudi vlada z izdatnimi podporami ljudstvu odpomore. Opozarjal je na potrebo lepih cest, ki bi se morale zgraditi, novih mostov, podporami, da ljudstvo zaslužek vdobi. — V drugem delu svojega govora se je govornik spominjal našega c. kr. kmetijskega društva v Gorici, kateremu bi moral biti poklic podpirati tudi slovenski del dežele v kmetijskih zadevah. Obžaloval je, da se je to društvo v teku tega leta ostentativno protivilo slovenskim kmetovalcem, ker je s svojim predsednikom vred zabranilo slovenskim posestnikom in kmetovalcem vstop k društvu z izgovorom, da dvomijo, če bi bili
1 s t i za to sposobni — in jih torej odklonilo. Najbrž se je predsedstvo pri
solzo je kipela iz njenih oči in padala na oveneli šop.. Zora je molila, dolgo, dolgo; a bolj ko je molila, bolj se je čutila srečno, mirno ...
Nad gozdom so plavale jesenske megle leno in mrtvo, v duši Zorini pa so se dvigali megleni zastori, mrzle megle, braneče žarkom nebeškim, da niso mogli dotedaj posijali in ogreti njene mrzle, po toploti koprneče duše ... ‘ In srce njeno, katero je še pred kratkim umiralo pod zavestjo, da je zapuščeno od vsega, dvigalo se je zdaj v vroči molitvi k Njej, kateri je bilo nekdaj podarjeno —
In znova so zaveli mehki zefirji, in znova je pognalo bukovje ono mehko, bujno zeleno listje.. Velikanoč! Zvonovi pojejo slovesno in sladko, prodirajoč v srca človeška. A z večjim zadovoljstvom jih ne sluša nobeden, kot Zora. Z veselimi očmi je pogledala v jasno jutro, in nje srce se je vzradovalo lepega, najlepšega pomladnjega dne. Tako uživajo stvarstvo božje duše onih, katerim sijejo žarki milosti, katerih srca ljubijo Boga.. In znova vstajajo spomini pred dušo mlade Zore, a ti spomini so lepi. Oči ji sevajo sreče in hvaležnosti in zamišljena v lepo jutro šepeta Zora tiho in plaho:
„Jeseni je bilo, jeseni je bilo 1“
I. M o h o r o v.
tem postopanju proti Slovencem spomnilo izreka: vTimeo Danaos — et dona fe-renles". ObčinBtvo je sprejelo govornikovo razpravo z živahnim odobravanjem.
Potem da predsednik besedo dragemu govorniku, g. dr. Treotu, dež. poslancu. Ta govornik si je vzel za predmet svojega govora narodno šolstvo na sploh. V svojem govoru jo omenjal izrek, ki se bere na žigicah za Slovane v Istri in se glasi: „Narod brez šole nima bodočnosti". Na tej podlagi je izvajal, da je tudi slovenskemu naroda potrebno imeti šole, ne samo ljudske, marveč tudi srednje šole, gimnazij, realke in druga razna iz-obraževališča, s kojih pomočjo bi se vspo-sobila slovenska mladina za razne službe in poklice v življenju. Do zdaj je bilo v navadi, da se je slovenska mladina silila s pomočjo tujih jezikov pridobivali višo izobrazbo. Ta ovira tujihjezikovje mnogim grenila šolski napredek ter provzročila, da so opustili šolstvo ib se posvetili pro-
m poklicom, ki zahtevajo le telesne vsposobljenost. Slovenski narod je nadarjen najmanje toliko, kot vsak drugi narod za izobrazbo in omiko ali prosveto, ter ima pravico do vseh teh blagrov.
Ni torej treba misliti, da mora biti Slovenec le kmet, delavec, dninar, rokodelec in obrtnik, marveč se mora povspeti do kaj višepa, a do višega se zamore priti le s pomočjo primernih šol, te pa mora narodu dati — država. A ravno c. kr. vlada, ki bi morala kot mali skrbeti za izobrazbo vseh narodov enako, postopa proti Slovencem kot mačeha. Kakor ima vlada vedno dovolj denarja za nemške in italijanske šole, tako bi morala tudi za slovenske šole, raznih vrst imeti odprlo roko. Na nemškem Štajerskem, Koroškem podpira vlada Nemcem njihove šole, a Slovencem ne privošči ni ljudskih šol za potrebo, zato zginjajo Slovenci na Koroškem in Štajerskem. Ni li to krivično in žalostno!?
Enako podpira c. kr. vlada Italijane v Primorju in vsaki njihovi željici vstreže, a Slovence pusti na cedilu, kedar prosijo za to podpore. V Trstu in v Gorici si morajo sami Slovenci vzdržavati ljudske šole, a c. kr. vlada niti toliko poguma nima, da bi magistratom zapovedala, naj bi potrebno število ljudskih šol v središču mesta vstanovili in dopušča, da n. pr. goriški magistrat — prisiljen po zakonu je sicer tako šolo v mestu Gorici vsta-novil, a to na skrajni periferiji, tako da je slovenski deci nemogoče jo pohaiati. Vidi se, da smo mi Slovenci c. kr. vladi v resnici le pasterki. — Končal je svoj govor ter zaklical navdušeno: Predragi rojaki, vzbudile se in zavedajte se, da ste Slovenci ter zahtevajte svoje pravice 1“ ^Burno odobravanje zborovalcev.)
(Dalje pride.)
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor. — Ker
je hotela večina štajerskega deželnega
Na božji poti.
Bil je ravno dan pred Malim Šmar nom. Solnce je neznosno pripekalo, a vkljub temu je bila cesta, ki pelje iz Solkana na Sv. Goro polna vsakovrstnih romarjev. Iz cele Primorske so prišli, da položijo svoje težave nebeški kraljici. Bralo se jim je na obrazu, da niso prišli samo za kratek čas ali na sprehod, temveč da zadostijo svojemu verskemu čutu.
Zato je tembolj disharmonirala s temi pobožnimi romarji mlada dvojica, ki se je ustavila na ovinku pri kapelici, da si odpočije in da si ogleda razne gruče romarjev, ki so spele mimo njiju.
„Glejte, gospica Ana I Oh, to je imenitno", reče elegantno opravljen gospodič svoji spremljevalki, „vidite one zagorele tržaške okoličanke, komaj sopejo, a vendar pojejo kakor da bi bile za to plačane. In glejte tam spodaj one Fur-lanke, kako omahujejo bose sirote po debelo nasutej cesti, pantofelne pa nesejo v rokah, da bi se preveč ne obrabili".
„Vidim, vidim! Čudno ljudstvo!" odvrne gospica, „a pojdiva, da ne bodo v nas toliko zijali ti prismojeni ljudje!"
In spela sta počasi med drugimi romarji navkreber.
Prišedši na vrh, krenila sta koj v gostilno. Tu sta nadaljevala svoje šale in dovtipe ter se posmehovala priprostim romarjem.
A naenkrat je naš gospodek nekaj zagledal, kar je zajezilo nekoliko njegovo zgovornost. Tam v kotu pod začrnelo
zbora zavleči razpravo o volilni reformi, začeli so .v sredo nemški konservulivci, nemška ljudska stranka in Slovenci z obstrukcijo. Predlagali so namreč za vsako tudi manj važno stvar poimensko glasovanje. Zaradi tega je deželni glavar sejo zaključil in se zaključi najbrže tudi do-želnozborsko zasedanje.
Nov udarce ravuopravuostl Slovencev na Koroškem. — Zadnji ostanki enakopravnosti so odpravljeni. V soboto je bila razprava v Velikovcu. Tožnik, toženec in priče so bili sami Slovenci. Vkljub temu je bila razprava nemška; iz razloga: ker je tožencev zagovornik Nemec. SoduiK je dr. Brejcu zagrozil kontuma-ciranje, ako govori slovenski. — V pon-deljek je pred deželnim sodiščem zagovarjal dr. Brejc dva samo slovenščino zmožna Slovenca. V mislu točke 3. na-redbe od leta 1861. je zahteval slovensko razpravo, odklonil slovenščine nezmožne sodnike. Sodni dvor je sklenil, da bodi razprava nemška in dr. Brejca prepovedal slovensko govoriti. Dr. Brejc se ni uklonil. Dobil je radi rabe slovenščine ukor, in ker jo govoril vkljub temu Blovenski, odvzeta mu je bila beseda. Razpravi sla bili vsled tega preloženi.
Prepir med istrsko večino deželnega zbora zaradi sedeža deželnega zbora. — Italijanska deželnozborska večina prišla si je v laso zaradi sedeža istrskega deželnega zbora. Klub italijanskih istrskih deželnih poslancev imel je te dni namreč svojo sejo, v kateri se je bavil z zgoraj omenjeno zadevo. Vsi italijanski poslanci so bili mnenja, da bi moral biti sedež deželnega zbora v Poreču. To stališče so pa le formalno zastopali, da bi ž njim demonstrirali proti vladi, ki je po njih mnenju radi slovanskih poslancev sklenjla, da se istrski deželni zbor ne sklicuje več v Poreč. Vsi so pa tudi prepričani, da istrski deželni zbor ne bode več zboroval v Poreču. Gre se zdaj pa za to, kje naj istrski deželni zbor zboruje, dokler ne bo to vprašanje definitivno rešeno. In o tem je ravno sklepal klub italijanske doželno-zborske večine v zgoraj omenjani seji. Dvanajst poslancev se je izreklo za to, da bi bil začasni sedež deželnega zbora v Kopru in le sedem jih je bilo za to, da bodi začasni sedež deželnega zbora v Pulju. Zaradi tega je nastal torej med italijansko večino istrskega deželnega zbora prepir, ki ima za posledico to, da je podal deželni glavar svojo demisijo in da je zastopnik istrskega veleposestva Vareton odložil svoj mandat. Tržaški namestnik se je baje izjavil, da je vladi vsejedno, kje da bode sedež istrskega deželnega zbora in je pristavil, da le v Poreču ne sme biti.
Opravilni red ni^jeavstrijskegA deželnega zbora. — Novi opravilni red nižjeavstr. dež. zbora hoče izkoreniniti vse pravice manjšine in onemogočuje vsako obstrukcijo. Po nevem opravilnem redu ima večina v zbornici vso moč; manjšina
cesarjevo podobo je sedela brhka ženska postava, ki je s srditimi pogledi motrila našo dvojico. Iz njenega obnašanja je bilo videti, da ima tudi ona nekaj pravice do omenjonega gospodiča, ter da je ni volja prepustiti te pravice kar tako tej najnovejši tekmovalki. Za trenutek je bil naš junak ves poparjen, eno mora za danes puBtiti, ali katero? Pogled na svojo spremljevalko, ki je pozorno opazovala mater-romarico, kako je skupno s tremi otroci zajemala iz ene sklede, ga je prepričal, da ni bila še opazila onih ljubosumnih pogledov tam v kotu. Njegov sklep je bil gotov: z eno je prišel gor, z drugo bo šel dol.
„Oprostite gospica", obrne se k Ani, „ravno sedaj sem se spomnil, da sem videl poprej zunaj človeka, katerega iščem že ves teden. Oprostite, prosim, v petih minutah sem zopet pri Vas".
Odšel je, a gredč je namignil ženski v kotu pod cesarjevo podobo.
Ani je bilo prav to, da jo je pustil samo. Silno jo je zanimalo to življenje krog nje. A. hkratu se je porajalo v njej neko drugo čustvo. Neka otožnost se je je polastila, čutila se je tako tujo sredi teh ljudij, tako osamljeno. Ti ljudje so imeli pač drugačno čustvovanje, drugačne ideje kakor ona, — a bili so srečnejši.
Ni mogla več strpeti, vstala in šla je na prosto. Veliko ljudstva je bilo že zbranega na hribu in vedno so še dohajale nove trume. Bolj iz radovednosti kakor iz druzega vzroka je šla Ana v cerkev.
I ne more obstrukcijonirati, ker ji opravilni red to zabranjuje. Tudi ne more izostati od soj, ne da bi izgubila dijet, niti ne smo govoriti, ako ji večina, ne dovoli. — Nasprotno pa imajo deželni odborniki vso moč v rokah.
Hrvati iu Italijani proti germanizaciji Dalmacije. — „PiccoIu" poročajo iz Zadra, da vse hrvaško časopisje v Dalmaciji poživlja Italijane na skupen boj proti germanizaciji. „Dalmata‘‘ in „Narodni list" poživljala Zaderčano, naj ne podpisujejo prošnje za ustanovitev nemške državne gimnazije, ker so iz vladnega načrta za urejenje uradnega jezika v Dalmaciji dovolj jasno razvidne vladine germanizalorične tendenco.
Ogrske zadeve. — V soboto je grof Tisza predloži) cesarju listo novih ogrskih ministrov, katero pa prinašamo na drugem mestu. V torek pa so ministri položili prisego v cesarjeve roke S tem je toraj ministerska kriza na Ogrskem nšona. Ogri so dobili od krone skoro vse, kar so zahtevali. To je razvidno iz programa develorice, katerega priobčujemo na drugem mestu in ki bode ob-jednem tudi program novo vlade. Iz vsega je razvidno, da se hočejo Ogri popolnoma ločiti od Avstrije ter da se jim gre tudi v tem pogledu na meiclajnem mestu na roko. V gospodarskem oziru ne bode tostranska državna polovica ničesar izgubila, ako so gospodarski loči od Ogrske. Trpel pa bode ugled celokupne Avstro-Ogrske države pred drugim zunanjim svetom, kar se naj pa zgodi, ako hočejo tako oni, ki imajo v tem pogledu glavno besedo.
Novo ogrsko ministerstvo. — Novo ogrsko ministerstvo je tako-le sestavljeno: Tisza predsedstvo in notranje zadeve, Lukač* finance, Tallian poljedelstvo, Hieronymi trgovino, Ber-zeviczy pouk, Plosz pravosodstvo, Nyiri deželno brambo, Czeh hrvaški minister.
»ladjarske zahteve. — Zdaj so objavljene madjarske zahteve, katere stavi liberalna stranka do krone in do vlade in ki bodo podlaga bodoči ogrski vladi. Ti-le so:
1. Znaki skupne vojske se morajo spremeniti v državnopravnem smislu. 2. Vojaški pravdni red, ki se mora naslanjati na ustno in javno postopanje, naj se čimpreje predloži parlamentoma, ter mora pri tem priti madjarski jezik do veljavo.
3.	Vrhovna odločitev o vsoh vojaških olajšavah naj pripade brambovskemu ministru. 4. Ogrski častniki se morajo premestiti k ogrskim polkom. V ta namen se mora tudi poskrbeti, da bodo ogrski polki zadostno preskrbljeni z ogrskimi častniki. To so naj stori z ustanovami za ogrske mladeniče, z ustanovitvami vojaških vzgojevališč. Učni načrt teh zavodov naj se spremeni tako, da bo učni in izpitni jezik madjarščina. V določenem času tudi mora biti znanje madjarščino obvezni pogoj za vsakega ogrskega državljanu, ako hoče postati častnik. (K tej
Dasiravno prostorna, bila je cerkev skoraj polna. Ljudje so napol klečali in napol sedeli ,v gručah na tleh ter molili rožni venec ali pa prepevali Marijine pesmi. In vedno so še dohajale nove trume in prepevajo so se pomikale proti velikemu oltarju, proti milostni podobi. Čudno je slišati toliko različnih napevov hkratu, a vendar ni neprijetno. Ob straneh pa se je gnetlo ljudstvo krog spovednic.
Ano je prevzel ta prizor. Kakor v Bnu se je bližala velikemu oltarju, a radi gnječe ni mogla dalje; umaknila se je na strun k nekej spovednici. Tu je bila v miru, priproste ženice se niso upale odrivati in pehati elegantne gospodične. Dosedaj nepoznani občutki so ji polnili srce. Zamislila se je. Ti obrazi, ki so tako zaupljivo gledali proti oltarju, ki so izražali takšno koprnenje po nečem višem, to petje se svojimi preprostimi, a vendar do srca segajočimi melodijami, vse to je dolovalo z neodoljlvo silo na njeno dušo. In vstajali so v njeni duši davni, davni spomini. Tudi ona jo nekdaj tako zaupljivo zrla proti oltarju, tudi ona je tako koprnela po nečem višem, nadzemskem, po svojem Stvarniku. Bilo je v dan prvega svetega obhajila. Kako živo se spominja še vsega! Pred oltarjem so klečale, belo oblečene, z gorečimi svečami v rokah. Prišel je slovesni trenutek: sv. obhajilo. Duhovnik se je obrnil proti njim in še enkrat so obudile ž njim glasno živo vero v Jezusa, pričujočega v sv. zakramentu. Potem pa je pristopila in sprejela v se Njega, ki jo (jg-
točki so je oglasil grof TiHza ter nasvetoval, da so drugi del točke izpusti.) f>. Vse vojaške oblasti na Ogrskem morajo z ondotnimi civilnimi oblaBtnijami dopisovali madjarsko. 6. S tem pa se ne dotaknejo določbe glede Hrvaško in Slavonije v članu XXX. iz leta 1868. 7. Pri reviziji bratnbnega zakona se mora ozirati na vpeljavo vojaške službe, mirovno stanje armade se mora določiti in nadomestna rezerva že v kontingentu napovedati in dovoliti. 8. Glede poveljnega in službenega jezika v armadi se vladarjeve ustavne pravice iz leta 1867. s sedanjim stališčem no dotaknejo".
Novo itnlijansko ministerstvo je sestavljeno tako-le: G i o I i 11 i pred-sestvo in notranje zadeve, Tit to ni zunanje zadeve, H o n c h e 11 a pravosod-slvo, Lu z za tli zakladnišlvo, Rosano finance, Ted esc o javna dola, S a cehi poljedelstvo, general P e d o 11 i vojno, P a t e r n o pouk, M i r r i mornarico, C a 1 d e s i pošto in brzojav.
Nova zarota v Srbiji. — V Srbiji so prišli na sled novi zaroti. Areti-. i so baje sedem častnikov.
Dogodki na Balkanu. — Turčija ne ve kaj bi počela. Predložene reforme ji nič posebno no ugajajo. Posebno ji smrdijo prve tri točke novih reform. Turčija bi hotela, da bi bili civilni agenti, katere bi določili Avstrija in Rusija, v turški slnžbi. Pa tudi ustaški vodje izrekli so se proti novim reformam. Oni zahtevajo, da bi moral bili generalni nadzornik kak kristjan. Splošno pa je mnenje, da ne bode nič iz te nove moke, ter da ne bode še dolgo konec krvave igre na Balkanu. Zdaj preti nevarnost Turčiji tudi od druge strani. Te dni so se namreč zbrali na nekem shodu Albanci in Grki ter sklenili, da hočejo pričeti vojno proti Turčiji. Ako bi prišlo res do leg«, potem bi nastopilo proti Turčiji kakih 60.000 Albancev in Grkov. Iz tega je razvidno, da se razmere na Balkanu vedno bolj hujšajo.
Dopisi.
Iz Krajncvnsl. — „To jo bil dan, katerega je Gospod naredil" v nedeljo dne 26. m. m. v Krajnivaai v občini Skopo na Krasu. Bil je resnično dan občnega veselja in radosti. Dež, ki je med tednom nevsmiljeno padal, nas je strašil in bali smo se, da nam pokvari ves načrt, vse veselje; a glej, nebo se nas je usmililo in uslišalo naše prošnje. Razvedrilo se je. Gorko solnce je pri-sijalo, nam pa so puhtele srčne hvalež-nice k Bogu, da nas je uslišal in dopustil, da smo srečno vse priprave k slavnosti dokončali. Slavnost v Kr^jnivasi. Kakšna pa? Prijatelj, slavnost prelepa, kakoršnih zaman iščeš in kakoršno Kraj-navas še ni doživela. Obhajali smo ta dan trojno slovesnost. Stoletnico posvečenja našega glavnega altarja v službo
bežen in resnica, in njena duše se je topila v molitvi.
A to je bilo davno, davno.
In pozneje jo začela ljubiti družbo, lahkoživ^ prijatelje in prijateljice in njena pobožnost se jo ohladila, njena vera je opešala, a opešala je tudi njena sreča in zadovoljnost.
In sedaj ? Ali jo nemogoče, da bi prišla do prejšnje srečo? Saj vere vendar ni še izgubila, še veruje v Kristusa in Marijo. Ali pozabila je na vse to, popolnoma pozabila. In obtežila si je dušo z grehi — in kakšnimi grehi !
Med tem ko so v njeni duši vstajali ti spomini, ni opazila, da se je vrsta žensk pred njo vedno bolj krčila, in da se je tudi ona vedno bolj bližala spovednici.
Pri prvem sv. obhajilu je bila slovesno obljubila Jezusu, da ne bo več grešila. Ali kako je držala to obljubo?
V	dno duše se je sramovala sama Debe in kesala se je, kesala . ..
Zadnja ženska pred njo je odpra-, vila sv. izpoved in odšla in Ana je stala pred spovednico. To jo je vzbudilo. Pre-
I plašila se je in hotela odili. A vratca | spovednice so se že odprla in skozi omrežje se je zasvetil beli roket. Neka j nevidna moč jo je prisilila, naj poklekne. 1 Ali ko bi jo kdo videl? ... A zmagal je 1 dobri angelj, pokleknila je .. .
! In godrnjale so za njo ženske, da se tako dolgo izpoveduje .. . Naposled
1	je vstala in žarečih očij in blestečih lic je stopala k altarju . ..
božjo. '■Mava našim prednikom, ki so pojavili luko, za našo vasico krasno hišo božjo in prekrasni kraj milosti. Naše veselje pa jo la dan prikipelo do vrhunca, ker je po skrbnosti in nevtrud-Ijivi marljivosti našega vrlega dušnega pastirja obhajal ined nami 40 letnico miišništva naš preljubljeni g. dekan Matija Sila. Tu se je pokazalo, kako spo-3luje in ljubi verno ljudstvo svoje dušno pastirje! Vsosejetako rekoč rilo k i.jemu in stiskaje mu roke s solznmi veselja čestitalo, naj bi ga Hog ohranil še mnoga mnoga leta. Bog živi našega obče ljubljenega, vrlega, učenega, poBtrežljivega in uzornega g. dekana, moža vnetega za blagor dušni in telesni izročenih mu ovčic, kakor tudi svojega naroda. Povzročila pa jo te slavnosti tretja, kraljica vsem, namreč, blagoslovljenje novega kipa M. Božjo in pila.
Slavnost je pričela ob 10. uri s slovesnim govorom in slovesno peto sv. mašo ob asistenci. 1’opoludne oh 2. uri in pol smo imeli litanije M Božje in blagoslov kipa, katerega so v belo čena domača dekleta nosila v prelepem sprevodu v novo postuvljeni pil. Med gromenjem topičev, izvrstnim peljem litanij M. Božje in drugih Marijinih pesmi, pomikali smo se po z nebroj zastavami okinčani poti v najlepšem redu. Raz hiš pa so pozdravljala Kraljico nebeško lepo okinčana, razsvetljena okna in zastave. Skozi dva krasna slavoloka dospeli smo med glasno molitvijo do cilja, prekrasnega novega pila. To je delo domačega kamnoseka Andreja Lavrenčiča iz Koprive, katero v resnici hvali mojstra. Le priporočati moramo tega obrtnika, kateri je pokazal na Krasu z raznimi a cenimi deli, da je strokovnjak; o tem se lahko vsakdo prepriča, ako si ogleda novi pil in tndi v zadnjem času podstavljena nova oltarja v Križu pri Tomaju. Toda k stvari I Dospevši na mesto, oložili so kip nebeške Kraljice, kupljen pri g. Vogriču v Trstu, v novi pil. Na stopnico prekrasno ograjenega in okinčanega pila stopi po blagoslovu istega preč. g. dekan ter ima kratek a krasen nagovor. Praznoval je 40-letnico, a tu se je pomladil in z nekdanjo navdušenostjo in ognjevitostjo slavil Marijo ter bodril k njeni časti vse, a posebno Kranjčane. Pet mater ima sleherni človek, je dejal. Prva je telesna mati, 'druga sv. katoliška cerkev, tretja domovina, četrta črna zemlja, a najmogočnejša, najboljša in najsvetejša je pela mati — Marija, Mati božja in tudi naša ljnba mati.
Nebrojna množica, čez 2000 ljudi, je poslušala krasni govor in v marsikaterem očesu je blestela solza. Posebno veliko število je bilo moških, kar je treba v naših časih posebno povdarjati in kaže, da je prazno upanje nasprotnikov naših, a da je do dna srca verno ljudstvo naše. Vsa čast vrlim Kranjčanom, ki so vkljub velikim žrtvam postavili prekrasen spomenik Materi božji. Prepričani naj bodo, da jim Marija vse to stotero povrne.
Marsikdo se bode mogoče spodtikal in dejal, naj bi bili denar drugam porabili, morda še celo v kak umazan časopis pridete, a Vam, vrli Kranjčani, bodi časopis Vaš pil. Kakor sedaj, kažite vedno v dejanju in življenja, da ste vrli katoličani.
Pohvaliti moramo tudi našega vrlega žnpana Fr. Z 1 o b e c, ki je s svojim odločnim nastopom in neutrudnim prizadevanjem pripomogel k prelepemu uspehu naše slavnosti ter tudi pogostil povabljene č. g. duhovnike. Hvala mu I
Pozabiti pa ne smemo onega, ki je bil duša vsej slavnosti, našega dušnega pastirja, č. g. Jos. Beka rja. Dasi bolehen, neumorno in neprestano deluje za čast božjo. V Skopem imajo po njegovem trudu novi lep križev pot, pri nas v Kraj ni vasi popravil je zakristijo, napravil nov tlak ia sedaj pri novem pilu ima tudi on naj večjo zaslugo. Iz srca smo mu hvaležni in udani ter mu kličemo: Bog ga ohrani še mnoga leta in mu vse povrni!
Vrli Kranjčani! Marijo ste si izvolili varuhinjo, zaščitnico, k njej se vedno zatekajte in vselej Vam bode milostna mati! Čast Vam, a hvala Bogu vsemogočnemu!
Novice.
Notarsko imenovanje. — Vpo-kojeni deželnosodni tajnik Henrik pl. Bortolomei je imenovan za notarja v Motovunu v Istri. Za notarja v Labinj pa pride Rudolf P i 11 a t.
Smrtna kosa. -- V petek zjutraj ob 8. uri je umrl po dolgi in mnčni bolezni v Gorici vpokojeni predsednik deželnega sodišča dvorni svelnik gosp. Mozetič. Njegovo truplo so prepeljali na pokopališče pokojnikove rojstne vasi R o n č e.
V	noči od četrtka na petek je umrl na svojem stanovanju v Gorici deželni uradnik g. Anton Maver.
Umrl je prejšnji teden v Bohinju umirovljeni župnik, preč. g. Matija Zar-n i k, brat očeta taborov, pokojnega dr. Valentina Zarnika. N. v m. p.
TržnSki namestnik odstopi? — Listi prihajajo zopet na dan z vestmi, da tržaški namestnik grof G o (is s odstopi. Zdaj imenujejo celo ime njegovega naslednika. Ta bi bil sedanji dalmatinski namestnik baron Handl.
Za sekundiirja v tuk. bolnišnici usmiljenih bratov je imenovan naš rojak, g dr. Rihard Jug, sin nadučitelja v Solkanu g. Tomaža Juga. Čestitamo!
Novi slovenski zdravnik v Go-rici. — V kratkem času sc naseli v Gorici kot priintni zdravnik g. dr. Anton R r e c o i j. Na to opozarjamo žo danes naše slovensko Ijuustvo iz mesta in okolice.
Za „Aloj/,i,jevišče“: Neimenovana 20 K, neimenovana 5 K.
Bog plati I
Za slovensko sirotiščc oziroma za »katoliško društvo detoljubov44 so darovali: P. n. Štefan Gatnik 1 K, N. N. 2 K, Egidij 1 K, Ivan Orel 32 vin., Franc Blažiča 32 vin., Katarina Blažiča 1 K, Frančiška Stepančič 60 vin., A. P. 2 K.
Obiskovanje grobov. — Otožen jesenski dan je bila nedelja, dan vseh svetnikov. Nebo je bilo zavito ves dan v črne oblake in padal je na zemljo dež neprenehoma, skoro celi dan. Še otož-nejše čute izvabljali so k srcu vozovi, katere si srečaval po vseh mestnih ulicah in na katerih si videl vence, namenjene na grobove onih, ki so se preselili v večnost ter spč v črni zemlji mirno spanje tam »kjer strastij ne buči viharu. Kakor druga leta, tako se je vršilo tudi letos romanje na grobove, a v manjši meri uprav zaradi slabega vremena. Večina grobov na goriškem pokopališču bila je okrašena s cvetjem, nekateri celo jako bogato. A bolj kod vsi ti krasni cveti, napravljale so na te globok utis molitve revnih vdov in zapuščenih otrok, klečečih na siromašnih priprostih in neokra-šenih gomilah nepozabnih zakonskih mož in ljubljenih starišev, ki so bili v življenju dotičnim jedina podpora. Ti prizori napravljali so vtis na človeka, kakor da bi te revne vdove in zapuščeni otroci, pošiljali k nebu vroče želje, naj bi se večni Bog usmilil skoro tudi njih, ter jih prej ko prej združil z onimi, katere pokriva hladna odeja Zakaj bi pa
tudi ne puhtele take želje proti nebu, ko je dandanes tako težko živeti na svetu, ko tako kruto preganja brat brata in ko so vsi spevi o človekoljubju le golo hinavstvo in ko prevladuje sedanii človeški rod sploh le gola sebičnost. Če kdaj, so gotovo danes na mestu pesnikove besede, da blagor jim, kateri v Gospodu zaspč. — Taki in jednaki čuti pretresali so srca v nedeljo opazujočim obiskovalcem vrobov. V pond. pa je bil krasen dan. Lepše ni moglo sijati z vedrega neba. Za to pa je bilo obiskovanje grobov mnogoštevilnejše od nedelje.
Krasen književni „vahtič“. — Ravnokar smo dobili v roke knjigo: Gradivo za zgodovino Slovencev vsrednjem veku, katero je spisal profesor dr. Franc Kos v Gorici. Založila in izdala jo je »Leonova družba" v Ljubljani. V tej knjigi so zgodovinski viri od 1. 501. do 800. Celo delo bo obsegalo deset takih knjig. Prva knjiga stane 8 K za neude, 6 K za podporne in 4 K za redne in ustanovne ude „Leonove družbe".
Ta knjiga nas je zelo razveselila, kakor nas je do zdaj še vsak spis učenega profesorja dr. Franca Kosa razveselil. Mi mu iskreno čestitamo! Slovenskemu in sploh slovanskemu občinstvu pa toplo priporočamo, naj pridno segajo po tej knjigi. Bodi naša dolžnost, da pomagamo s pridnim naročanjem, da izide celo delo, ki bo v čast slovenskemu narodu!
Trgovski večerni tečaj se otvori tudi letos s tem mesecem v tukajšnjem „Šolskem Domu", ako se prijavi dovoljno število obiskovalcev. Predmeti podučevanju bode: trgovsko spisje, trgovsko računstvo, jed-novito in dvostročno knjigovodstvo ter menično pravo. Učilo se bode trikrat na
teden po dve uri. Nekoliko učencev so je že oglasilo. Kdor se misli še prijavili, naj to kmalu stori. Prijavo sprejme sluga „Šolskega Doma"
Neznosne razmere na c. kr. glavni pošti v Gorici. — Na glavni pošti v Gorici pri oddelku poste restante je menda ena sama uradnica, ki znH slovenski. Koliko jih mora ta prestati, naj pojasni tr-le slučaj. Pred kratkim sem bil na pošti, ko se je bila dolična slovenska uradnica gotovo po opravkih za nekoliko časa odstranila iz uradne sohe. Druge njene tovarišice so jo v tem času začele zmerjati s lakimi-le grdimi psovkami: Porca di schiava! Simia! Asina! Birbante!
Iz tega slučaja lahko sklepamo, koliko morajo na c. kr. pošti trpeti slovenske uradnice. Koliko časa bo to šo trajalo ? Skrajni čas je, da zavladajo na c. kr. pošli v Gorici boljše razmere!
Trgovina z dekleti v Avstriji. — Pod tem naslovom prinaša »Neues \Viener Wochen-Journal“ iz Gorice dopis, ki se glasi: „V goriški okolici, zlasti v slovenskih vaseh Miren, Vrtojba, Bilje, pripovedujejo, da iščejo v Aleksandriji služkinj, baje z 30 do 40 gld. mesečne plače. Službe so oddajajo samo v boljših hišah, kjer dobivajo služkinje tudi mnogo darov. Cudnp pa je pri tem, da iščejo le dekleta v starosti 16 do 20 let. In res je odpotovalo v zadnjih tednih mnogo deklet, ne da bi se vstrašile visoke potnine. Večja množina deklet odpluje v četrtek, i.2. oktobra, ali v petek, 23. t. m. iz Trsta v Aleksandrijo, in sicer so to dekleta iz Vrtojbe in Mirna. Obljube so morale biti jako vabljive, ker je takorekoč nastala med kmetskimi dekleti prava potna epidemija". Taki pojavi so jako žalostni in delati bi morali vsi na to, da se odpravi ta kupčija z našimi dekleti, ker nas je že dosedanja izkušnja dovolj poučila, kake so ta dekleta navadno potem, ko so se vrnila iz Aleksandrije. Saj vendar ne manjka tudi doma dela za pridna dekleta. V gmotnem oziru morebiti taka dekleta v Aleksandriji res nekaj pridobč, a kaj je ta gmotni dobiček, proti izgubi v moralnem pogledu.
Nagla smrt. — V torek našli so mrtvega na svojem stanovanju 60-letnega delavca Antona Batiča. Stanoval je pri neki Alojziji Pavletič v ulici Matioli, ki mu je dajala stanovanje zastonj.
Samomor. — V torek okolo 9. ure zjutraj skočil je z mosta v ulici sv. Klare v Koreni 66-letni mešetar Jože Kolav-č i č z Vogerskega. Pri padcu zlomil si je roke in noge in se sploh tako poškodoval, da je že za par ur umrl v bolnišnici, kamor bo ga bili prenesli. K nesrečniku sta prihitela monsig. Alpi in zdravnik dr. Pitamitz. Pokojnik je stanoval v bližini .Stračic. Mislilo se je, da ga je gnala beda k temu strašnemu činu. Pa temu ni tako, kajti pripoveduje se, da sta žena in sin skrbela zanj tako, da ni trpel pomanjkanja. Pač pa pravijo, da je bil nesrečnež že več dni zaporedoma kakor zmešan.
Sod mu je strl nogo. — V krčmi Jožefa Štolfa na Tržaški cesti so spravljali v klet sod vina, ki je držal kakih šest hektolitrov. Zgodilo se je, da je sod zdrsnil iz rok onih, ki so ga valili, ter da je pridrčal na nogo delavcu Meznariču, doma s Štajerskega, ter mu jo strl. Prenesli so ga v bolnišnico.
Najdena suknja. — Krčmar Mervič, ki ima svojo krčmo za gradom, našel je pred nekaj dnevi pr9d svojimi vrati črni havelok. Oddal ga je na policiji.
Iz gorenjih Brd se nam piše: V Kožbani so imeli 11. m. m. lepo cerkveno slavnost, o kateri ni še nihče sporočil. Za oni dan bil je postavljen nov stranski oltar in blagoslovilo se je podobo Mat. Bo^je; oboje je dar tamošnjega vele-častitega g. župnika, kar ga stane čez tisoč gold. — Oltar je delo kamnarja g. Bitežnika v Gorici, ki dela mojstru vso čast; podobo pa je slikala gospodična Šantelj-nova. — Zbralo se je k slovesnosti 7 duhovnikov, med njimi preč. prelat dr. Jožef Gabrijelčič, ki je naprošen po svojem prijatelju g. župniku blagoslavljal podobo, imel primeren nagovor ter služil slovesno sv. mašo. — Gosp. župnik si je postavil se svojim darom lep trajen spominek.
Kaj naredi pijač«. — Iz Huda-južne v baški dolini se nam piše: V nedeljo dne 1. t. m. so pili nekateri Kranjci, ki delajo pri zgradbi železnice, v neki baraki blizu Hudajnžne. Med njimi je bil tudi neki Hrvat. Kmalu se je pričel prepir med Hrvatom in Kranjci, ki je imel za posledico to, da je Hrvat nekega
Kranjca Hlinil v stegno ter ga lahko ranil. Kranjci, videč to, se navalijo na Hrvata ter ga iztirajo iz barake. To je pa Hrvata tako razkačilo, da je šel poklicat par svojih tovarišev, ki so hoteli s silo vdreti v barako. Gospodar barake, videč nevarnost, vzel je samokres ter vstrelil ž njega dvakrat. Nesreča pa je hotela, da je zadel strel nekega Hrvata ravno v sence, da je obležal na licu mesta mrtev. Hrvatje so zbežali, v baraai pa so naprej pili in peli, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Potem je prišla žendarmerija, ki je spravila mrtveca pod streho. Tako se praznujejo Gospodovi dnevi I S pijačo, s pretepanjem s preklinjanjem, in z ubojstvi.
O svet, svet, kam drviš!
Vojaški uabor. — Mostni magistrat naznanja, da so morajo v svrho bodočega vojaškega nabora zglasili pri njem v teku meseca novembra vsi oni mladeniči, ki so pristojni v Gorico in ki so bili rojeni 1. 1883. Prošnje za olajšavo vojaške službo v smislu paragrafov 31.. 32., 34. in 35. vojne postave, ulože se lahko pri mestnem magistratu koj. Najdalje pa se morajo vložili do dne, predno se bode vršil vojaški nabor. Pa tudi oni, ki niso pristojni v Gorico, ki so pa v Gorici stalno nastanjeni, in ki so rojeni 1. 1883., 1882. in 1881., morajo se zglasiti pri mestnem magistratu. Prinesti morajo s seboj kako listino, s katero se lahko legitimirajo. Ako bi hoteli predstaviti se tukaj naboru ali pa, ako bi mislili, da so opravičeni do kakih olajšav glede vojaške službe, uložijo lahko svoje prošnje pri magistratu v Gorici.
Krvav čin v Gradežu. — V ponedeljek je popivalo v Gradežu več mornarjev v neki krčmi. Kričali so in razsajali kakor zbesneli. Občinski stražnik jih je zastonj večkrat opominjal k miru. Ko pa vendar niso nehali in so se stražnikovim svarilom k večjemu le rogali, hotel je Btražnik nekatere razgrajače aretirati. Ti so se pa postavili v bran in je pri ti priliki neki Pozzetto tako močno sunil Btražnika z nožem v hrbet, da so je ta v nezavesti zgrudil na tla. Prenesli so ga domov na pol mrtvega. Ker se ne nahaja orožniška postaja v Gradežu, poklicali so na pomoč finančno stražo, da bo zamegli aretirati divjake. Tako daleč smo že prišli z modernim napredkom, da smo začeli praznovati vseh vernih duš dan s pijančevanjem in ubojstvi. Res, lepa prihodnost se nam prikazuje, ako pojde tako dalje.
Vabilo na občni zbor „Kmetij-skega društva44 v Št. Petru pri Gorici, ki se vrši v nedeljo dne 15. novembra 1903. po blagoslovu v lastnih prostorih z dnevnim redom po pravih. Odbor.
Zahvala. — Podpisano „Kmetijsko društvo" v Cerknem se tem potom najsrčnejše zahvaljuje za naklonjenost vsem onim, kateri so pripomogli, da se je otvor-jenje našega »Gospodarskega doma" tako sijajno izvršilo. Zlasti se zahvaljujemo gospodu Ernestn Klavžarju iz Gorice, kateri je pri tčj slavnosti nam pomagal z besedo in dejanjem, dalje g. Milanu Ivančiču iz Tolmina, kateri je že med zidanjem poslopja nam šel vedno na roko, gospoda deželnemu poslancu Lapanju iz Kobarida, ki se je blagovolil udeležiti naše slavnosti, dalje častitemu gospodu dekana Iv. Murovcu, ki je blagovoljno nam blagos lovil novo poslopje, gospodom c. kr. uradnikom in častiti duhovščini, ki so se udeležili otvorjenja in sploh vsem, ki so pripomogli pri tej slavnosti. »Kmetijsko društvo" v Cerknem
reg. zadruga z neom. zavezo.
Za odbor:
Peter Bevk,	Anton	Sedej,
odbornik •	načelnik.
„Hranilnica in posojilnica44 v Cerknem, je imela prometa v mesecu oktobru 1.1. 79.705-62 K; Prejete hranilne vloge 12.208 K. Izplačane hranilne vloge 10.84165 K. Dana posojila 5.972 K. Vrnjena posojila 1410 K.
Odprava telesnih kazni pri vojakih. — Cesarski odlok, priobčen v »Militarverordnungsblattu", odpravlja s 15. novembrom 1.1. vojaški disciplinarni kazni „privezanja“ in »vklepanja v okove" toliko kakor samostojno kazen, kakor tudi poostrenje druzih disciplinarnih kazni v normalnem mirovnem stanju. Za izvrševanje ostalih disciplinarnih kazni izdal se je predpis, v katerem se odreja, da se iste ne smejo dogajati na zdravju škodljiv način. Odpravljen je pri poostrenih zaporih tudi post.
Listnica. — »Ivan Mezinec, bogoslovec v Rimu: Prejeli smo, kar ste nam obljubili".
Cena zavoiu 850 vinarjev. vsebina 500 gramov.
Varnoilna
Monakovo
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUŠIČ,
krojač, ulica Giusuppe Verdi št. 33
Priporoča 8e sl. občin-stvn v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste io za vsaki stan, ter opozarja na ravno dofilo sveže jesensko in zimsko blago, lastni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne!
	Odlikovana trikrat sč srelm svetinjo in i en časti diplomo.			•1
•	03 OJD	Zajamčeno pristne	,03 cp’ e	•
•	cx=> C=3 QO >c_=>	čebelno-voščene sveče	C“D< CD t=a C=D	•
•	p*- 1 o	kilogram po 4 K 90 v	S. S-	•
• • • •	G3 CL3 >c_=> <=> t=3 c-o •E S=± O CU9 'a CC3 ca C>i3	Priporočam prečastitim cerkvenim oskrbništ-voin ter p. n. slavnemu občinstvu: sveče in lorče za stransko razsvetljavo cerkva in pogrebe po zelo nizki ceni. Imam v zalogi kadilo, stenje in stekla za večno luč, mčd najboljše vrste in tudi čebelni pitanec. J. Kopač, v tiorifi, ulica sv. Antona *t. 7.	co aa. S- t oo< C“D< CO s CTL5 ero	• • • •
•	Odlikovana trikrat si! srebrno svetinjo in z eno častno diplomo.			•
Ivan J3reje
črevljarski mojster v Otaležu h. št. 95, p. Idrija, sprejme dobrega črevljarskega pomočnika in učenca 14—16 let starega.
jtnton JFbn,
klobučar in gostilničar v Serreniški j ulici, imabogato zalogo raznovrstnih I klobukov in toči v svoji krčmi prisl- i na domača vina ter postreže ludi , 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in | cene jako solidne.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Soba seoddavnajem.
Kje? poizve si* pri upravi imiog« Ji«l:i.
prav v lepem kraju v Rožni dolini na roškem blizu nove državne železn
Posestvo obstoji iz
njiv, travnikov in gozda.
V hiši je stara gostilna, prodajalna ter prodaja tobaka, pripravljeno tudi za druge kupčije.
Proda se tudi sama hiša z obrlom Onn posestvu je 10.600 kron Polovico j« plačali takoj, ilru*« pa po medsebojnem dogovoru.
Naslov pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Primorskega Lista11.
Proda se motor
za štiri konjske moči = na parno silo =
v prav dobrem stanu.
Cena je prav nizka. — Kjč, povč upravništvo.
eodor
labanja, M
srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12,	1"
H priporoča prečast. duhovščini za |J izdelovanje cerkvenih posod in _ orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam H h tem, da daje tudi na obroke M ||j Obroke si pa preč. p. n. gospod M gl n&ročevaiec sam lahko določi.
i
Anton Potaztky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo. |
Najceneje kupovnlišče niruberSkega In tlrolmega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce fn popotnike.
Najboljše š vanke in Šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišni otirala za ne letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih I in trgih ter na deželi.
•V M' -,'V
v///////////////y//Z/i r//^ fe
Gosposka ulica š. 7,
priporoča
svojo veliko zalogo mod. blaga, kakor: zadnjo no-^	':s'S	vosti okraskov za oble-
S	ke, rokavice, nogavice,
r’	O ■	pajčolane, solčnike, dež-	■
S	nike. tranove, pasove,	i
''"Ai.,	predpasnike, vse potreb-	j
-	:	šfclne za šivilje. Zaloga ^ f
.'	SJ: :X$z	na boUšoga perila za S Ji1
'i	S	gnspodeln gospe. Zaloga .	*
raznovrstnih trakov itd.
ms k
Podpisani se priporočam stav. občinstvu in svojim rojakom za obiina naročila svoje nove delavnice v lastni hiši na Kolehih pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po zelo nizkih cenah.
A. Mavrič, kroj. mojster.
Vsaki gospodinji
j, čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobn
okus uporablja Kathxeiner-Kneippovo sladno kavo.
proinja: Pri kupovanju ne zahuv^^o
ampak uroSno vael^j — Kathremerjevo *	 u
t> WU«najU jo le v izvirnih zavojih, kakria.ga kaš. U po«**«.
®
&	Nova	delavnica
cerkvenih posod O O O O O O in orodja.
Gorica, magistratna ulica št. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odpri novo delavnico # cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah.
Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovjčini obrise raznih posod in orodja.
^	Priporoča se tudi za popravljanje
$ rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati ® tako, da dobijo prvotno stanje.
I	Izdeluje strelovode po najboljših iz-
jgj najdbah in popravlja le rabljene, s	Udani
Franc Leban,
fh	srebrar.
CJ
so poštah1
ilirske testenine
vsIimI svojega izborne*-.., okusa, obilne redil-liosti, ter hitre in jednostavne priprave.
Za Goriško in Gradiščansko nahaja se odslej zaloga p;: gosp.
Jos. Rovan-u, Gorica,
ulica Kabata.