17. štev. V Ljubljani, dne 29. aprila 1911. Leto III. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko t dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila [se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani,Knafiova ulica St. 5. Rokopisi se ne vračajo. Mm in oglasi se naj poiiljajo na upravniitvo ..Slov. Donu'* f Ljubljani Branimo svoje kmetske koristi. Politika v zadnjih letih se je izkazala posebno pri nas na Kranjskem kot popolnoma nasprotna kmetskim koristim. Slovenska ljudska stranka se je kaj rada bahala, da je le ona edina in prava zastopnica slovenskega kmeta. Toda vse njeno postopanje v zadnjem času je popolnoma jasno pokazalo, da Slovenska ljudska stranka ni ona stranka, ki hoče zastopati kmeta, temveč stranka, ki hoče neomejeno zavladati nad vsem slovenskim narodom. Da ni kmetska, je dokazala že pri zadnjih državnozborskih volitvah, ko se ni prav nič ozirala na kranjskega kmeta, ter postavila za kandidate ljudi, ki so vse prej, nego prijatelji kmeta. Postavila je za kandidate ljudi, ki skušajo na ramenih slovenskega kmeta zlesti do raznih časti, ki prinašajo tudi precej cvenka. Tudi v državnem zboru in v delegacijah so poslanci Slovenske ljudske stranke, katere je izvolil slovenski kmet, dokazali, da jim ne gre za težnje siromašnega kranjskega kmeta, temveč edinole za korist nekaterih njihovih voditeljev. S tem, da je voditelj Slovenske ljudske stranke, dr. Ivan Šušteršič, glasoval za več sto milijonov kron, katere je zahtevala vojaška uprava, se je postavil na stališče, ki popolnoma nasprotuje koristim našega kmeta. S tem svojim glasovanjem je popolnoma pozabil, da ga je izvolilo kmetsko ljudstvo ljubljanske okolice. S svojim glasovanjem dr. Ivan Šušteršič dal vladi takorekoč dovoljenje, da sme in more naložiti davkoplačevalcem nova ogromna davčna breme-lla' katera bo posebno naš kmet težko prenašal. Slovenska ljudska stranka je pa tudi v zadnjem boju za nadvlado v Ijubljan-skoni občinskem svetu dokazala, da ni stranka, ki hoče z vso močjo braniti koristi kmetskega ljudstva. Na različnih shodih So se klerikalni govorniki, ki hočejo biti °benem zastopniki kranjskega kmeta v ezelnem zboru, postavili na popolnoma drugačno stališče. Na eni strani se hočejo torej pi-ilizovati kmetu, na drugi strani j »a hujskajo meščana in delavca zoper kmeta. Naš kranjski kmet ima pa danes posebne potrebe, ki so v mnogih ozirih drugačne, nego potrebe češkega ali nižjeav-strijskega kmeta. Naše kmetovalstvo je deloma še nerazvito, nenapredno in zatorej nikakor ne more iti v koraku z drugimi deželami in državami. Vsled tega našega kmeta tudi ne morejo zastopati ljudje, ki poslušajo voditelje kmetskih strank v drugih deželah in državah in ki ne poznajo iz svojih lastnih izkušenj potreb našega kmeta. In kdor trezno misli, brez vse strasti, brez ozira na levo in desno, mora priti do prepričanja, da naš kranjski kmet ni imel v državnem zboru pravih zastopnikov. In kakor hitro pride naš kmet do spoznanja in prepričanja, da ni imel pravih zastopnikov v državnem zboru, tedaj je popolnoma naravno, da začne premišljevati, kje bi dobil zastopnike, ki bi ga nesebično in v resnici zastopali. Naš kmetovalec pač ne more drugje iskati zastopnikov za državno zbornico, nego v svoji sredi, med svojimi sovrstniki. Naš kmetovalec se mora postaviti na kmetsko stališče, naš kmetovalec še ni toliko napredoval, da bi se njegovi zastopniki v državnem zboru bojevali za razne visoke misli, ki nimajo z našimi kmetskimi zadevami prav nobene zveze, pri tem pa zanemarjali stvari, od katerih je odvisen napredek našega kmetovalca. Edina prava pot je torej, da se naš kmet organizira kot kmet. Le v taki organizaciji bo dobil kmet odločilno besedo. Prepričani smo, da bo ta naša misel našla pri nekaterih slab odmev. Porekli bodo, da hočemo pod to krinko delati kako strankarsko politiko in se zavzemati za kako protiversko, protikatoliško politiko. Po naših mislih pa o strogo kmetski organizaciji pač ne more biti govora o kakem protiverskem stremljenju. Taka organizacija bi imela edini namen, braniti in zagovarjati koristi našega kmetskega sta- nu. Na Kranjskem imamo še precej zavednih kmetovalcev. In vsi ti čutijo potrebo take organizacije, ki edina bi mogla iz našega kmetskega stanu ustvariti stan, ki bi si sam uravnal svojo pot in ki bi ne bil suženj ene same stranke, ki se hoče edinole povspeti do nadvlade nad vsem slovenskim narodom. Vse te zavedne kmetovalce poživljamo, naj začno takoj delovati za geslo: Kmet, organizuj se! Pustimo vse one osebne ozire, vse one osebne mržnje in napade in delajmo edinole za prospeh in napredek slovenskega kmeta. Slovenski kmetje, združimo se — v združenju je naša moč! Politični razgled Cesar zdrav. Listi so poročali, da je cesar na lahko zbolel. Zdaj je zopet zdrav, vendar pa potrebuje mir. Nameraval je iti v Budimpešto, kjer bi sprejel srbskega kralja Petra. Toda zdravniki so mu to odsvetovali. Za-raditega pojde na grad Godolo, kjer se bo nekoliko odpočil. Srbski kralj ga ne obišče, pač pa pride pozneje na Dunaj. Nemiri v Turčiji. Turška država ima jako neprijetne ure. Povsod se njeni državljani puntajo. Kri teče v Arabiji in v Albaniji. V Arabiji traja boj že par mesecev. Padlo je že 1800 turških vojakov. V Albaniji st; je boj šele začel. Vstaja se vedno l>olj širi. fn kakor vse kaže, se pripravljajo za Tur-čujo prav resni časi. Nova turška vlada nima sreče. Ko je nastopila svojo vlado, je ves svet pričakoval, da IkkIo nastopili novi časi v Turčiji. Toda prišlo je razočaranje. Nova vlada je ravnotako zatirala in preganjala kakor prejšnja. Odmevi so: vstaja v Arabiji in v Albaniji. In če pojde tako naprej, bodo morale skoraj gotovo druge države poseči vmes, da napravijo ml. Vstaja francoskih viničarjev. Na Francoskem so se uprli viničarji, in siccr v deželi Šampauj ter plenijo in zažigajo tvomice »šampanjca«. Vlada je poslala za te neiuirneže, ki se hočejo s tem znesti nad že dolgo, dolgo jih izžemajoči-ini veletrgovci in vinskimi sleparskimi prekupci, celo armado, ki bije ponekod pravcate boje z lopatami, vilami, cepci, kladvi oboroženimi viničarji - ustaši. Vstaja se grozno širi, a so vso deželo zasedli vojaki, ki duše upor in plenjenje. Vstaši so doscdaj razbili okrog šest milijonov šampanjskih buteljk, kar znese v vrednosti okrog 20 milijonov frankov! Poroča se, da je v krajih, kjer je razsajala viničarska vstaja, sedaj mir, a sledovi razdejanja so tako grozni, da je celo sam poveljnik 6. francoskega armadnega zbora, ko je prvič vidci, kako so viničarji pustošili, vzkliknil: »To je najstrašnejša podoba opustošenja, ki sem jih dosedaj videl!« Vstaja v Marok«. Tudi v severnozapadnem mohamedanskem sultanatu Maroko je vzbuknila vstaja nekaterih rodov zoper sultana Mulej Hafida in zato oblega glavno mesto Fez, prej pa so bili vstaši premagali nesložno sultanovo vojsko ne daleč od Feza, ki je sedaj v silnem strahu in stiski, stvari pa stoje kaj resno. Vzrok vstaji ni le to, da se branijo plačevati davek, temveč neko novo, tuje, sovražno teženje, ki gre za tem, da odstrani vsaj tuji vpliv in hoče zlasti varovati neodvisno narodnost domačin-stva. Gibanje je naperjeno zlasti zoper Francoze, ki so imeli doslej odločilen vpliv v deželi pod sultanom Mulej Hafi-dom. Kako še bo, bomo videli. Razgled po Kranjskem r V Ljubljani zmagala narodno . napredna stranka. Klerikalna stranka jo bila prepričana, da pride s pomočjo krivičnega volilnega reda v ljubljanskem mestu na krmilo in dobi vso oblast nad Ljubljano. Toda zelo se je uračunila. Na belo nedeljo se je bil v Ljubljani najhujši volilni boj, kar ga pozna naša slovenska javnost. Klerikalci so zbrali vse svoje moči, iz ccle dežele so zbrali agitatorje, ki so letali od hiše do hiše. Celo nune so morale iti na volišče, tiste nune, ki se s sveto prisego zavežejo, da ne lx>do' nikdar zapustile samostanskega zidovja. Oe jim zboli ali pa umrje oče, mati, brat ali sestra, ne sme nuna zapustiti samostana. In vendar so morale za popolnoma posvetno stvar iti ven meti razburjeno množico edinole v ta namen, da pomagajo dr. Šušteršiču do gospodstva nad belo Ljubljano. Šle so nerade, s silo bo jih klerikalci izvlekli iz sa- mostana. Objokane so sledile onim klerikalnim rabljem, katerim niso niti vrata tihega samostana sveta. In popolnoma naravno je, da je ljudstvo s studom gledalo to počenjanje klerikalnih agitatorjev. -— Ljudstvo je bilo razburjeno in je dalo temu svojemu razburjenju tudi glasno duška. Glasno je ljudstvo ugovarjalo temu nasilju — toda ta ugovor ni veljal ubogim nunam, temveč nasilnim klerikalcem, ki so s tem svojim činom najgrše onečastili nune, ki so se odpovedale temu svetu. Seveda klerikalci zdaj stvar zavijajo in pravijo, da so napredne žene grdile nune. Ne, naprednim ženam so se nune smilile, katere so klerikalci, kakor ovce prignali v klavnico. In napredna žena je bila, ki je prinesla vode nuni, ki je v rokah sirovega klerikalnega agitatorja omedlela. Klerikalci so vlačili na volišče nezavedno ljudstvo, ki je verjelo’ njihovim za-peljivim besedam. Vseeno smo pa videli mnogo zavednih kmetovalcev iz ljubljanske okolice, ki so šli ponosno v boj zoper pogubne klerikalce. In narodno - napredna stranka je zmagala, navzlic temu, da se je morala boriti proti klerikalcem, vladi in Nemcem. Narodno - napredna stranka bo imela v prihodnjem občinskem svetu ljubljanskem 23 svetovalcev, klerikalci 14, Nemci 7, soeijalni demokrati 1. Klerikalci so predvsem pomagali Nemcem, ki sami niso pričakovali, da dobe kar 7 mandatov. In to je najboljši dokaz, kako izdajalska je klerikalna stranka. Ljubljana ostane torej napredna in bo še nadalje voditeljica v boju zoper klerikalizem. r Volitve v državni zbor. Skoraj po vseli občinah so razpoloženi volilni imeniki za prihodnje državnozborske volitve. — Pravico voliti ima vsakdo, ki je že eno leto v kaki občini in ki je star 24 let. Vsak tnk mora biti v volilnem imeniku. — Poživljamo torej somišljenike, da v pogledajo v volilni iincnik, če so v njem vpisani, sicer naj reklamirajo. r O volilnih reklamacijah. Vsak občinski predstojnik ima dolžnost, vse volilne reklamacije, katere so bile pri njem vložene, tekom treh dni odposlati na pristojno okrajno glavarstvo. Za mesto z lastnim statutom določi namestništvo ono okrajno glavarstvo, katero pregleda reklamacije. Proti razsodbi okrajnega glavarstva se lahko vloži v teku treh dni priziv na c. kr. namestništvo, toda reknrz se mora vložiti pri okrajnem glavarstvu. Priziv se lahko izvrši pismeno ali ustmeno. Zastareli rekurzi so brezmočni. Priziv se lahko izvrši od dotičnega, kateri ga vloži, pa tudi od onega, katerega se tiče. V deželnih stolnih mestih odpade prizivna pravica., kajti v teh mestih so občinski predstojniki in politična oblast prve in-Štance eno in isto. Odločitev prve instance jo tukaj nemogoča, kajti dotična oblast, katera sestavi volilno listo, bi moralo biti tudi prva inštanca za pritožbe proti tej listi. Tak slučaj je na primer na Dunaju, kjer magistrat kot politična oblast sestavlja volilne liste. V tem slučaju je edino namestništvo poklicano, da razsodi. — V rešitvi reklamacij mora okrajno glavarstvo natančno navesti vse vzroke, zakaj se ni ugodilo reklamaciji. Okrajno glavarstvo, oziroma namestništvo, mora v slučaju, da je reklamacija ugodno rešena, samo izvesti popravo v volilni listi. Druge izpremembe pa te oblasti ne smejo izvršiti. Oblast sme samo one osebe iz liste črtati, pri katerih se pokaže, da so prišle proti-postavno v listo. Osebe, proti katerim se ne vloži nobena reklamacija, se morajo pustiti v listi, tudi če še niso stare 24 let in ki še ne bivajo eno leto v občini. Politične oblasti niso z ozirom na volilne liste nikakršni kontrolni organi. Pregledovanje volilnih list glede njihove pravilnosti pripade edinole volilcem in se smejo samo one osebe sprejeti ali črtati, radi katerih obstoji utemeljen ugovor. r Resnice ne govori tisti, ki pravi, da »Kolinska kavna primes« ni od vseh izdelkov te vrste najboljša. Take trditve izhajajo bodisi od ljudi, ki te izborne kavne primesi ne poznajo, ali po od neprijatelj-ske konkurence, ki vedoma razširja neresnico, da bi domače naše podjetje, »Ko, linsko tovarno«, če mogoče oškodovala. Kdor pa se hoče — v svojo lastno korist — prepričati, kaj je resnica, ta naj poizkusi samo enkrat »Kolinsko kavno primes« in videl bo, da je ona res najboljša med vsemi. Ker je »Kolinska tovarna« tudi naše domače podjetje, zato tudi mi »Kolinsko kavno primes« prav toplo priporočamo — posebno našim slovenskim gospodinjam, ki jih obenem opozarjamo, da lahko dobe časopis »Slovenska Gospodinja« popolnoma zastonj, samo če pošljejo svoj naslov Kolinski tovarni v Ljubljani. o Dolenjske novice o d Barje. Med dvema tukajšnjima posestnikoma vlada zaradi neke steze že delj časa hudo nasprotje. Ko se je v sredo popoldne eden vračal proti domu, ga je nasprotnik s svojo ženo kar na cesti napadel. Ko so to videli napadenčevi sorodniki, so takoj prihiteli na pomoč. Bitka je bila huda. Vihteli so krepelce. In padalo je po trdih glavah, da je bilo joj. Tudi vpitje je bilo tako, kakor v turški vojski. Junaki so zapustili bojno polje z vidnimi poškodbami in se bode igra doigrala pred sodiščem. d Zlinje. France Pelc, ki je obiskoval prvo gimnazijo v Novem mestu, je šel za Veliko noč domov v Žlinje. Ko je bilo na Veliko nedeljo vstajenje, je šel v zvonik in zvonil, potem pa stopil k lini. Pri tej priliki ga. je zadel zvoneči zvon na. sence in ga ubil. Ko je mati praznovala Kristusovo vstajenje, je položila edinega sina na mrtvaški oder. Skrajno žalostno je to. d Gradišče pri Pijavi gorici. Dne 23. I t. m. je pri nas nastal požar, ki je upepelil dve hiši in sedem gospodarskih poslopij, krmo in razne druge poljske pridelke in osem glav goveje živine. Najbolj žalostno pri tej nesreči je pa, da je goreče tramovje podsulo 62 let starega posestnika Janeza Šeskarja, katerega so kasneje mrtvega in vsega sežganega izvlekli iz ognja. Pa tudi Janez Bukove je zadobil take opekline, da so ga morali oddati v deželno bolnico. Ponesrečenca sta skušala rešiti govejo živino, kar se jima zaradi prevelikega ognja ni posrečilo. Požar so povzročili otroci z vžigalicami in cigaretami. Povzročena škoda znaša okoli 18 tisoč kron. Prizadeti so le za. male vsote zavarovani. d Lipoglav. Samski dninar Ivan Piškur iz Dobrunj je razgrajal na velikonočno nedeljo v neki gostilni v Lipoglavu in 6e hotel končno ceJo stepsti. Pri tem je izbil neki stari ženici zob in so ga morali s silo odpraviti iz gostilne. To je Piškurja tako ujezilo, da je zgrabil klop in jo vrgel v okno gostilne ter razbil več šip. Drugi ljudje pa so Piškurja še isto noč tako pretepli in poškodovali, da so ga morali prepeljati v Ljubljano v bolnišnico. d Litiju. Pred kratkim so prišli pred tukajšnjo predilnico vinjeni delavci ter začeli tam vpiti ter zmerjati tovariše, ki so bili pri nočnem delu. Lomili so tovarniško ograjo in metali kole in kamenje skozi okna. Škoda, ki so jo napravili, znaša nad 150 K. ^ d Čatež pri Litiji. Komaj 121etni kaj-žarjev sin Anton Grmovšek in njegova 13-letna sestra sta sklenila, udreti v stanovanje neke Frančiške Ardigaj ter jo okrasti. Čakala sta na cvetno nedeljo skrita za ograjo, da je Ardigajeva odšla v cerkev. Utrla sta nato eno okno, je odprla in zlezla v stanovanje. V omari za obleko sta dobila hranilno knjižico, vredno 1690 K, pobasala sta še četrt kilograma sladkorja, privoščila si dva kosa slanine, seveda tudi nož in kot priboljšek še iz kleti steklenico vina. Vse sta skrila v neki bližnji kleti, kjer so pozneje to tudi našli. Nadebudni par so seveda zaprli. d Vaše. Naš Majdič je v 15. številki »Domoljuba kar s svojim podpisom hujskal »Cuke«, naj tožijo, če jim bomo kaj rekli. Zapisal je tudi, da se bo pokazalo, kje je zagrizenost in podivjanost. To> pot je Majdič resnico govoril. »Ouki« so se na velikonočni ponedeljek stepli, posebno jo Je skupil njihov načelnik. Lepo so se uresničevale Majdičeve besede. Prišlo je pa lepše. V nedeljo, dne 23. aprila zvečer 3® sedel Majdič v gostilni pri »Osoleli« v družbi svojega pristaša Gašpereta in neke Gospodične, ki je prišla menda iz Gorice. Iz radovednosti pride to družbo pogledat Kokolov tajnik brat Juvančič. Ker Majdiču to ni nič kaj ugajalo, je začel mirnega Juvančiča zmerjati z lumpom in drugimi takimi izrazi. Pritrjevala mu je tudi Oso-lela, ki se pa sicer ne brani našega denar- ja. Kako nagrado bo za to dobil Majdič pri sodišču, bomo še poročili i. Priporočamo Majdiču, naj piše v »Domoljuba« o ti- j stih »Čukih«, ki so dne 24. aprila zvečer pred telovadbo razsajali in se pretepali z nekim Babčnikom in Hajdukom. Vmes je j moralo poseči orožništvo. Govorilo bo zo- j pet sodišče. Vprašamo Majdiča: Kje je torej podivjanost? d Javorje, Posestnikov sin Ludovik J a k še je šel s svojimi tovariši na nek shod. Po poti so streljali fantje s samokresi. Po nesreči je bil zadet Jakše v levo nogo in dobil težko poškodbo. d Podgorica, Minulo nedeljo je šlo več fantov skozi našo vas. Nasproti jim skoči naenkrat iz bližnjega grma neznan mož in ustreli proti njim iz samokresa. Predno so se prestrašeni fantje zavedli, je neznan napadalec že ušel. Zadet je bil v glavo 20-letni mizarski pomočnik Alojzij E r j a -večin dobil težko rano, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. d Cirnik. Tukajšnji posestnici Ani Černe je pogorelo dne 24. aprila sedem oralov mladega gozda. Škoda znaša nad 4000 K. Kolikor se je moglo do sedaj dognati, je bil ogenj podtaknjen. Osumljena sta posestnik Franc Štepic in njegov sin Jožef, ki živita s posestnico v sovraštvu, j Sina so že zaprli in izročili sodišču v Trebnje, očeta pa orožniki niso našli do-I ma. d Lokvica. Zdaj je sicer že minul čas za rigolanje, vendar pa ponekod še raz-treljujejo kamen. Tudi 161etni Jakob Petrič iz Dolnje Lokvice pri Suhorju je razstreljeval kamen, pa ne pri rigolanju, marveč pri zgradbi ceste pri Lokvici. Strel pa se je prezgodaj vžgal in popolnoma razmesaril desno roko, da bo fant težko še kdaj za kako delo. Oddali so ga takoj v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, vendar se ne ve, če bo roka kdaj popolnoma zdrava ali nikoli. Sodnija v Metliki bo dognala, če zadene koga kaka krivda ali je nesreča le slučaj, oziroma če je Petrič sam kriv nezgode. Na vsak način bi moral podjetnik vsaj pri razstreljevanju nastaviti kakega pametnega nadziratelja ali pa vzeti za delavce modre može, ne pa neizkušenih 161etnih fantičev. d Suhor. Dne 21. aprila je po celi naši župniji razsajal silno hud vihar. Prihajal je od severa ter je proti večeru lomil drevesa, trgal slamo raz streh te več kozolcev prevrnil. Škodo je napravil precej veliko. — Letina letos prav lepo kaže. Sedaj je vse v cvetju: črešnje, slive, hruške, jabolka, tudi trta lepo kaže. d Krka. Poštne razmere pri n a s so- pač take, da kriče do neba. Tri leta je preteklo, odkar je nastavljena pri nas za poštno upraviteljico g. K. V. Kako slabo opravlja svojo poštno službeno dolžnost, ve najbolj tisti, kdor ima na naši pošti kaj opravilla. (Stara gospodična kriči kakor sraka). Uradna ura je na pošti ob I 8. uri zjutraj. Gospodična pride ob 8. uri 30 min. Ako ji reče stranka, zakaj ni bilo odprto ob 8., zakriči, da je na njeni uri zdaj 8., da se ona ne ozira na cerkveno uro, da ni prav, kadar pa se pošta zapre, jemlje ozir na cerkveno uro, dasiravno je bila ob 8. prehitra. Od Zatične pride pošta do vasi Gabrovšice ob 10., na Krko jo prinese naš pismonoša ob 10. uri 20 min. Ko prinese pismonoša pošto, se zapreta v poštni lokal, ker ima dovoljeno 20 minut.* Najpr-vo okrega in kriči nad pismonošem seveda brez potrebe., potem kriči, da je preveč dela, da niso naslovi pravi itd. To kričanje traja eno uro. Ko preteče ena ura, se prične druga predstava. Pismonoša raznese pisma ik) trgu v druge vasi ne, gospodična pa vzame došla pisnm v roke in glasno čita naslove pisem. Kdor je takrat navzoč, ga lahko takoj prejme, seveda, ako ga ona pozna, ako ga ne pozna, ga ne dobi. Kdor pride pozneje po pismo, ga ne dobi, ako vprašaš za pismo, dobiš odgovor, sem že brala, kje si pa takrat bil, nič ni, nič ni za vas. In tako pusti pismo nekaj dni na pošti ležati, potem pa vrne, odkoder je prišlo. Koliko uradnih dni so že* stranke zamudile pri sodniji v Žužemberku, ker se pošiljajo strankam povabila po pošti. Pač čudno, da se sodnija v Žužemberku ne pritoži. Ali mogoče se je že tudi? Pritožil se je pri nas občinski svet, pritožujejo se stranke tudi na c. kr. poštno ravnateljstvo, a vse nič ne pomaga. Meseca junija 1. 1. je bil tukaj c. kr. poštni komisar in nam je obljubil, da v treh mesecih gospodično gotovo prestavi, preteklo je že 10 mesecev in ni obljube izpolnil, še je stara gospodična tukaj. — Torej še enkrat prosimo kompetentne oblasti, da našo staro nezmožno in ne popolnoma normalno po-štarieo premeste, ali pa jo denejo v zasluženi pokoj. — K r č a n i. d Novo mesto. V ponedeljek krog 9. zjutraj je skočil v Krko pri kopališču moške bolnice v Kandiji F. Škrjanec, doma iz Kostanjevice. Bolehal je na neozdravljivi bolezni v bolnici usmiljenih bratov in je vedno govoril in tožil, da bo skočil v /odo. Hlapec in usmiljeni bratje, ki so pritekli na pomoč in ga izvlekli iz vode, ga niso mogli več obuditi k življenju. Najbrž se mu je omračil um in je v takem stanju storil konec svojemu življenju. d Mokronog. Pri zadrugi svobodnih rokodelskih in dopuščenih obrtov v Mokronogu se vrši dne 7. maja ob 9. dopoldne preizkušnja pomagal cev. K preizkušnji se sprejmejo tudi vnanji vajenci in pomočniki, ako v njihovem stanovalisču ni zadruge. Prošnje za sprejem je vlagati, opremljene z učnim spričevalom, pri pomočnikih tudi z delavskimi, na načelstvo zadruge do 30. aprila. d Podgrad. Podgrajčoni so globoko-verae ovčice, njih pastir župnik Česen pa slovi po celi Sloveniji kot eden najbolj nestrpnih klerikalnih hujskačev v duhovski obleki. On je spravil še vsakega učitelja ob kruh, ki si je upal biti naročnik kakega naprednega lista. Baje je celo orožnike de-nuneiral, ki so bili naročeni na »Slovenski Narod'«. Prišel je veliki praznik Vstajenja. Kakor povsod in vsako leto, so Podgraj-čani tudi letos se mnogoštevilno zbrali k procesija »Gor-Vstajenja«, kakor navadno pravijo. Druga leta je župnik sam komandiral, kdo bo nosil bandera itd. Letos so pa to preskrbeli cerkmoštri. To pa župniku ni bilo po volji. Kot duhovnik bi moral na čast tistemu, v katerega imenu praznuje sveti obred Vstajenja, to grenko zaušnico pozabiti in voditi procesijo, ne glede na to, kdo nosi bandera. On pa je sklenil, da se ne prikaže s sv. Rešnjim telesom k procesiji in da sploh ne mara praznovati te procesije Vstajenja. Ljudstva se je kar trlo pred cerkvijo, Marijine device so čakale z banderi, tako tudi odposlanci podružnic, nebo je stalo pred vratmi, vse je čakalo, kdaj sc župnik v ornatu in s sv. Rešnjim telesom prikaže in vodi procesijo. Naenkrat se raznese glas med množico: Gospod nočejo iti za procesijo. Tedaj so šli nekateri možje k župniku ter ga za božjo voljo prosili, naj začne s procesijo. A župnik je vse prošnje odklonil. Tedaj pa je bilo tudi tem globokovernim ovčicam preveč. Možje pomečejo bandera in nebo pred cerkvena vrata, za njim so sledile tudi Marijine device. In »procesija« je šla v gostilno, kjer so jedli in pili in plesali ves dan noter do pozne noči. Neka Marijina devica sc je izrazila: zakaj bi bila ravno nam greli vsaka stvar, ko pa fajmošteru ni nič sve-tegJU On se ne dela norca le iz nas Podgraj-cev, ampak iz samega Kristusa, ki je umrl pa za nas le zavoljo župnikove jeze ne vstane. Zalo pa letos v gostilni častimo praznik Vstajenja. Ko je župnik videl, lcaj je s svojo trmo naredil, je ukazal nekemu norcu, da je bandera in nebo pobral in vse skupaj znesel nazaj v cerkev. Zdaj pa župnik grozi, da bo dal farane zapreti, češ, da so brez njegovega dovoljenja nebo in bandera iz cerkve znesli. d Rodine. Zahvala. S tužnim srcem se spominjam obletnice onega žalostnega in nesrečnega dneva, 19. aprila lanskega leta, ko mi je požar uničil vse moje premoženje. Postal sem v eni uri berač. Toda prihiteli so mi na pomoč človekoljubni Slovenci ter mi pomagali v tej veliki nesreči. Zahvaljujem se tem potom vsem tem dobrotnikom, posebno pa c. kr. notarju gosp. Ploju in gosp. dr. Male-r i č u , ki mi je dal na razpolaganje stanovanje ter me preskrbel s potrebnim živežem in obleko. Bog jim povrni, vsem tem dobrotnikom. — Josip P e č a v e r, mizar in krajni šolski nadzornik. d Zahvala. Gospod Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici, poslal je za tukajšnjo šolarsko knjižnico znesek 20 K iz kazenske poravnave Anton Kordiš, Travnik, št. 21, proti Jožetu Rus, Travnik št. 75. — Podpisani se za ta velikodušni dar gospodu posredovatelju najtopleje zahvaljuje. Ferdo VVlgele, nadučitelj. o Gorenjske novice o g Št. Vid. Ko je v sredo zvečer peljal Matevž Hvastja iz Savelj voz opeke domov, je prišel v Št. Vidu med zavore. Ko je bil revež v veliki nevarnosti, se ni vedel drugače pomagati, da je hitro izpregel konja ter ju odpeljal vun, voz pa je pustil na progi. Kmalu pa privozi tovorni vlak, ki odhaja iz Vižmarjev okrog tri četrt na osmo uro zvečer. Lokomotiva je podrla voz in ga vlekla kakih 40 korakov naprej. Voz je lokomotiva popolnoma zdrobila z opeko vred, nakar so prihiteli ljudje in izvlekli posamezne kose izpod lokomotive. Vlak je imel deset minut zamude. Sreča v nesreči je bila, da je Hvastja v pravem času odpregel konja, drugače bi bila gotovo mrtva. Vozniki, pazite bolj pri železniških zavorah. g Vižmarje. G31etni posestnik Franc F i p a n je popival cel dan v neki tukajšnji gostilni. Mož je posebno ljubil žganje in ga je tisti dan tudi precej popil. Popoldne je šel domov, malo zadremal, pa se zopet vrnil v gostilno. Izpil je naenkrat en četrt kozarca žganja. Nato je naenkrat zaspal in se ni več prebudil. Prenesli so’ ga domov, kjer je v kratkem umrl. Vzrok smrti sicer še ni dognan, vendar je brez-dvomno povzročilo smrt zastrupljenje po alkoholu. g Črnuče. Dninar Jakob Škerlj je nalagal seno. Pri tem se mu je izpodrsnilo in Škrlj je tako težko padel, da se je na glavi težko poškodoval. g Škofja Loka. Začetkom marca je prišel 191etni posestnikov sin Ignacij Demšar iz Poljan k trgovcu Josipu Daj-singerju v Škofji Loki in zahteval v imenu kramarja Ivana Buha iz Črnega vrha 24 in pol kilogramov kave, vredne 60 K. Dajsinger mu je kavo tudi izročil, pozneje pa je izvedel, da Buh kave niti naročil, niti dobil ni in da je on sam sedel na lim goljufu. Demšar pa je bil kavo med tem časom že skoro vso prodal. g Boršt pri Škofji Loki. 361etni dninar Matej Balarič je nedavno tega ukradel svojemu sosedu Petru Balanču iz skrinje bankovec za 20 K in šel v gostilno, kjer se je gostil, dokler je bilo še kaj okroglega. Sedaj pa se bo postil. g Iz Moravč. Opetovano smo zatrjevali, da se dopisnik »Domoljuba« laže in dokazali smo mu razne laži. Ker klerikalci tega nočejo pripoznati, povemo za sedaj to-le: Lagali ste, da bode Tomanova posojilnica zapečatena. Da je to laž, ve vsak, kdor ne verjame, naj sc potrudi čez prag »Zadružnega doma«. Lagali ste, da razun enega odbornika Tomanove posojilnice nima nobeden premoženja. Da je to laž, dokazuje zemljiška knjiga, iz katere se lahko prepriča vsak, da ima najslabši odbornik toliko premoženja, kakor 500 gospodov dopisnikov »Domoljuba« enake vrste skupaj dne 1. vsakega meseca. Sicer pa ta gospod sam dobro ve, da se redi od kruha, ki raste na zemljiščih odbornikov Tomanove posojilnice. Lagali ste, da stane »Zadružni dom« 180.000 K. Da je to laž, dokazuje bilanca, ki izkazuje na dotičnem mestu 77 tisoč kron. Lagali ste, da ima posojilnica plačati »Agro - Merkurju« 70.000 K. Da je to laž, se je dokazalo na občnem zboru vsakemu, ki je imel ušesa odprta. Razni mežnarji tega seveda niso hoteli slišati. Lagali ste, da vloga J. C. iz G. z vložkom 1047 K 50 vin. (ne 1300 K, ker je stranka dne 16. junija 1910 dvignila 283 K) v računskem zaključku ni vpisana. Da je to-laž, kaže črno na belem v računskem zaključku pro 1910, stran 9, hranilne vloge št. 1133. Lagali ste, da Tomanova posojilnica po novem letu 1911 ne bode plačevala obresti od hranilnih vlog. Da je to laž, dokazujejo vse stranke, ki so po novem letu dvignile svoj denar in dobile polno izplačane 4 -75% hranilne obresti. Lagali ste, da je »Gasilno društvo« liberalno. Da je to laž, spričujejo člani. Tako bi vam našteli lahko še toliko laži, kolikor je bilo dopisov v »Domoljubu«. Zlagali ste se, kolikorkrat ste zinili. Goljufija se vam je očitala, lumpe in obrekovalce se vas je nazivalo, a dokazali niste. S tem, da niste napravili obrambnih korakov, dasiravno smo vas k temu pozvali, ste pripoznali, da ste res lagali, goljufali, obrekovali in bili lumpi. — Dopisniku »Domoljuba« ne zamerimo dosti, ker se mu možgani krčijo. Da je to res, dokazuje njegova trditev o eksistiranju. — Cujte! — liberalnih tercijalk. g Iz Moravč. Dne 20. aprila je umrla gospa Marija Učakar, vdova trgovca, posestnika in krčmarja v Moravčah. Pokojnica je bila dobra, zavedno - napredna mati. K večnemu počitku je je spremljalo »Gasilno društvo«, »Pevsko društvo« pa ji je zapelo žalostinke pred hišo žalosti in ob gomili. Prizadeti rodbini naše prisrčno sožalje. g Iz Moravč. Moravško pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 30. aprila ob 3. popoldne v dvorani »Zadružnega doma« igro »V Ljubljano jo dajmo«. Cisti dobiček je namenjen gasilnemu društvu. g Iz Cešnjic pri Moravčah. Naši klerikalci bodo, kakor se čuje, pod vodstvom kaplana in »Oberčuka« otvorili novo pro-dajalnico. Ure, ki so jih zaslužili na zadnji čukarski veselici, hočejo spraviti v denar. Odpreti nameravajo tudi novo oštarijo, katero naj bi na svoje stroške vodil nekdo iz čukarskega brloga, ki je nedavno’ avan-ziral iz kuharja do »birta«. Hudirja, ta reč pa stane! V kaplaniji nič ne dajo, Demšarjeva »kasca« je v stiski. No, Demšar bi že še dal, a mora več tisočakov odposlati nekemu tujemu klerikalnemu zavodu, tako je pravil v U - čukarjevi gostilni. Doma si pa pomagajte, kakor veste in znate. »Pojdite in množite se! In nomine patre, do binkoštne kvatre!« S temi besedami je kaplanček blagoslovil Učakarja in pozdravil čukarski pripravljalni odbor za razširjanje dvoženstva. Podrobneje o tem poročamo o priliki. g Duplica pri Šmarci. V času od 12. do 18. aprila je zmanjkalo posestnici Marjeti D i m n i k iz nezaklenjene skrinje zlata ženska ura, zlata verižica, par zlatih uhanov in zlat poročni prstan. Tatu do zdaj še niso izsledili. * g Tržič. 331etnega dninarja Franceta Stareta so pred kratkim napadli na cesti kmečki fantje, ga vrgli oh tla in hrez vsakega povoda tolkli in bili s kamni in nogami. Med drugimi precej težkimi poškodbami ima zlomljeno tudi eno rebro. g Tržič. Opekarna barona Borna je popolnoma pogorela« V opekarni so pravkar postavljali nove stroje. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. g Boli. Bistrica. 70 let stari gostač Fr. Mencinger je bil dne 21. aprila pri nekem mrliču na straži. Pri tem se ga je precej napil in sc po polnoči odstranil. Cez dva dni so ga našli utopljenega v bistriškem potoku. Šel je najbrže pijan čez brv in padel v vodo. Tam so našli tudi njegov klobuk. g Rateče. V naši zdravi vasi so ležali na en dan štirje mrliči v skupni starosti 283 let. Najstarejši je Jožef Rogar, Ra-deckega veteran, ki je bil rojen 1. 1828. V vojake potrjen je moral takoj odriniti proti Gorici in dalje na Laško. Nekje v Furlaniji sta pobegnila z nekim tovarišem od vojske. Ker ju je vest pekla, sta se drugi dan zopet priklopila vojakom. Udeležil se je Rogar bojev pod Radeckim. Bil je tudi v boju pred Rimom. On je oče ljubljanskega c. kr. okrajnega orožniškega straž-meštra gosp. Rogarja. — Naj v miru počiva! o Notranjske novice o n Vič. Pripetila se je namreč pri nas res velika nesreča, da je mladi, komaj 20 let stari domač fant izgubil življenje, baje je vsled preobilo zaužite pijače zunaj zaspal ter se vsled tega tako prehladil, da je potem, kakor jc komis, ogled konstati-ral vsled nenavadno hitre pljučnice umrl. Kakor se je, sedaj izvedelo, je dotičnik od polnoči do zjutraj sedel na nekih zabojih pred gostilno, v kateri je pil. Družina imenovane gostilne pa spi čisto na drugi strani, tako, da ga ni bilo mogoče slišati; Pač pa ga je slišal tik zraven nastanjeni sosed, ki je celo vstal, ga šel gledat. Men-ga je celo poznal, pa če bi ga tudi ne bil, elovek ostane vedno le človek. A ta kristjan, ki je menda celo tretjerednik, katere-]T1U je njegova lastna mati vsled njegove velike ljubezni pri sosedu na koncu hiše Podnevi umrla, je pustil omenjenega mladeniča, ne da bi sam kaj okrenil, ali druge Poklical. Krivično je vsled tega, če se neki klerikalni dopisnik zaletava v ljudi, ki ni-akor niso zakrivili smrti tega mladeniča. n Glince. Mizarskemu pomočniku Vincencu Zurcu je odtrgala cirkularna žaga dva prsta na levi roki. n Ilirska Bistrica. Stroj za trenje kamenja v gramoz in pesek, in sicer na vodno moč, to misel so pri nas nekateri že delj časa gojili. In upali smo, da se bo zdaj uresničila, a pride neki Lahon ter začne agitirati zoper to. Misli namreč sam napraviti tak stroj ter s tem oškodovati domačine. n Ilirska Bisrica. Tu pri nas bodo kmalu občinske volitve. Treba se bo kmalu pripraviti, da ne doživimo kakega presenečenja. O izidu bomo še poročali. n Cerknica. Alojzij Permozar, 151etni vajenec ključavničarskega mojstra Ivana Meleta, se je približal v neprevidnosti med delom stroju, ki ga je zgrabil za desno nogo in ga vrgel v zrak. Zlomil si je nogo in dobil hude poškodbe na glavi in na rokah. n Postojna. Kakšno gospodarstvo je pri naši jami, je vsakomur znano. Ne bo dolgo, ko bo tudi svetovnoznani postojnski jami zapel smrtonosni boben, vsaj tako kažejo vsakdanji novi ukrepi slavne uprave jame, oziroma poljedelskega ministrstva, ki si prilastuje vedno več pravic. Sedaj so zopet napravili v jami nepotrebni buffet, ki stane ogromno denarja, a je brez vsake vrednosti. Tujci še nimajo časa, da bi obedovali v Postojni, tem manj, da bi se tako dolgo mudili v jami pri nepotrebnem buffetu. Imamo že itak pred jamo tak buffet, ki se pa lastniku komaj, ali še celo ne izplača. Ni čuda potem, ako tiči jama vedno bolj v dolgovih, ko se delajo take nepotrebne naprave, od katerih ima jama le deficit. Postojnsko mesto se lahko pripravi na to, da ne dobi od jame nikoli več beliča. Kam nas bo pripeljalo to gospodarstvo, je očividno. Zadnji čas je, da se napravi red in radikalno pomete pri tej upravi, ker smešno bi bilo, da bi le gotovi Perkoti in Willnerji imeli absolutno pravico uprave jame v roki. Naše mestne zastopnike pa poživljamo, da se zganejo. Odslej bomo pa posvečali malo več pozornosti tej famozni upravi jame. Imamo dokaj pikantnih stvari, ki jih bomo priobčili, da se tudi zunanji naši rojaki informirajo in prepričajo, kako se godi z našo jamo. n Postojna. Odbor »Narodne čitalnice« izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo sl. »Notranjski posojilnici« v Postojni za velikodušni dar 200 K, ki jih je blagovolila nakloniti o i>riliki zaključka letnih računov, za nabavo knjig »Ljudski knjižnici«. Živela! — Društvu »Sokolski dom« v Postojni je darovala slavna »Notranjska posojilnica« v Postojni o priliki zaključka računov in razdelitev daril znatno vsoto 200 K. — Za ta velikodušni dar jej izreka odbor najiskrejšo zahvalo, proseč jo na-daljne naklonjenosti. n Postojna. K stavbni sezoni. Lastnik »Narodnega hotela« bo svoj hotel znatno povečal. Nad dvorano namreč zgradi eno nadstropje s sobami za tujce. S prezidavo je že pričel. — Stari farovž je že podrt do tal. Z novo zgradbo se prične takoj. S to stavbo se bo glavni trg znatno ozaljšal. — Gosp. notar gradi garažo za autoinobil. n Postojna. Tukajšnji podjetni kolar gosp. Josip Vadnu bo svojo delavnic« opremil z motorjem z električnim obratom ter tudi druge stroje in priprave za kolarsko obrt. Ker nam v Postojni manjka podjetnih rokodelcev, nas ta napredek veseli ter ga priporočamo občinstvu, da ga v njegovem stremljenju tudi podpira. n Slap pri Postojni. 401etni Franc Ambrožič se je 22. aprila prepiral s svojo ženo. V veži je zagrabil za nož in jo močno ranil na vratu. Nato je vzel1 lovsko puško in se ustrelil. Zena bo okrevala, ostane pa ji pet nepreskrbljenih otrok. Pač žalostna usoda. n Idrija. Štiri nesreče v sedmih dneh so se zgodile pri nas. Dosti jih je za en teden tudi. za Idrijo. Dne 11. aprila je bil na glavi težko poškodovan delavec Fr. Razpet iz Cerknega pri podiranju hiše g. Trčkove. Nesli so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer je lcoj drugi dan umrl. — Dne 12. aprila se je ponesrečil rudar Jože Pajer pri zažiganju nabojev, »šusov«, v rudniku. Odtrgalo mu je deloma prve tri prste na desni roki. Revež bo ostal pohabljen vse svoje žive dni. — Dne 15. aprila se je preobrnila ob cestnem zidu prislonjena truga za pesek na petletnega sina rudarja Jožefa Menarda. Otrok je bil takoj mrtev. Pač žalostni prazniki za starše! — Dne 17. aprila okoli 8. zvečer se je ponesrečil 72 let stari vpokojeni Fr. Kobal »pod golicami«. Vračal se je proti domu. Izpodrsnilo se mu je na stezi in padel je kake tri metre globoko v grapo. Drugo jutro so ga našli ondi mrtvega. Človek ne ve ne ure, ne dneva. 9\ Po slovenskih deželah E k Št. Lenart na Koroškem. Že večkrat je zažgala leta 1875. na Štajerskem rojena Katarina Marki. Pred letom je že zažgala v bližini Rajhenfelsa dva kupa stelje. Takrat so- jo orožniki prijeli in oddali sodišču v Št. Lenartu. Tam so pa spoznali, da ni- duševno popolnoma zdrava in so jo izpustili. Sedaj pa se je hotela maščevati nad orožniki in je hotela zažgati hišo, kjer so stanovali orožniki, kar pa se ji ni posrečilo, ker je hotela zanetiti ogenj samo s prižgano slamo. Nato so jo poslali domov na Štajersko. Dne 11. aprila je pogorel neki posestnici Ridl poletni hlev, dne 8. aprila pa že ravno tak hlev pri Greslu. Seveda so takoj sumili, da je zažgala Marki in ko so jo prijeli, je tudi priznala ter pristavila, da ima jezo na Korošce in da bo | še naprej požigala. g Kormin. Komaj uro hoda od Kormi-na v mali vasi blizu Vizinala na Laškem, v neposredni bližini avstrijske meje, so jc odigrala grozna rodbinska žaloigra. Neki Celeste je bil obsojen zaradi tatvine na 11 mesecev ječe. Med tem časom, ko je Celeste sedel v ječi, pa se je razvila med njegovo ženo in njegovim hlapcem divja strastna ljubezen in v svoji strasti sta sklenila, da umorita moža, kadar se vrne iz ječe. Pretečeni petek se je mož vrnil na svoj dom in v noči od petka na soboto sta ga ljubimca v njegovi postelji spečega umorila. Truplo sta nato položila na voz in je prepeljala na prosto, kjer sta je zakopala v gramoz, prepričana, da ju nikdo ne vidi. Nedaleč od tega kraja pa je bila neka stara ženica, ki je ravno pobirala suhe veje in je vse opazovala. Ko sta se oba zaljubljenca odstranila, je šla gledat, kaj sta zakopala in je našla truplo umorjenega moža. Šla je nato v Vizinal in povedala, kar je videla, poklicani oblasti, ki je oba zločinca tudi takoj aretirala in dala truplo izkopati. p Hrvaška Dubica. V noči dne 24. aprila je Joža Kokorič umoril dogovorno s svojo hčerjo, Marijo, lastnega zeta Nikola Špišica iz Dubice. Umorjeni Nikola Špišic je bil delavec ter se je vrnil omenjeno noč ob enajstih domov z dela. Spal je z obema omenjenima v isti sobi; vlegel se je kot običajno na svojo’ posteljo, na kateri je kmalu krepko zaspal, da se nikoli več ne prebudi. Ob petih zjutraj pa je vstal tast Kohorič, vzel sekiro ter udaril spečega zeta dva- ali trikrat s topim koncem po glavi, nato mu je še z ostrino razklal glavo. Kako se je zgodil umor, je izpovedala oblastem umorjenčeva žena Marija, češ, da ji vest ne da miru. Morilca in njo so zaprli. Vzrok umoru so bili vedni prepiri in pretepi v domači hiši. Pač žalostne razmere! Po svetu Nenasitna, brezobzirna farška bisaga. Ne samo naši kranjski fajmoštri in kaplani, marveč cela internacijonalna klerikalna vojska nenasitnih katoliških duhovnikov tekmuje v beračenju in napolnjevanju nenasitne klerikalne farške bisage. Posebno dobičkanosen je lov na testamente, ki je njih tihi zakon, katerega izvršuje seveda še v večjem obsegu kot navadni duhovniki, papež sam. Tako je potom spovednice podedoval ta veliki, samovoljni in otroško kapricasti jetnik Vatikana, ki se hinavsko izdaja za največjega reveža, pred kratkim po umrli gdč. Enders v Stuttgartu celo njeno premoženje v zneskn okroglo 100.000 mark. Revni sorodniki so se uprli temu krivičnemu početju in tožili na razveljavljenje oporoke. Izpodbijanje krivične oporoke podpirajo z dejstvom, da je bila pokojna v zadnjem času duševno ab- normalna in nezmožna pravilno in pravično razpolagati s svojim premoženjem. Le tej okolnosti se ima zahvaliti papež, da jo je spovednik pregovoril napraviti oporoko v njegovo korist. V tej pravdi, ki je znana pod naslovom „Edersovi dediči proti Piju“, se je vršilo pred raznimi instancami že več obravnav. Sedaj poročajo nemški listi, da se jc papež vsestranskemu pritisku vendarle deloma vdal. Sprevidel je krivico, ki se dela s tem dejanjem revnim sorodnikom pokojnice in se spustil v pogajanja, ki se baje v kratkem dovrše. Zastrupljeni bonboni. Otroška odgo-jiteljica Cigler je obiskala o velikonočnih praznikih [svoje sorodnike v Beutunu v Šleziji. Vrnivša se iz dopusta je prinesla s sabo različne bonbone, kot darilo za otroke. Prodno je šla spat je dala nekaj teh bonbonov dekli in jih tudi sama jedla. Otrokom pa je gospodinja prepovedala jesti zvečer sladkor. Drugi dan so našli odgoji-teljico in deklo mrtvi v postelji. Dognalo se je, da so bili bonboni zastrupljeni. Uresničene sanje. Tri meseee pred rusko-francosko vojsko, ko še ni nihče vedel, da bo v kratkem v drla v Rusijo velika združena francoska armada, je živel general grof Tučkov v neki vili blizo Tula. Neko noč se je sanjalo njegovi ženi, da je v gostilniški sobi v nekem popolnoma tujem kraju. Vstopil je njen oče, peljal za roko njenega sina in je žalostno rekel: Uničena je Tvoja sreča, Tvoj mož je padel, padel je pri Borodinu! Prestrašena se je zbudila, ko pa je videla svojega soproga mirno spati, se ni brigala za sanje in v novic zaspala. Toda iste sanje so se ji ponovile popolnoma enako še dvakrat. Poklicala je prestrašena moža in ga vprašala, kje je Bo-rodino. Iskala sta takoj po zemljevidih, a kraja nista nikjer našla. Minili so meseci in čudne sanje sta seveda oba pozabila. Tudi ko se je vnela francosko-ruska vojna, se ni nihče nanje spomnil. General je dobil poveljstvo reservne armade, ona je šla nekaj časa ž njim nato pa zaostala in se nastanila z očetom v nekem malem mestu. In tu so se sanje uresničile. Res je nekega dne stopil k njej njen oče, peljal sina za roko in ji povedal žalostno novico: „Padel je Tvoj mož, padel pri Borodinu." Sedaj šele se je spomnila grofica na usodne sanje. Soba, v kateri se je to zgodilo, je bila popolnoma slična sobi v sanjah, njen’ mož pa je res. padel v oni znameniti bitki pri vasici Borodino, ki ima ime po bližnji isto-imenovani reki. Žalna pojedina kanibalov. Francoski polkovnik Moll, ki je padel pred kratkim na bojnem polju pri Wadaju v francoski Afriki, je poročal med drugimi zanimivostmi tudi sledečo za kanibale značilno anekdoto: Zašel sem nekega dne v državo Kongo med strašne ljudožrce. Umrl jim je ravno načelnik rodu in pripravljali so se na žalno pojedino. Okrog ognja so postajali bojno okinčani možje, ob strani pa so stale vdove po po- kojnemu gospodarju. Bile so popolnoma slečene, njih život pa je bil namazan s popolnoma belo, lepljivo moko. Izgledale so kot veliki cmoki, ki so pripravljeni za v ponev. Ljudožrci so me povabili slovesno k obedu. Vprašal sem jih, v čem obstoja njih obed, nakar so mi pokazali skupino belih cmokov — gospodarjevih vdov. Zgrozil sem se nad tem, in sem udeležbo seveda odločno odklonil. Bili so vsi iz sebe in se skrbno povpraševali, s čim bi mi postregli. Rešil sem jih zadrege in jim ponudil toliko volov, kolikor so imeli pripravljenih za obed gospodarjevih vdov. Uklonili so se sicer temu predlogu, ker so se bali, vendar pa je velika večina velik^šev rodu odšla, češ, da se ne izplača ostati na taki žalni pojedini. r Samo najboljša živila so dovolj dobra za nas in za naše. To stališče je edino pravo in iz tega stališča uporabljajo naše gospodinje posebno rade »pravi Frančkov pridatek za kavo« s kavnim mlinčkom, kateri je, napravljen v zagrebški tovarni iz najčistejših materijalij, na temelju največje skrbnosti in na način, ki je že desetletja preizkušen. Toda pozor! »Pravi Frančkov pridatek za kavo« se ponareja, zato previdnost pri nakupovanju. Zahtevajte izrecno »Franck s kavnim mlinčkom« in ne pustite si podtakniti nobene manj vredne ponaredbe. Ameriške novice Ameriške novice. Umrli so v Clevelandu: Ivan Klaus, star 32 let, doma iz Hudega konca, fara Sv. Gregor na Dolenjskem. Zapušča vdovo z dvema nedoraslima otrokoma. Ivan Zrinšek, znan pod domačim imenom Suša, doma iz Krajine na Dolenjskem. Star je bil 73 let, v Ameriko je prišel v 51. letu. Dalje 221etna Frančiška Žurga iz Loške police na Notranjskem. Vzrok prehlajenje in pljučnica. Ivan Kočevar, star 32 let, doma iz Malega Korenja na Dolenjskem, za sušico. —-»Sokol« v Ameriki. Slovenski »Sokol« v Klevclandu je priredil na velikonočno nedeljo vrlo uspelo dramo: »Sin«.K dobremu uspehu vrlih bratov v tujini čestitamo. — Slovenske Sokolice v Klevelandu pa prirode 14. majnika tudi llepo slovensko igro. Želimo jim najlepši moraličen in gmoten uspeh. — Velika rudniška nesreča. V premogovniku v Alabani se je zgodila v prvi polovici meseca aprila velika nesreča. Povodom razstrelbe v nekem globokem rovu so se vneli strupeni plini in se je razširil ogenj z bliskovito hitrostjo po celem premogovniku. V različnih rovih je delalo takrat okrog 285 delavcev različne narodnosti, med temi tudi nekaj Slovencev. Eešili so jih 45 — ostalim niso mogli niti pomagati, ker so bili vsi vhodi v premogovnik vsled strupenih plinov in hudega ognja popolnoma nedostopni. a Kranjsko - slovenski dom v Pittsburgh bo dogotovljen dne 1. maja. Slovesna otvoritev pa se vrši dne 30. maja. Obenem se je tam ustanovilo novo slovensko pevsko društvo »Prešeren«, b kateremu je pristopilo takoj 30 jako marljivih članov pevcev. a Obesili so dne 21. marca v Pittslmr-gu nekega Š. Ružiča, rodom Trebinca. Ustrelil je mlado ženo svojega gospodarja Al. Dombojvi, ker je zavrnila njegove ljubezenske ponudbe. Na morišče je šel popolnoma mirno, prepevaje neko domačo otožno pesem. a Rojakinja umrla. V Chiskolmu je umrla dne 20. marca Marija Kočevar v 42. letu. Zapustila je moža in devet otrok. a Rojak umrl. V Clevelandu je dne 11. marca umrl Ivan B o 1 d a n. Doma je bil iz Trebče vasi pri Žužemberku. Kako je v Ameriki. V Klevelandu je slabo, kar se dela tiče. Nič dobrega ni. Pa ne samo v Klevelandu', ampak tudi po celi Severni Ameriki je malo zaslužka. V Klevelandu je na tisoče brezposelnih delavcev, ki se klatijo po' mestu, ali pa od tovarne do tovarne, iskajoč delo in zaslužek. V Klevelandu imajo sicer mnogo najrazno-vrstnejših tvornic, a povsod je malo dela, ali pa delavcev preveč. Mesto Kleveland je jako veliko. Lego ima krasno. Sveži ve-terček pihlja venomer. Tik Klevelanda je velika reka, po kateri vozijo parniki blago in ljudi v druga ameriška mesta. Promet na reki je velikanski. Največ Slovencev je naseljenih v Klevelandu in v bližnji okolici. Vseh skupaj jih je gotovo nad 15.000. Imajo tudi mnogo’ slovenskih trgovin in krčem. Pa tudi slovenskih društev imajo vse polno. V Klevelandu imajo tudi slovensko cerkev, v okolici pa ste še. dve. V Klevelandu bodo začeli to leto zidati novo slovensko šolsko poslopje, ki bo stalo 40.000 dolarjev. V Klevelandu so ob nedeljah krčme in gostilne zaprte. Ne sme se ne prepevati, še manj seveda razsajati. Vse mora biti lepo tiho. Amerikanci so naprednejši, kakor v stari domovini, kjer se ob nedeljah zapravi največ denarja in se naredi največ neumnosti. Redarji nosijo v Klevelandu prepasano palico in samokres. Palica je dolga pol metra. Palica je polna svinca in jo rabijo ob prepirih in Pretepih. Že marsikatero bučo so razbili rn že marsikateri amerikanski hrbet je občutil trde bunke teh palic. Življenje — pijača in jed — pa je tam poceni. Meso je jako ceno, enako moka in kruh. Polovico Ceneje, kakor v domovini. V rudnikih je slabo življenje. Štrajki so na dnevnem redu zaradi trdega dela in slabih plač. V enem kraju traja štrajk že eno leto, tako, da je gorje prizadetim družinam. Nesreče v rudnikih pa se kar vrste. Ne mine dneva, da bi se kateri delavec ne ponesrečil v rudnikih. Slabo, jako slabo je preskrbljeno za uboge rudarje. Delodajalci se malo zanimajo za to, če podsuje katerega, če izgubi družina svojega očeta, mati svojega sina itd. Človek jim je orodje, s katerim se igrajo, kakor s palčico. Delavec gre zjutraj zdrav na delo, zvečer pa ga ni domov. Družina ga nestrpno čaka. A mesto njega pride na dom delavec, ki pove družini, da ga danes ne bo domov, ker ga je podsulo. Žalostno, kaj ? Pa tudi težka in umazana dela so po ondotnih rudokopih,zelo nevarna in nezdrava. Zato svetujemo ljudem v naši stari domovini, naj se sedaj ne selijo v Ameriko, ker bodo ta korak bridko obžalovali. Nikomur ni treba siliti samemu v nesrečo! Saj nesreča pride sama, ne da bi jo iskali. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega. Maijše posestvo v kraju z razvijajočo se industrijo, jako pripravno za rokodelca ali uslužbenca, se pod ugodnimi pogoji proda. 54 Natančnejša po- Dntnn Tif^Jg čevlJar> Krmelj, jasnila daje Dolenjsko. Tvornica stolov Fran Šviglja, Breg, Borovnica, rabi več Za živinorejce priporoča klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, fluld za konje, grenko sol, zmlet kolmoš, encijan i. t. 9. „ADRIJA“ diogaiiia, kom. prodaja zdravilnih zelišč in strupov za Jovske in tehnične namene v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. Drugo po dogovoru. Irm cene v £jubljani kg govejega mesa I. vrste . >» *i a II* n . a a a III. a . „ telečjega mesa .... „ prašičjega mesa (svežega) .. .. (prekajenega) „ koštrunovega mesa a jagnjetovega mesa. „ kozličevega mesa . Prašiči na klavnici . . kg masla.................. „ masla surovega . . „ masti prašičje . . „ slanine (Špeha) sveže „ slanine prekajene . „ sala.................... „ surov, margarlnskega masla „ kuhan, margarinskega masla Jajce.................................... / mleka.................................. „ „ posnetega. „ smetane sladke......................... kisle ...................... kg medu.................................. „ čajnega surovega masla . . piščanec................................. golob.................................... raca..................................... gos...................................... kapun ................................... puran.................................... 00 kg pšenične moke št 0 . . 00 „ i, a a 1 * « 30 „ „ „ , 2 . . 30 „ a ,, \ 3 . . 30 ,, n n 4 . . 30 „ „ ,, \ 5 30 „ n o ', 6 . . 30 n a a *, 7 • > 30 „ a n », 8 . , 00 „ koruzne moke > . . . 00 „ ajdove moke................I. 00 „ ajdove moke . . . .11. 00 . ržene moke.......................... / fižola................................. » graha.................................. .. leče.................................. „ kaše .................................. „ ričeta................................. 00 kg pšenice............................ 00 00 00 00 00 00 00 00 rži ječmena . . . ovsa............... ajde............... prosa belega . . „ navadnega koruze, nove . . krompirja . . . Lesni trg. Cena trdemu lesu 9-50 do 10 K. Cena mehkemu lesu 4 do 4'20 K. Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu je bilo voz sena ................. „ slame................... i. stelje................. Cena od do jVZestno tržno nadzorništvo. K h II K| h 1 40 2 00 1 20 1 1 90 1 48 1 80 1 80 2 20 1 70 2 20 O Z 00 2 20 l 40 1 50 1 80 — 2 00 2 10 0 00 0 00 2 42 2 50 2 30 2 40 2 16 2 20 1 80 2 00 1 90 2 00 1 96 2 00 1 92 2 — 1 90 2 10 — 05 — 06 — 20 — — 8 — 10 — — — 80 90 1 40 1 1 60 2 87 1 3 10 1 40 1 50 — 44 — 48 — — — — — — — — — — — — — — — 39 70 — — 39 — — — 38 30 — — 36 70 — — 35 70 — — 34 — — — 30 — — — 27 — — — 16 — — — 21 — — — 38 — — — 35 — — — 30 — — — — 20 — 28 — 36 — 40 — 32 — 38 — 20 — 22 — 18 — 20 25 50 — — 18 20 — — 18 20 50 18 — — — 18 — — — — 19 40 — — 8 80 9 00 4 5 50 4 — 4 30 2 — 2 40 priredi že mali dodatek »pravega :Francka:(1 s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje nepre-košene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. a rse-l Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnicni račun št. 828.406. Jelejon štev. 185. i registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, v Ljubljani /H v lastnem zadružnem domu v lastnem zadružnem ^ ur domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. BF upravnega premoženja 20,775.510 kron 59 vinarjev. Obrestuje hranilne vloge po aJL /2 °/’0 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanji! lnili vlog nafl kron 20,000.000. Posojuje na zemljišča po 5V/o s V2% na amortizacijo ali pa po 5V4% brez amortizacije. Na menice pa po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. LISTEK ■"“"" ' . . r=r----------Lr=ai Proti vsemu. Češki spisal Al. Jirasek. Prvi del. (Dalje.) »To delate vi, vi sami nas omadežujete!« ga je jezno prekinil vladika. »Vi in samo vi govorite tako in ščuvate proti nam v škodo nas vseh. Vi, rojeni Cehi, kličete Menice proti nam v boj, Nemce in druge tujce, da bi nas upognili iu ugonobili. Ugonobiti nas hočete vi, vi, ogrski kralj in vsi drugi 1 Vi pa ste začeli —« Oovoril je razdraženo in ognjevito. Prošt pa je pozabil vso previdnost in mu je odgovoril enako razdraženo: »Tako tedaj, papež in vsa sveta cerkev naj bi sprejela nauk Taboritov in njih bradatih duhovnikov, od katerih se je odvrnil celo mojster Hus sam?« S tem pa je zadel prošt svojega nasprotnika v živo. Za trenutek je umolknil plemič potem pa je živo odgovoril: »Ce bi ga ne bili sežgali ali bi bilo prišlo do tega konca? Ali pa, kaj praviš, da naj se mi rajši spojimo z Ogri, s Kutno-gorskimi in drugimi Nemci, ki od nekdaj zaničujejo naš jeziki Ali pa naj držimo z našimi rodnimi brati? Govori! —« Na odgovor pa niti čakal ni, niti ga dočakal. Zunaj na dvorišču se je dvignil velik trušč. Mladi plemič je Skočil ven. Vladika pa je bx-zo stopil k oknu. Zagledal je nekaj vaških prebivalcev, ki so bili ravno pritekli, okrog njih pa se je zbrala cela družina. Zdaj se je prikazala na pragu tudi gospa Zdena. Vladika je hotel ven. V tem trenutku pa se je prikazal med vrati stari mežnar, ki se je bil p.i obudil in prestrašen iskal svojega gospoda. V sobo se je vrnil mladi plemič Andrej ves razgret. »Taborski bx-atje so v Bukovs^em!« je zaklical še predno je vstopil. Kakor strela je šinilo plemiču na misel, da je ravno še pred kratkimi trenutki slišal v poljih zvoniti plat zvona. Ozrl se je na prošta. Ta pa je stal mirno iu neupognjeno. »Trdnjavo in cerkev so naskočili,« je poročal mladi plemič ter stopil v sobo. »Tudi sem pridejo, sem k nam ...« Tedaj je prošt prebledel. IX. Na dvorišču se je gnetla vsa družina okrog prinašalca iznenadne vesti, starega vaščana z zamazano čepico in volneno sukno, prepasano z jermenom. Pobegnil je bil z Bukovskega z dvema sinovoma. Vsi trije so stali na kamenitem progu pred gospo Zdeno. Ta jih je hitro izpraševala in niti njih odgovorov ni počakala, vsako besedo je hitro pograbila, ki jo je povedal eden izmed sinov v dopolnilo očetovega pripovedovanja. Na besedah in na glasu se jim je poznalo, da so jo te novice Močno vznemirile. Povpraševala je, po duhovnikih in njih lnienih iu izvedela je, da so trije, med njimi eden slep. Takoj je 'edela, da je to duhovnik Nikolaj, ki ga je poznala še izza taborskih shodov. Med tem je prišel k njim z Andrejem tudi vladika, ki je bil naglo zapustil prošta. Iu izuova se je začelo izpraševanje. Ves potrt je ostal prošt sam v izbi. Samo stari cerkovnik ostal pri njem, ta pa je bil tako prestrašen, da se je samo tre*d in tarnal: »Ježeš, Marija! Nad nas gredo ... In Marta!« I’roŠt je stopil k oknu, da se previdno ozre okoli, in če tudi kaj sliši o teh novicah. Potem je zapovedal cer- kovniku, naj ga počaka, on da hoče pogledati k Marti. Stari je prosil, da naj ga vzame s seboj, prošt mu pa je odklonil prošnjo. »Takoj bi videla, da se je nekaj zgodilo.« Odšel je. Stari pa mu je sledil, toda samo v vežo do vrat pred Martino kamrico. Noge so se mu tresle in čutil je veliko slabost. Sedel je na prag. Skozi duri je videl nekaj ljudi, a ni jih mogel razločiti, niti slišati njih besed. Samo to je razumel, da je zahteval vladika konja in sedlo. Deklo, ki jo je gospa Zdena določila nuni za postrežbo, je izvabil trušč iz kamrice. Prošt je oprezno vstopil in se takoj ozrl na posteljo. Mlada nuna je ležala tam bleda in z zaprtimi očmi. Njeni gosti plavi lasje so ležali okrog njene glave razpleteni na blazini. Prošt se je ustrašil, ker je mislil, da se je zopet onesvestila; ko pa je stopil bližje, je videl, da spi. Ko je tako gledal na mlado, prepadlo deklico, je občutil tem bolj živo grozo novice, ki je ravnokar došla. V Bukovskem so... Z Bukovskega sem pa je samo pol ure! Morda ostanejo ,tam delj časa. .. Kaj pa, če pošljejo sem en oddelek ... Ta krivoverska svojat požiga vse, in če bi izvedela o njih.., Ze se mu je zdelo, da vlečejo vse tri v zapuščeno bajto, kako jih zapro in naneso okrog in okrog slame in kako zamaše okna... On, to dekle in stari stoje v dimu, v plamenu ... Že ni gledal več nadeklico, na mlado nuno, v tej samoti je podlegel tudi on strahu; oči so sc mu razširile in zrle pred se v prazno... Zunaj v veži so zadoneli naenkrat koraki in zabučal je vladikov glas. Prošt se je zganil, se prekrižal in stopil ven. Plemenitaša je dobil še v veži, ravno ko je hotel stopiti v izbo, kamor je bil pohitel pred njim že mladi Andrej. Duhovnik je ustavil vladiko in ga poprosil za voz, da bi mogel bolno nuno odvesti. Vladika pa ga je pogledal izpod obrvi in ga vprašal: »Kam? Na Radonice?« Lahen nasmeh se mu je prikazal na ustnicah. »Radoniški vladika ima brata, ki je menih, sedaj pa bi govoril s teboj ravno tako, kakor jaz. Popolnoma enakih misli je z menoj o »kelihu in o vsem drugem, kakor mi vsi til.« To je še pristavil hitreje in s povzdignjenim glasom. »Tedaj misliš, da bi tam ne ušli svoji usodi?« »Ivdo vam kaj hoče?« ga je prekinil vladika in nagrbančil čelo. Duhovnik je čutil, da se ni pravilno izrazil, zato je hitro dodal: »Taboriti prihajajo ... In bolna sestra ... »Še niso tu, in ta nuna je pod mojo streho. Ta dvorec je moj, in tu jamčim za svoje goste jaz!« To je rekel vladika nekako užaljen in ta odgovor je prošta presenetil in pomiril. Plemič se je nasmehnil in ko je odpiral vrata, je hitro dostavil: »Ce se bojiš, kar pojdi. Za bolno sestro ne bodi v skrbeh.« »Nje ne morem pustiti same in je ne pustim.« Vladika je skoiniznil z rameni in stopil v izbo. Cez nekaj časa je prišel zopet ven drugače opravljen. Namesto halje je imel sukneno rjavo sukno, prepasano z lepim pasom, na glavi narnsto čepice pokrivalo iz lahke kožuhovine. Obul je trdnejše (škornje z ostrogami. Ob boku mu je visel meč. Njegov mladi bratranec je bil podobno oblečen in opravljen. Prošta že nista več dobila v veži. Tudi se nista za njega brigala, ko sta ga videla, da je stopil v ozadje in sedel zraven mežnarja na prag sobe, kjer je ležala Marta. Zunaj pa je pripeljal mlad hlapec pred duri dva konja, rjavca in vranca. Povsod okrog je stala družina. Vsi so bili razburjeni vsled novic, ki so bile došle. Sedaj so se vsi ozirali na vladika, ki se je odpravljal v Butkovsko, kjer so se v tem času dogajale take stvari. (Dalje prihodnjič.) Ilrj I in dober zajutrk dosežejo odrasli in otroci, lil 1! bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite Mflf I v g°sP0<»<>jstv<< na kavi, sladkorju lflUL! in mleku, ako pije SLADIN, Irinilin I to Je dr< P|a Trnk6czyja tliluVjH! SLADNI ČAJ. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .•. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. .-. 10 zapovedi za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Nihče se še ni pokesal, ki Je kupil pri meni namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši. Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank 1. t. d. A. RASBERGER, Ljubljana, Sodna ul. 5. (Zraven c. kr. sodnije.) Posojilnica in hranilnica v Moravčah' obrestuje hranilne vloge po 4-75 °/0 —in daje posojila po —— 6°/0 Uraduje v lastnem .Zadružnem domu' !—vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako sredo od 4 do 6 ure. 51 Vabilo k 11! n Kmetske hranilnice in posojilnice na Igu, ki bo dne 14. maja 1911 ob 5. url popoldne v prostorih načelnika. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Če bi bil prvi občni zbor nesklepčen, vrši se po preteku pol ure drugi občni zbor, brez ozira na število članov. Načelstvo. ^ 0> I >cc T3 ^ cr> 00 <£> oo oo CO <£> lO O LO O) ~ ~ C/3 CN lporo6a opeke mmva uhc4a J. KNEZ V LJUBLJANI. prve vrste Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov. Ustanovljena leta 1831. Ustanovljena leta 1831. Največja zavarovalnica avstro-ogrske države 61avni zastop v Ijubljani, jKarijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital na 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron. 21-26