Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman Teljii: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman Teljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniske ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. 1S3.
V Ljubljani, v soboto 9, avgusta 1884.
Letiiilc XII.
Beligrad.
Srbska prestolnica ob izteku Save v Donavo, starodavni Beligrad se čedalje lepše razvija. Malo je še število let, odkar so se poslednji turški bajoneti umaknili iz mesta in že se je spremenilo, da ga skoraj več ni poznati. Posebno se pa v najnovejšem času pazno oko obrača na razvoj trgovine, in je ravno Beligrad že sedaj središče vse srbske trgovine. V bodočnosti se bo pa še mnogo povzdignil; kajti zvezan bo po železnici posredno z vso kraljevino po dolgem in naravnost z egejskim morjem na jugu, z nemškimi morji in z Eusijo na severu. Že sedaj je tii trgovina precej razvita. La-dije plavajoče po Savi in Donavi prinašajo in odnašajo raznovrstnega blaga. Ko se bo pa meseca oktobra letos izročila srbska državna železnica, ki deli državo od severozapada proti jugoiztoku, javnemu prometu, pozdvignila se bo srbska metropola T trgovinski politiki za veliko stopinjo više, kajti vse že t;e v vladnih krogih ondi premotrava misel o velikem poslopji, bolj prav, o vrsti raznih poslopij kot shranišč za vse blago iztočne trgovine. Misel je gotovo srečna in se Belemugradu vsled njegove ugodne lege (jako prilega. V teku kratkih let se Beligrad po modrem gospodarstvu lahko povzdigne med prva trgovska mesta. Beligrad ima silno ugodno zemljepisno lego; in na vse štiri strani sveta jako pripravne in cene ceste deloma po vodi, deloma po suhem, po železnici. Na sever veže ga z ostalo Evropo nova železnica Budapešt-Novisad-Zemun, ktera ga bo po srbski zemlji podaljšana in s turško progo Solun-Mitrovica sklenjena vezala tudi z jugom in naravnost z morjem. Tedaj se bodo odprli premetenim Srbom novi zakladi, v kterih se sedanjemu Beligradu še ne sanja ne. Na iztok odprta je široka cesta, globoka Donova, ki glavno mesto najnovejše kraljevine naravnost s Ornim morjem veže; proti zapadu in severo-zapadu pa zopet Sava in Donava. Kje pa je trgovinsko mesto, da bi se s tako ugodno, da lahko rečemo vzorno ugodno lego ponašati zamoglo, kakor ravno Beligrad? Stari Grki so nam še vedno zgovorna priča, kako bodočnost
da ima zemlja, ktero obdajajo dobre vodne ceste, po kterih se blago ceneje prevaževati di'i, kakor povsod drugod, in se ga vsed tega tudi lahko več proda in speča, ker je ravno ceneji. Za vstanovo nenavadnega skladišča je toraj kraljevo mesto Beligrad kakor nalašč vstvarjeno in srbska metropola bo v malih letih za Srbijo postala to, kar je bil v prejšnjih za Avstrijo Trst, dokler ga ni Eeka spod-rivati jela. Beligrad se tekmeca v tem smislu nima bati; kajti v celi Srbiji ga ni kraja ne mesta, ki bi se v tem oziru z njim meriti zamogel. Bodočnost Beligrada v trgovinsko-političnem smislu iz geogra-iičnega stališča je toraj velikanska.
Nič manj pomenljiva je pa bodočnost najmlajše kraljevine v cerkveno-političnem oziru. Vsi koraki v tem oziru bili so na to obrnjeni, da so se vedno bolj osvobojali od vrhovnega nadzorništva Oarigraj-skega patrijarha, ter si vohli Karloviškega, ki je vrhovni poglavar vseh pravoslavnih razkolnikov po Avstriji in kterega so pri najposlednjem potovanji njegovem v Beligrad pripoznali tudi Srbi za svojega patrijarha. Kralj Milan namreč poklical je patrijarha Germana Angjeliča iz Karlovcev, da posveti in umesti sedanjega Belograjskega metropolita Teo-dozija. Patrijarh German je šel in je bil v Belem-gradu pri tej priložnosti tako počasten in odlikovan, kakor razun cesarjeviča Eudolfa še noben Avstrija-nec ne! Kralj Milan sam pripoznal ga je za vrhovnega poglavarja vseh pravoslavnih Srbov brez razločka podaništva, naj žive pod avstrijskim črnim, ali pa pod srbskim belim orlom, ker ga je v zdra-vici nazival pravega naslednika tistih patrijarhov, ki so gledali slavo stare Srbije in so se le turški sili umaknili pobegnivši na gostoljubno Avstrijsko zemljo, kjer že več stoletji vživajo varstvo, spoštovanje in čast Habsburške vladarske hiše. Stari srbski patri-jarhat sv. Save oživil se bode v novi slavi v Kar-lovcih. Da to Carigrajskemu partrijarhu ne bode všeč, se lahko ume; a kakor se čuje, se v Belem-gradu že pripravljajo koraki, da se bo ločitev, ki je v resnici že zdavno dovršena, tudi formalno (po zunanjem) izpeljala.
Obrtnija in krščanstvo.
(Dalje.)
In postave? (5e so vojske in kuge prebivalstvo pretrebile, skrbeli so postavodajalci za mlajši naraščaj s tem, da so vabili naseljence v deželo, za-branjevali izseljevanje in priporočevali zakone. In nasprotno, če se je prebivalstvo namnožilo, zabra-njevali so naseljevanje in zakon ter pospeševali izseljevanje. Postave so toraj danes zakon priporoče-vale, jutri prepovedovale. Tu ni bilo nobenega načela, ampak le politika.
Ako je narod zdrav, čvrst, zakona ni treba pri-poročevati; ako je pa propadel, ako so usahnilo njegove moči vsled razuzdanosti, ne pomaga nobena postava več. In čemu vabiti naseljence v dežel z vsakovrstnimi obljubami? Dajte jim živeža, govori naj pravična postava, in prišli bodo sami. In čemu prepovedovati izseljevanje? Domovinska ljubezen je tako vkoreninjena v človeških prsih, da človeka le bolečina življenja prežene iz domovine. Ali naj lačni pogine v domovini ? Zemlja je prostorna, če si hoče hrane iskati na njej. In čemu pospeševati izseljevanje? Bogatini ostanejo domi'i, reveži ne morejo od doma, srednji stan pa nese kapital iz dežele.
Tudi pregreha hotela je rešiti to vprašanje: mnogoženstvo, mnogomoštvo, divji zakoni, vkupnost ženstva in druge nenaravne pregrehe — dosegle so svoj namen; kjer so se vkoreninile, izkoreninile so prebivalstvo.
Je li krščanstvo rešilo vprašanje? Posvetilo je korenino prebivalstva, družinsko življenje. Povzdignilo je zakonsko zvezo nad samovoljnost človeštva; dalo je ženi pravo veljavo, starišem zapoved otroške vzgoje, otrokom veleva ljubezen in pokorščino.
Kerščanstvo dovoljuje zakonske zaveze, le če ste mogoči izreja in vzgoja. Postave same na tem polji ne dado objektivne podlage, ki bi bila vzvišena nad tisoč koristi in samovoljnost. Zakon je, pravi de Gerando, nravna vzgoja. Kjer je malo zakonov, pa obilo nezakonskih otrok, tam je mnogo beračev, postopačev in uzmaničev.
LISJTEK.
Iz Brezja do Zatičine.
(Konec.)
„Ko bi ga bilo treba opisati, kako bi ti začel?"
„„Tako-le: Na četverovoglatem podstavu iz rezanega kamna je malo tanja kamenita plošča, kteri bi rekli lahko s tujim izrazom plinta, ki dela prehod do visocega valjarja, kteri stoji sredi nje. Valjar je pokrit spet s tako ploščo, recimo ji po tuje „aba-kus", ki nosi četverostrano prizmo z nekakimi iz-dolbinami ali nišami na vsaki strani. To prizmo pokriva pa četverokotna piramida, ki dela okrog in okrog ozek podstrešek, in ki ima odsekan vrh, da je stal gor železen križ. Cel spominek je tako visok, da ne seže od tal nihče z roko do vrha. Kamen ta pa ni gol, ampak je okrašen s podobami in napisi. Podobe so štiri, in sicer v tistih nišah: Žalostna Mati Božja, sv. Vid, sv. Til (Egidij) in sv. Kozma in Damijan. To so patroni lard: Zatiške, Šentvidske, Višnjiške in Krške. Obrnjeni so tako, da gleda vsak proti svoji fari. Podobe so že slabe, pozna se le še kotel sv. Vida. Izprva so bile naslikane na železne
plošče, potlej pa se mi zdi, je bilo ometano in slike na presno narejene. Okrog podobe Krških patronov, ki se vidijo s ceste, so na vrhu črke IN E I, spodaj pa I. T. D. N. A. 0. M. S. D. S. F. E. I. M. N. — Prav na tej strani začenja se na abaku napis v vrzih, ki so pa pisani večkrat s kraticami in zmedeno v dveh vrstah:
Cernis ut innumero seindatur verbere justus
Tu tua peccator pectora scinde nocens Sanguine Salvator manat cruciflxus et unus
Vivo mortales pellite fonte sitim Oceisum genitrix plangit sanctissima natum Qiiem passum flerunt cuncta creata prius Procunctis unus fuerat qui funcra passus Surgit et in coelum coneomitatui? abit.
Na valjarji pa je na vrhu ta-le napis z lapi-darnimi črkami:
Aspice qui transis hunianae signa salutis
Atcjue Redemptricis sancta tropliaca crucis Haec licet in mutis videas celata figuris
Kt sine voce aliquid saxa stylumque loqui Non siliees non ligna eoli non acra docemus
Aoternum sed quem signat imago Deum Verbera qui pro to spinas opprobria clavos Vulnera sputa sitim fata eruoemque tulit Si te non tangunt lapides monimenta viator Qui8 poterit te ipso durior esse lapis.
Pod temi latinskimi vrsticami je pa nemško napisano tudi lapidarno:
Gedenkht die ir fvrvber geet o Wanderelevt Das unser Heilandt den diese Figur bedeut In mensehlicher Gostalt wol dreiundreisig Jar Vnns auf den rechten VVeeg zu pringen pilgram war.
Prav pri tleh na valjarji pa se pripoveduje, kdo je ta spominek postavil:
„Hoc christiani nominis et antiquae pietatis moni-mentum ut accedentibus recedentibus et praetereun-tibus Servatoris sui memoriam refricaret e vivo la-pide curauit apponi Laurentius Abbas Sitticensis anno Domini a partu virgineo MDLXXXIII. Lucerna pedibus meis verbiim tuum et lumen semitis meis."
Na plošči v travi že ste črki C P, med napisom na valjarji pa je petero grbov. Eden je samostana Zatiškega, eden Eunskega, trije mi pa niso znani. Tako bi bil spominek opisan. Dodati je treba le še nekaj. Na tem kraji, kjer zdaj stoji to znamenje, pravijo, da so najprvo začeli samostan zidati, pa se je po noči vse podrlo, kar so po dnevi sezidali. Potem so pa v kotu zidali, kjer je še zdaj poslopje. V ta spomin in popotnikom v spodbudo postavil jo opat Lavrencij to znamenje.""
Pa tudi samski stan je krž^iaustvo posvetilo, ako si ga kdo izvoli iz višjih namenov.
Sploh se je kriSčanstvo izreklo za naraščaj prebivalstva: „Eastite in množite se!" In res! Množeče se prebivalstvo pospešuje napredek v vsem življenji, rakova pot pa pelje v grob. Ali naj se toraj površje zemlje sprazni, ali naj povsod vihnl zastava krščansko omike?
Napredek prebivalstva pa je odvisen od dela, Delo je postava življenja. V potu svojega obraza mora si človek služiti vsakdanji kruh. Z množečim se prebivalstvom rastlo je delo v gospodarstvu in tehniki: Kolobar na polji, osuševanje in draga, boljše gnojenje, ceste železnice, stroji in reke itd. Sopar je delal v Angliji že pred leti za 600 milijonov ljudi!
7.	Isto velja o asociaciji ali združevanji in lastnini. Prvo postavi krščanstvo na trdno podlago, rekoč: telo ste Kristusovo. Ce toraj trpi en ud, trpe vsi; se eden veseli, radujejo se vsi. To je duševno bratovstvo vseh krščanskih narodov na zemlji, skupnost vseh udov vsakojake družbe, solidarnost veselja in žalosti poedinega in vseh. Asociacij a toraj, kakor kredit, obnese se v duhu krščanstva.
Glede lastnine pa ali imetja sovraži krščanska zavest samopašno uporabo in poželjivo vži-vanje. Kdor kaj ima, naj ne zapravlja, temveč koristi človeški družbi. Ves blagoslov pride od zgoraj, ker celo Homer poje:
Blagor je dar bogov neminljivih!
8.	Tudi občenje narodov najde v krščanstvu svoje resnice. Narodi si neso več ptujci, temveč bratje. V tem smislu piše Carey: Vsako društvo naj se razvija po pravilih, ki pospešujejo občenje v srci vsacega druzega društva. Tako raste vrednost človeška, delo se druži, da zapoveduje naravi, in to je pravo bogastvo.
(Konec prili.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 9. avgusta.
iBfotrauje dežele.
Cesarsko pismo, ktero povišanje v plemeniti stan loči od odlikovanja osobe, vzbudilo je po vseh listih, kteri niso od židovskih novcev podkupljeni, veliko zadovoljnost. „Pester Llojd" pa še celo obžaluje, da pismo nima veljave tudi za nazaj! Pač bi bilo dobro, ko bi bilo mogoče zaduhli zrak nekoliko očistiti, toda za zdaj, kar je, to je; pač pak bode dobra zapreka za bodočnost!
V deželnem zboru ieskem nameravali so letos, spraviti na dnevni red postavo o pre-osnovi volilnega reda za v deželni zbor, kakor jo je predlagal dr. Eieger. Ker pa cesarsko na-mestništvo še ni dovršilo za to potrebnih statističnih priprav, se bode načrt postave odložil na poznejše zasedanje. Deželni zbor v Pragi pričel se bo sredi septembra; ravno tako dolenje-avstrijski.
Hrvaškega bana na potovanji po Krajini spremljali bodo načelnik pravosodja KIein, sekcijski sovetnik Dautovič in pa načelnik orožnikov podpolkovnik Lj u bi n kovic. Potovali bodo preko
Ogulina in Otočaca na Liko in Gračac, kjer se bodo obrnili ob bosanski meji preko Udbine, Gospiča, Sluina, Gline, Petrinje in Kostajnice na 17. t. m. zopet v Zagreb.
Bosna je svojo pozornost posebno na šolstvo uprla, odkar je v cesarskih rokah. Konec šolskega leta 1883 imela je 42 splošnih, in 94 verskih ljudskih šol. Med temi je bilo 56 pravoslavnih, 36 katoliških, 1 mohamedanska v Tuzli in 1 židovska v Sarajevu. UČiteljstvo imelo je 186 moči, med kterimi je bilo 17 frančiškanov, 15 usmiljenk, 4 hčere božje ljubezni, 1 sestra kongregacije presv. Eešnje krvi in 2 trapista. Katoliškim redovom je šola toraj jako pri srci. Učencev bilo je 8114 in sicer 6240 dečkov in 1874 deklic. Po veroizpoznanji bilo jih je 4489 pravoslavnih, 2877 katolikov, 443 moha-medanov in 295 židovičev. 10 dijakov pripada drugim veram. Kakor je videti, so mohamedani najbolj malomarni za šolo.
Delavci po Ogerskem se vedno krepkeje gibljejo. Ni še davno, ko smo poročali, da so zidarji delo vstavili, ker niso zadovoljni ne s plačo, ne s časom dela. Pri prvem zahtevajo povišanje, pri drugem pa zdatno ponižanje. Plačo so dosegli, gled^ dolgosti dela vrši a se bo sprememba še le po novem letu. ^Za zidarji prišli so z odpovedjo dela kleparski pomočniki in pa napeljevalci gaza in vode s zahtevanjem poboljška plače. Gospodarji se še upirajo, pa bodo morali odjenjati, ker jih bodo pogodbe z hišnimi posestniki sklenjene, k temu prisilile. Tudi iz druzih strok čuje se že tu pa tam o odpovdi dela, ako se ne bo pomočnikom plača zboljšala.
O Jiuda2)eStanskeni redarstvu, ki je na celem Ogerskem edino državno, po vseh drugih mestih pa občinsko, se čujejo pogoste tožbe. Posebno se pa neki s tem odlikuje, da, kedar je treba kako zlodejstvo zaslediti, nikdar pravega sledu ne najde. Glede posledne tatvine na pošti, je še neki vse pri starem. Govori se pa, da mislijo Budapeštansko re-darstvo preosnovati. Vrhovno vodstvo izločilo se bode iz ministerstva notranjih zadev in se bo vstanovilo samostalno nadzorstvo. Tudi tajno policijo ali detektive, mislijo osnovati, redarstvo bodo pa po vojaški preosnovali.
Tnanje držare.
Črnogorski predsednik senata Božo Petrovič je zopet v Carigradu, kjer ga je sultan jako spošt-jivo sprejel. Petrovič prinesel mu je v dar dva dragocena samokresa in z biseri in dragimi kamni okovan nož jatagan. Sultan ga je pa odlikoval z velikim kordonom Osmanije-reda lastnoročno zatrjevajoč mu, da naj sporoči svojemu gospodu knezu Nikiti, da ga zatrjevanja prijaznosti jako vesele, da je tudi njegova želja nadalje v vedni prijaznosti živeti s Črnogorci. Darila pa, pravi Sultan, ohranil bom vedno v prijaznem spominu, ker so od junaških preddedov sedanjega vladarja. Črnogorci si sicer 'i mnogo prizadevajo, da bi z lepo dosegli uravnavo državne meje med črnogoro in Albanijo, pa bode menda vse bob ob steno; konečno jim ne bo druzega kazalo, kakor zopet nasproti sovražnim turškim rodovom za nož in puško prijeti.
Konferenca je bila, namreč egiptovska, konferenca še bo. To in nič več ne vemo povedati o novejšem shodu evropskih diplomatov, ko so se sešli v Londonu, da bi bili določili za Egipt zdravilo, ki naj bi ga bilo ozdravilo jetike denarne. In tudi bili bi ga, naj bi ne bila sebična angleška politika tako zavozila v Egiptu, da se ji godi, kakor tistemu, ki „najprej ne ve, nazaj ne sme"! Skupna Evropa bi bila na lastno škodo in škodo vseh tistih, ki imajo pri egiptovski vladi kaj na posojilu, lahko dovolila, da bi se bila Angleška pri vsem tem okoristila, kajti ta je hotla kar čez noč obresti in ku-
pone egiptovskega dolga za nekaj odstotkov pri-striči. A i Francoz je rekel: Ne bo nič; tudi mi smo še tu, ki imamo besedo govoriti. Obresti se zdaj še ne bodo prikrajšale in se sploh ne smejo drugače, kakor tedaj, če bode najskrajna sila. Naj se pa določi kontrola za dohodke, v ktero naj se iz vsake velesile po jeden voli. Evropi je bil ta korak francoski všeč in pritrdila mu je, kar je pa zopet prevzetne Angleže toliko razkačilo, da je Granville vstal in rekel: konferenco preložimo na poznejši ugodneji čas! Prvokrat po Sedanu je bilo sedaj, da so se druge velevlasti za Francosko obrnile in potrdile, kar je ona nasvetovala. Čas, kterega so diplomati s praznim posvetovanjem potratili in denar, kterega so pri tem zapravili, sta oba zgubljena za prazen nič, kajti Egipt od vsega tega nima za ajdovo zrno dobrega.
Iz Sudana zopet nekaj zanimivih novic — resničnih ali ne — nismo porok! Angleški major Kitchener, kterega smo že nedavno omenili, prišel je v Dongolo, kjer ga je mudir posebno dobro sprejel, ter mu je kazal neko Gordonovo pisanje, pisano v arabskem jeziku. Dongolski mudir pravi, da bi si s 7000 možmi upal Gordona oprostiti in zopet Sudan pridobiti. Mudir je dalje prosil majorja, da naj se obleče po arabski, ob enem pa naj ne pozabi ogledati si bojnega polja, da se bo prepričal o resničnosti njegovih poročil. Po Poročilih nekega trgovca došlega iz Assuana v tem mestu in po njegovi okolici vse polno pobitih vstašov leži in zrak okužuje. Eavno tako leže branitelji mesta, ki so v obrambi padli, nepokopani po hišah. Le nekoliko v slamo so zabrskani. Dva in šestdeset dni je od tega, kar so vstaši nekega dne zgodaj zjutraj mesto napadli in so se ga polastili. Pri tej priložnosti vjel je Mahdi Kalife-pašo. Vstaj nikom zapoveduje sedaj v Berberski okolici Mohamed Kalef. Vporniki se menda silno Gordona boje, kteri jih iz Chartuma vedno napada (nedavno prišli so telegrami, kar sicer ni nič nenavadnega, da je Ohartum prišel sovražnikom v roke. Ur.) ter jim živež pobira in pa pobija jih, kolikor jih ravno se svojimi ljudmi doseže. Tako jih neki nadleguje, da so se uporniki zakopali ob Nilu, kjer se pred njegovimi napadi skrivajo in po mogočnosti branijo. — Eadovedni smo, koliko laži o tej zadevi se bo še tiskalo!
Izvirni dopisi.
Iz Šiške, 4. avgusta. Dan 30. julija letos bil je za našo šolsko mladino eden najimenitnejših in slavnejših, od kar se je šola odprla. — Bil je dan, ko so otroci imeli priložnost pri javni skušnji odličnim poslušalcem po svojem obnašanji in odgovarjanji dokazati, da je bilo na tej še ne dve leti stari šoli sejanega mnogo lepega semena, ter da to seme ni padlo na nerodovitna tla, temveč, da je obrodilo mnogo plemenitega in žlahtnega sadii.
Po dokončanem izpraševanji ogovoril je šolsko mladino velečastiti gospod gvardijan o. K a I i s t Medic ter izrekel svoje popolno zadovoljnost o nepričakovanem napredku. Tudi drugim poslušalcem bilo je brati iz obrazov splošno zadovoljstvo. — Otroci, ki so se pridno učili in bili lepega zadržanja, obdarovali so se potem s prekrasno vezanimi Schmidt-ovimi na slovensko prestavljenimi spisi in s precejšnjo množino molitvenih bukev. Obdarovanih je bilo dvaindvajset.
Da je pa bilo mogoče pridnim otrokom napra-
„Ali je ta opat še kaj posebnega naredil?"
,„0, pa še koliko! Samostan je mnogo prezidal in kaj je pa storil za pravo vero proti reformatorjem? S škofom Hrenom sta skupno delala. Zastonj si ni zaslužil priimka „Pater patriae et religionis". Pa se ne piše o njem pri nas, kedar pišejo o tej dobi, ker so sploh še zasluge ZatiŠkih menihov premalo znane ali vsaj premalo priznane. Ker je letos stoletnica, odkar so menihe od tu prepodili, bi bilo prav umestno, ko bi kakovo vešče pero prijelo za to hvaležno delo. Sploh, bi bilo dobro poznati natančneje zgodovino tega samostana, ker bi ona pojasnila zgodovino toliko farii in še marsikaj druzega. Saj za vire ni ravno taka suša. Pater Puzel je precej obširno popisal samostansko zgodovino, pater Ignatius (Fa-biani), arhivar in tajnik opatov, ki je po pregnanji umrl v Dunajski občni bolnišnici 1. 1794, sestavil je „Sitticensium Documenta, sen Historicam monasterii Litticensis Ordinis Cisterciensis in Carniolia relatio-nem", kar je povzel na Dunaji P. Marian v III. zvezku svojo „Austriae sacrae", potem so o tem pisarili po časopisih, kakor: Illirisches Blatt itd. in naposled je bil dr. Eichter sestavil obširno zgodovino največ po latinskem rokopisu v Dolskem arhivu. Obljubljen je bil že ta spis v Klunovem „Arhivu", ki je pa prej prejenjal. Kje je zdaj ta rokopis, mi ni znano; morda
med onimi nekdanjega ^zgodovinskega društva". Sploh — gradiva je za tako delo obilno, ker bi se za spi-ičevanje zaslug navela tudi pisma raznih vizi-tatorjev itd. Tako bi se dokazalo, da ljudstvo ni brez vzroka plakalo po svojih menihih. Zdaj so jih že nekoliko pozabili, pa otroci še nevedoč slave njihove zasluge. Kedar zažgo kakov papir, polože ga na lahko na tla in kedar plamen ugasne, pokažejo se na črnih ostankih še en pot goreče lise, ki se hitro pomičejo od enega konca proti drugemu — in tačas pravijo mladi opazovalci: zdaj gred6 menihi iz samostana. Vsakemu človeku se ne zdi ta podoba zanimiva, ali kdor pa količkaj več ve, mora na glas priznati : resnična je ta podoba. Ko je prišel Jožefov ukaz, da morajo menihi iz Zatičine, pretresli so se sami in zajokalo je ljudstvo — pa nič ni pomagalo. Svitle iskre so zginile iz samostana, ostal pa je sam pepel. Čudni občutki obhajajo človeka, ki pride zdaj v to zapuščeno razpadajoče zidovje in pomisli, kaj se je godilo tukaj včasih in kaj zdaj. Slomšek pravi, da ko je to videl, mu je vandalizem 18. stoletja in njegovo brezbožno delo tako vžalilo srce, da bi bil najraje sel na oddaljen kamen in proti temu čudovitemu kraju obrnjen začel z Jeremijem peti žalo-stinko „de desolatione". V meni so zdaj-le prav take misli. Svet je nehvaležen. Koliko dobrot so vžili v
tem samostanu ravno plemenitaži in odličnjaki, ko še ni bilo cest ne tacih postaj, kolikim otrokom plemičem se je delil tukaj poduk, koliko nesrečnih mogotcev našlo je tu tolažbo — in plačilo za to je sila in v nebo vpijoča krivica . . . Prijatelj, ako tega sam ne čutiš, ti ne morem dopovedati . . .""
„Ni treba dopovedovati. Komur se zdi pravično in dobro, da so nas morali zapustiti delavni menihi, ta je ali hudoben ali pa ne poznd zgodovine. Koliko dobička je pa imela država od tega? — Ubogo malo. Saj je predobro znano, kako so delali s samostanskim blagom."
„„Kaj hočemo? „Factum infectum fieri non potest" — smo brali v druzem gimnazijalnem razredu. V Zatičini najbrž ne bo nikoli več menihov. Spomin na nje se bo tudi med ljudstvom kmalu izgubil. Poprejšnji rod vedel je o njih še veliko pripovedovati. Tačas je bilo v okolici še dosti Bernardov, zdaj pa vedno bolj in bolj zginjajo ts imena: Edini „BernaVdov semenj" še priča, da so nekdaj tukaj močno častili tega svetnika. — Pa zadosti bodi tega žalostnega pogovora. Tam le nama kaže že tvoj dom svojo čelo. Meniva se raje kaj veselejšega, da ne bova prišla preveč žalostna tja, pa malo hitreje hodiva, ko sva se zamudila toliko pri tem kamnu."" „No, ti danes ne boš hodil domov. Opoldne
viti toliko veselja, zahvaliti nam se je na čelu predsedniku krajnega šolskega sveta, g. Fr. Zakotnik-u, ki je po lastnem nagibu in iz nesebične ljubezni do otrok nabiral pri dobrotnikih in prijateljih šole, prostovoljnih darov za nakup šolskih daril. — Veseli nas, da zamoremo poročati, da se nam tacih dobrotnikov v Šiški ne manjka in da imamo opravičeno upanje, da bodemo zamogli drugo leto sklep šolskega leta še slavnejše obhajati.
Dolžnost nam pa je, gospode in gospe, ki so se pri tej priložnosti odlikovali se svojo dar.ežljivostjo, javno imenovati. Ti so:
Gosp. A. Mayer in drugi v Kozlerjevi tovarni za pivo službojoči, g. Pr. Kavšek, g. J. Vodnik, g. I. N. Plautz, g. A. Galle, gospe A. Knez-ova iz Spodnje Šiške in I. Zadnikar-jeva iz Ljubljane. — Tem se izreka očitna zahvala.
Ko so se darila razdelila nastopi učenec drugega razreda, ter se s krepkim glasom zahvaljuje učiteljem za njihov trud in ljubezen, znanim in neznanim^ dobrotnikom mladine v sledečim govoru:
„Častita gospoda! Niste še dve leti pretekli, kar se je naša šola z veliko slavnostjo odprla, nam otrokom v odgojo in poduk.
Že po tem kratkem času zamore večina nas lanskih začetnikov očitno svetu pokazati, da velik trud, ki so ga imeli naši častiti gospodje učitelji za našo bodočo korist in srečo ni bil zastonj, in da seme, ki se je sejalo v naša srca ni padalo na nerodovitna tla.
V	imenu vsih učencev in učenk zahvaljujem se iz globočine sred za velik trud, ki so ga imeli gg. učitelji z nami ter izrekam željo, da bi jim Bog, Tsegamogočni, povrnil stoterno njihov trud in njihovo ljubezen do nas.
V	drugi vrsti pa se v imenu obdarovanih zahvaljujem vsem našim znanim in neznanim dobrotnikom, na čelu gospodu predsedniku krajnega šolskega sveta, Francu Zakotniku, ki nam je tako blagodušno napravil veseli in nepozabljivi dan, poudarjajo nam toliko prekrasnih knjig v spomin.
Mi pa hočemo v prihodnosti še z večjo pridnostjo in lepšim zadržanjem teh darov in te ljubezni =se vredne skazati.
Pozabiti pa pri tej piiložnosti ne smemo na-žega največega dobrotnika in podpiratelja šolstva, milega in presvitlega našega cesarja. Bog ohrani ^fjegovo Veličanstvo Franca Jožefa I."
Na to se odpoje z vso navdušenostjo cesarska pesem in slavnost je bila končana.
Iz Smlednika, 6. avgusta. K poročilu „o cerkvenem ropu na Šmarni gori", naj dostavim, da je to storil nek nEahnetov" iz Vogelj, znan potepuh in tat, ki je bil že večkrat zavoljo tatvine zaprt. Odkar je bil pred nedolgim časom, zadnjikrat izpuščen iz ječe, bil je pod policijskim nadzorstvom, za kar se pa ni veliko menil. Pobral je na Šmarni gori iz dveh pušic, skušal vlomiti nekoliko pod cerkvijo pušico pri sv. Antonn „v puščavi", pa se mu ni posrečilo, ker je bila pretrdo zaprta. Ko je pobral drobiž, kar ga je najdel, bil je tako predrzen, da je popival v obeh gostilnah kar na Šmarni gori. Krajcarji in desetice, pravi oštirka Gorjanka, so iz vseh žepov od njega padali.
sem te napovedal pri F. potem bova pa Zatičino ogledala in znance obiskala, jutri napraviva pa kam kakov izlet — to je že bolj veselo."
„„Za-te, za-me pa ne. Jaz imam že vse dneve razdeljene, kar mi jih je odločenih še za počitek.""
Potem sva se še nekoliko časa pregovarjala, a ničesar ne dognala, ker sva prej prišla do prijateljeve hiše, ki stoji sredi polja pred samostanom. Nekoliko sva si odpočila, pogovarjajo se o raznih rečeh, potlej pa šla tja, kamor me je prijatelj za poldne napovedal. Kaj smo tam počeli, kako se zabavali in z mu-ta^tim pogovarjali, mi ni treba praviti.' Le toliko povem, da ni bilo prav zgodaj popoludne, ko sva potlej od tam memo nekdanjih ribnjakov šla v Zatičino gledat tamošnje zanimivosti. Marsikaj sva ogledala ali ne vsega, ker je prej prišel znanec, ki ni dal drugače miru, da sem se peljal ž njim proti domu. Eadi potlej, ko sem se bil pripravil, da bi popisal to pot — kolikor mi je bila še v spominu — s popisom nisem prišel v Zatičino, ampak ostal pred njo. častiti bralci pa naj mi blagovole to odpustiti, ker jim bo morda kdo za stoletnico Zatičino opisal od vseh strani in v vseh ozirih. Bog daj, da bi se ta želja spolnila!
Potem odide precej dobro nadelan v Šmartno pod Šmarno goro ter hoče tudi tam svojo srečo v cerkvi pri pušicah poskusiti. Nek mož bil je ravno v cerkvi na koru, kterega pa tat ni opazil. Ko potepuh pušico tako radovedno ogleduje, se zdi to možu sumljivo. Skrivaj se splazi iz cerkve, ter naznani, kar je videl mežnarju. Ta pokliče še nektere sosede, ki gredo v cerkev in najdejo potepuha, ki se je ravno vkvarjal z dletom pri pušici ob velikem altarji. Da se mu potem ni ravno dobro godilo se razume. Zdaj je zopet za nekaj časa preskrbljen za varnim zapahom.
Iz Celja, 6. avgusta. Pri današnji porotni obravnavi zoper glavnega urednika „Slov. Gospodarja" gosp. dr. Gregorca je g. dr. Eadaj temeljito spričeval resničnost trditve v „S1. G." o učitelju Hen-ker-ju. Toda porotniki so soglasno spoznali zato-ženca krivega, ki je obsojen na 6 tednov zapora s postom na teden, 150 gold. zgube kavcije in k plači sodnijskih stroškov.
Iz Mariborske okolice, 8. avgusta. (Volitve volilnih mos) za volitev deželnih poslancev na Šta-jarskem vršijo se čisto tako, kakor smo pričakovali in še naprej izračunih bili. Tu pa tam sicer prodore nenadoma kakšni privrženec nemčurske stranke, zato pa spet pridobimo na drugem kraji narodne volilne može, kder se tega nismo nadjali. Eazmera narodnih glasov proti nemčurskim ostaja toraj vedno jednaka, in če bo tako šlo do kraja, bomo 19. avgusta sijajno zmagali. Nemški liberalni listi že tudi tožijo o malomarnosti svojih ljudi, pa po krivici, ker gled^ agitacije bi se slobodno mi od nemčurjev učili marljivosti in odločnega delovanja. Vendar kar ni mogoče, tega tudi nemčurski agitatorji ne morejo doseči. V kmetijskih občinah so nemčurji že sami upanje na zmago zgubili, le v Mariborski *) in Brežki okolici še nekaj upanja imajo; zato pa so se na ta dva okraja tudi z vso močjo vrgH.
Vsled žive agitacije so v teh krajih še tudi precej svojih volilnih mož dobili, največ v Slov. Bistriški okolici, kder so se tudi najgrših sredstev zoper narodno stranko posluževali, pa pri sv. Martinu na Pohorji.
Te dni je nemcurska stranka izdala svoj program, dasiravno tega nismo pričakovali in bi morebiti tudi za njo bolje bilo, ko ga ne bi bila spravila na svitlo; kajti v primeri s programom kon-servativno-narodne stranke je ta program tako puhel in medel, da še mislečih mož lastne stranke ne bo prepričal o resnici tega, o čemur govori. S tem programom pač ne bodo veliko dosegli, če z osebno agitacijo ne bi več dosegli.
Hud udarec je dobila narodna stranka 6. t. m. v Celji, kder je bil glavni vrednik „Slov. Gospodarja" obsojen zavoljo neke kratke notice zoper nekega učitelja v Prevalih na Koroškem, kar bode protinarodna stranka gotovo na svojo korist porabiti skušala. V obče pa tudi s tem politični položaj ne bo spremenjen; vsaka dobra reč se z žrtvami le vtrjuje in močnejša postaja.
Izza Svete gore, avgusta. {Narodna skladišča v Gorici.) Eazdraženost, ktero je vzbudila „irre-denta", se preobrača v resno delovanje. Narod sam se obrača na edino pravo pot: „Svoji k svojim". Že davno so posamezni rodoljubi to pot priporočali, a predno smo jo nastopili, treba je bilo, da so nas nasprotniki od sebe pahnili. Slovenec je dobra duša, on ne mara ločiti prijatelja od sovražnika. Z enako dobrovoljnostjo je nos^l zaslužek svojih žuljev v prodajalnico neodrešenega Laha, kakor v proda-jalnico brata Slovenca, kakor je bil navajen. A zdaj nas jo Lah pahnil od sebe. Eavno oni možje, ki žive od Slovencev, so bili tako nespametni, da so podpisali prošnjo zoper slovesen uhod Slovencev v mesto ob priliki namerovanega blagoslovljenje zastave. To je bilo preveč! Kakor na dano znamnje se je vsak Slovenec z nevoljo obrnil od onih zagri-zencev. Tudi ljudje, ki niso nikdar govorih o narodnosti, so se čutili tako žaljene, da so z nevoljo zapustili zaznamovane prodajalnice. Kamor stopiš povsod slišiš le en glas: vstanoviti se morajo narodna skladišča! Znano je, da Lah Slovenca pri kupčiji rad dere, potem ga pa še zaničuje „šklavarja". Proč od tacih ljudi, proč! Mi, da bi jih bogatili, oni pa nas v zahvalo zaničevali? Ne več!
Ljudstvo tirja narodna skladišča in prodajalnice. Naloga prvakov in kapitalistov pa je, da združeno delujejo pri tem podvzetji. Že je A. K. v Podgori v zadnji „Soči" stavil določen nasvet vstanoviti
delniško društvo, ktero naj napravi v Gorici narodna skladišča in štacune s tem namenom, da bo narod dobival raznovrstno blago po nižjih cenah, nego je to bilo do sedaj. Hvala in čast gosp. deželnemu poslancu, da je to zadevo vzel v roke! Poslanci naj korakajo pred narodom, pa ne za njim; oni naj vodijo narod, ne pa, da bi narod nje vodil, in da bi se še branili za njim hoditi.
Kakor je ljudstvo zdaj vneto za narodna skladišča, nadejati se je hitrega in vspešnega napredka v tej zadevi. Kapitalisti skladajte nemudoma potrebni kapital in Bog bo priložil svoj blagoslov!
Domače novice.
(Včerajšen pogreb preč. g. Mihaela Peternela) je bil prav sijajen. Sprevod vodil in umrlega pokopaval je stolni župnik, preč. g. A. Urbas. Dolga vrsta duhovnikov, med temi prečast. p. i. gg. stolni prošt, kapit. vikar Pavkar, kanoniki Cebašek, Jeran in Zamejc, prečast. oo. frančiškani so ranjkemu zadnjo čast skazali. Vidili smo zraven vodstva realke in gimnazije in drugih profesorjev, več gg. iz mestnega magistrata, itd. Mnogo ljudstva se je sprevoda vdeleževalo, še več pa sprevod ob obeh straneh gledalo. Vse drugo se je vršilo, kakor navadno.
Dasiravno smo že včeraj nekoliko črtic iz življenja ranjega g. Miha Peternela priobčili, se nam vendar primerno zdi, še nekoliko črtic podati, ker izvrstne zmožnosti to zaslužijo. Posnamemo jih iz objavljenega življenjepisa po ^Slovencu" 1. 1874, o času vpokojenja ranjkega. „Eanjki je zraven včeraj imenovanih duhovnij služboval tudi dalje časa v Poljanah nad Loko. Zaslovel je po izvrstnih zmožnostih in samotež pridobljenih vednostih in realnih znanstvih tako, da je 1. 1853 postal realki v Ljubljani vstanovitelj in ravnatelj, ker je ostal do leta 1860, kadar je z Brna za stanovitega ravnatelja Ljubljanske realke poklican bil E. Schnedar; Miha Peternel pa je ostal na njej profesor do konca šolskega leta 1874. — Kdor ve, koliko truda je imel g. Peternel koj pri vstanovitvi, potem v ravnateljstvu, in pomisli, s kolikim vspehom je deloval mnogo leta nekako samouk velikrat samotež; on le ve in mora prav ceniti njegove zasluge. Poglejmo nekoliko v izvestja ali letnike nove realke v Ljubljani; največ je poleg ravnateljskih pisariti moral sam tudi znanstvene sestavke, in kako umno in primerno so spisani; n. pr. 1. 1853: Errichtung der k. k. Unter-Eealschule in Laibach. Andeutungen zur Vaterlands-kunde von Krain; 1. 1854: Georg Freiherr v. Vega. Biographische Skizze. Zum Andenken seines hun-dertsten Geburts- und seines zwei und fiinfzigsten Sterbejahres; 1. 1855: Geographische Skizze des Herzogthums Krain. Lage, Grilnzen und Grosse; 1. 1856: Geographische Skizze des Herzogthums Krain (Fortsetzung); 1. 1857: Andeutungen, wie und von wem die Eealschule zu beachten und zu bentitzen sei, insbesondere in unserem Vaterlande Krain; 1. 1858: Schule und Leben, insbesondere Eealschule und ge\verbliches Leben (Fortsetzung); leta 1862: Imena, znamnja in lastnosti kemiških prvin itd. — Ti in drugi spisi njegovi dokaj spričujejo, koliko učenost in spretnost ima imenovani gosp. profesor, in javna tajnost je: ko bi bil znal in hotel se z njo ponašati, kakor znajo premnogi manj zmožni, da slovel bi med učenjaki prve vrste tudi M. Peternel. — Znano pa je, da v novejši dobi se mu niso puščali predmeti, v kterih je bil posebej izvedenec in iznajdenec, n. pr. fizika, kemija, geometrija itd., in ravno ona sprememba mu je zadnji čas najbolj z nadlogami obteževala učiteljski stan. — Taki možaki se nekdaj v pokoj niso devali brez kacega očitnega priznanja ali poslavljenja. Vemo pa, da g. profesor nikdar ni gledal na to, in prepričani smo, da bode bodočnost še le prav sodila njegovo delovanje pri Ljubljanskih realnih šolah."
{Število vdelešenccv) za gledališki vlak v zlato Prago se od dne do dne veselo narašča, kakor smo ravno sinoči zvedeli. Oglašajo se razumniki iz vseh stanov, kar je tim bolj hvale vredno, ker se bode na ta način narodna zavet o slovanski vzajemnosti po vseh stanovih našega naroda razširila. Vsak, kdor se popelje v zlato Prago, vedel in znal bo mnogo pripovedovati o češkem narodnem bogastvu, gmotnem in duševnem, svojim ljudem in taisti pravili bodo zopet drugim, ki jih bodo zvesto poslušali ter tako medsebojno spoznavanje razširjali. Gena za tjer
in nazaj je silno nizka in velja vožnja v III. razredu 19 gold. 60 kr., za II. razred pa 29 gold. 30 kr.
Vdeležniki, kteri mislijo že potovati, pošljejo naj denar v Ljiibljano zastopu banke „Slavije", vstopijo pa lahko na vsaki postaji, ktero si izberejo.
(Zaplenjen) je bil včeraj „Slov. Narod" zaradi •uvodnega članka tikajočega se obsodbe glavnega urednika „Slov. Gospodarja" dr. Gregorca.
{Godha v ,,Zvezdi'-) jutri o poludne svirala bode po naslednjem sporedu: 1. Koračnica. 2. Mer-eadantejeva ouvertura „Emraa d'Antiochia". 3. Straussov valček „Lagunen". 4. Eiehard Wagnerjev Entree-Act iz „Lohengrin". 5. Straussova polka France „Apropos". 6. \Vronskyjev galop „Diabel".
(Kanonik) postal je prečast. gosp. Larabert Einspieler pri Krškem stolnem kapiteljnu v Celovci.
(Kršlcemu olcrajii). po toči poškodovanemu, je naš deželni odbor volil 1500 gold.
{Novomeški hramhovsJci hatalijon) preselil se bode, kakor poroča „Lb. Ztg." na 9. septembra za stalno v Ljubljano, kjer se bodeta oba brambovska batalijona naselila v bivši sladkornici. O svojem času bilo je govorjenje, da pojde v Novomesto namesto brambovskega batalijona, jeden batalijon Ljubljanskega pešpolka baron Kuhn št. 17.
(Zlate maše) so služili dne 27. julija čast. gosp. Seb. Magdič pri sv. Jurji na Pesnici, in č. g. Horvat Jakob pri sv. Jožefu pri Celju; dne 3. avgusta pa P. Celestin Pašner pri sv. Trojici T Slov. Goricah. Ad multos annos!
(Odlikovanje.) Č. g. zlatomašnik Jakob Horvat, predsednik misijonarjev pri sv. Jožefu pri Celji, postali so o priliki zlate maže duhovni svetovalec.
(Okraju Velikovškemu), kjer je toča mnogo škode naredila, so presvitli cesar podarili 2000 gld.
(Volitve volilnih mož) za kmetiške občine šta-jarske se vrše, Slovenci se jih obilno vdeležujejo in volijo, da je veselje. „Slov. Gospodar" piavi, da o tem že ni več dvoma, da bodo povsod zmagali, ker so kmetje slov. Štajarja po raznih skušinjah, po volilnih shodih, oklicih in po časnikih že toliko prebrisani, da ne pojdejo nič več nemčurjem na li-mance, če tudi poslednji vse sile napenjajo, da bi z denarjem in podkupovanjem dosegli, kar jim z besedo ni več mogoče. Cigare menda delijo, šnops kupujejo kmetom, da celo petake, desetake in stotake jim ponujajo, kakor se „Gospodarju" poroča, toda vse je zastonj! Nekemu županu v S!ov. goricah ponujali so 100 goldinarjev, če jim pomaga do zmage v svoji županiji in neka vas na Dravskem polji prejela je iz ravno tega namena 200 goldinarjev iz Maribora. Nasprotno pa nemškutarski fabrikantje neznosno in neusmiljeno preganjajo tiste Slovence, ki so Slovence volili, ako so po naključbi pri njih v službi. y Celji je zgubilo več delavcev službo, ker so pri poslednjih občinskih volitvah Slovence volili. Lesotržec Negri in nek Žagar zapodila sta iz ravno tega vzroka vse Slovence iz službe in rabita sedaj jetnike namesto njih. Tudi pri zidanji novega gledišča v Celji so vse Slovence iz službe zapodili. ^Gospodar" pravi, da bo dotične podjetnike in fabri-kante vse po imenih naznanil, kakor hitro bo za nje natanko zvedel. Prav je tako, naj jih le: take ljudi je treba poznati, da se jih človek ogiblje. Sicer ga pa ni sredstva, da bi se nemčurji po Štajarskem ne posluževali v pritisek na Slovence in bolj če je umazano in nekristjansko, rajši se ga poslužujejo. Vsaka priložnost jim je dobra samo če zamorejo našo narodnost z njo oškodovati. *)
(Frav jim je.) „Soča" piše: Ker so nekteri Goričani pokazali, da se bojijo ljudi, ki jim donašajo T mesto denar, je veteransko predstojništvo v Gorici prav modro sklenilo, da se bo vršila velika slavnost, ktero napravi veteransko društvo 24. avgusta t. 1. o priliki rojstnega dne presvitlega cesarja in cesarjeviča, T M i r n u. K tej slavnosti so vabljene vse veteranske poddružnice in tudi tržaško veteransko društvo. Ni nam treba priporočati, da naj se veterani svečanosti mnogoštevilno vdeleže, ker to sami znajo. Predpo-ludne bo cerkvena slavnost, popoludne pa prosta veselica.
*) Temu in marsičemu bi se dalo v okora priti, naj bi naši kapitalisti in podvzetniki malo več požrtovalnosti imeli. (Glej dopis izza Svete gore.) Prepričani smo, da bi gospodje znabiti le od začetka morali kaj žrtvovati, a poslednjie bi gotovo tudi dobiček imeli, kterega bi jim stiskan narod prav rad in iz srca privoščil.	Vredn.
Razne reči.
—	Znamenje časa. Slovaške „Nar. Nov," pišejo: Na luteranski gimnaziji v Pešti je obiskovalo letos 480 dijakov in sicer 182 luteranov, 28 kalvin-cev, 20 katoličanov, 4 pravoslavni in 236 judov. Luteranci vzdržujejo tedaj gimnazijo za jude.
—	Bogata beračica. Da niso vsi berači miloščine potrebni, ve vsakdo. Da je pa kteri berač precej pi-emoženja zapustil, je pa tudi že marsikdo slišal, časniki so poročali že o beračih, ki so bili tako „revni", da so dobili po njihovi smrti v njihovem stanovanji po več tisoč goldinarjev. Nekaj enacega, poročajo zdaj Berolinski listi. Ondi je bila beračica, ki se je delala naj večo revo. Ko je imela plačati stanovanje, je jokaje prišla pred hišnega go-podarja, in ga vselej prosila, naj ji nekaj spusti od stanovnine, ker je taka reva, da si mora najpotrebnejši živež pritrgavati, da spravi skupaj nekoliko soldov, ktere dd za stanovanje. Gospodarju se je beračica smilila, in ji je vselej več ko polovico spustil. Nekaj dni je pa bilo stanovanje beračičino zaprto in ker so misli, da se je kaj nepričakovanega zgodilo, so s silo vrata odprli. Beračice niso dobili
—	bila je v bolnišnici, — pač pa kup cunj, v kte-rih so dobili za 20.000 mark državnih papirjev, zlatega in srebrnega denarja. Vse premoženje so izročili sodniji.
—	Sodniji izročenih zaradi poslednjih židovskih kravalov v Nižnjem-Novgorodu na Eu-skem je 46 osob.
Telegrami.
Maribor, 9. avgusta. Do danes je voljenih v našem okraji 112 narodnjakov in 79 liberalcev za volilne može; treba do večine 123 glasov. Neznan je izid volitve iz: Dobrenja, Gradiške, Rancenberga, Rozpaha, Brestenioe; iz far Selnice, Ruš, Lembaha, Slivnice, Frama, Čresnovca, Smartina in Tinj.
Marseille, 8. avgusta. Tukaj pomrlo jih je včeraj 10, v Aix 2, v Arles 5 za kolero.
Cette, 8. avgusta. Včeraj umrl je tukaj le eden za kolero, v bližnji vasi Grigeau pa osem in nedaleč v sosednjem selu 4.
Toulon, 8. avgusta. Včeraj umrli so štuje za kolero.
Versailles, 8. avgusta. Predlog, da bi se sklicala „Oonstituante" zavrgel se je s 493 glasovi proti 286. Seja viharna morala je večkrat prenehati.
Bruselj, 8. avgusta. Kamora je sprejela z 73 proti 44 glasovi predlog, da se zopet nastavi poslanik pri sv. stolu. Prebivalstvo razcepljeno je v dve strastni stranki, ki ena drugi zabavlja sika in žvižga.
Tuj ci.
8. avgusta.
Pri Malidl: L. Kriber, učiteljica, z Dunaja. — Antonija in Ema Lampreeht, učiteljice, z Dunaja. — L6wy, trgovec, z Dunaja. — Anton Stadler, trgovec, s soprogo, iz Gradca. — Smelkes, Kreieovy, Sabljak in Juracevo, učiteljice, iz Hrvaškega.
—	G. pl. Hartenthal, c. k. poročnik, iz Polsa. — J. Wenzel, fabrikant, iz Zvitova. — Franc Dovrak, c. k. profesor, iz Lei-tomischla. — Josef Schiitz, župnik, — Jožef Gerstel, agent, s soprogo, iz Trsta. — Meynier, zasebnik, s soprogo, iz Eeke.
—	Marija pl. Kadokovich, zasebnica, s sestro, iz Zagreba. — H. J. Moses, agent, iz Oseka. — Ed. Hermann, c. k. pomorski častnik, iz Fulja.
Pri Slonu: Leopold Walter, trgovec, z Dunaja. — Dr. Janko Cakanie, useučelišni učitelj, z materjo, iz Zagreba — Milan Hrzič in Jul. Kempf, iičitelja, Novi. — Bujan, Hirc in Zandonatto, učitelji, iz Buccarja. — Terezija Antolic, učiteljica, iz Briberja. — Lovro Pavoiič, učitelj, Skrada. — Anton De-martini, učitelj, Stariloža.
Pri HavarsJcem dvoril: Dr. Sauersclieg, s soprogo, z Bleda. — Gradt in Velič, iz Žir. — Grachek, posestnik, iz Domžal. — Maizen in Okovn, posestnika, Dolenjskega.
Pri Južnem kolodvoru: Janez pl. Kunow8ky, iz Lvova. — August Mattern, iz Gerlitza. — M. Zuanich, s soprogo, iz Inomosta. — Kari in Jožef Stern, iz Gradca. — A. Deltan, zasebnik, iz Dignana. — Milan Milenšie, zasebnik, iz Klanja. — R. Raunicher, posestnik, iz Št. Martina.
Pri AvstriJsJcem cesarji: Grof E. Zoch, c. k. častnik, iz Straubinga. — Podhorsky, trgovce, iz Kamnika.
I^unajska borza.
(Telegrafično poročilo.) '.). avgusta.
Papirna renta po 100 gld.....81 gl.	10 kr.
Sreberna „ „ „ „ • • • •	81	„	75	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	80	„
Papirna renta, davka prosta . . .	96	„	25	,
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	861	„	—	n
Kreditne akcije......313	„	25	„
London.......121	„	55	„
Srebro.......—	„	—	n
Cea. cekini.......5	„	74	„
Francoski napoleond......9	„	65'/k n
Nemške marke......59	„	55 „
prodaj je
60 do 70 panjev čebel
lepih, trdnih panjih s romčiki. Matice so lanske in letošnje. — Panji so jako čebelni in medeni; tehtajo po 20 kg. in čez.
Kupci naj se blagovoljno obrnejo na farni urad v Vipavi.	(3)
v TiZvaiiji
priporoča svojo veliko zalogo porcelana, gla- < > žerije, zlate okvire
in več druzega blaga na drobno in debelo, po najnižji ceni.

J. pl. Tniltocz^,
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Maiijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so .neprekosljivo sredstvo zoper: mankaujo slasti pri jedi, slab želodce, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobSi, kr6 v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr.,
mRMl=ZEl]LER 8 S ' ' .TROPFEII
NUR ECHT BEl
APOTBEKERTRNKOCZV kAlBACH { STUCK 20,
v Ljubljani pri J. pl. jeden tucat.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper jjro-tin ter revviatizem, trganje po udih, bolečine v kriH ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču'^ z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
X-* ■■ m,'.* I f«.
Gospodu J. pl. Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na VaS dr. Mallčev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeb, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili niučnili bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug, (19)	posestnik v Šmarji p. Celji.
mm želiil siroji kreiisli,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
PonmkljeTO (I>or!»clt)
p iipipiif J
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožno izpustke in bezgavno otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna listna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duli iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
C. Ic. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedoči e pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava so le jeden zavoj.
Hl^ Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila Iz dežele izvrši se taloj
T lekarni pri „saiiiorogu"
Jul. pl. Triik6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.