UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
-
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Štev. 15.	"V Ljubljani, 1. avgusta 1888. 1. XXVIII. leto.
Otroška individualnost.
Fr. Gahršek.
XV.
Vsak dan vidimo, kako se ljudje pripravljajo, da si pridobe ta ali ona sredstva za življenje, da postanejo sposobni za ta ali oni poklic. Pogrešamo pa one priprave, ki bi roditelje usposobila za vzgojo njih otrok. Iz tega razloga bi mogli misliti, da je ta naloga ali lehka, ali pa pridemo v življenji le redkokdaj do tega, da bi jo izpolnjevali. Toda ni prvo ni drugo ni istina. Vzgojna naloga je najtežavnejša in človeštvo jo mora najčešče izvrševati. Še težavnejša pa postane ta naloga, ako se oziramo na otroško individualnost, na osebna svojstva vzgojevateljev in na potrebno harmonijo med obema. Za takovo vzgojo je vsekako treba najskrbnejše priprave, treba je teorije in prakse, ker le potem bode ustrezala vzgoja pravi notranji potrebi vsega človeštva. Na takovo vzgojo se sicer pripravljajo dandanašnji vzgojevatelji, manjka pa nam priprave za matere in sploh za roditelje. Odtod pride, da pride v šolo slabo ali napačno vzgojena mladina in da je treba učitelju dokaj truda, predno popravi zanemarjeno domačo vzgojo. Roditelji mislijo malokdaj na to, je li njih ravnanje pravo, ali ne, se li vjema z otroško osebnostjo in z vnanjimi okolnostimi, v katerih živi otrok. Vsa njihova vzgoja je zavisna le od začasne pobude, od stanja, v katerem se nahajajo v trenotku, ko je treba otroka poučiti, kaznjevati ali nagraditi. Tako ravnanje ni izvor treznega premišljevanja, marveč posnemanje svojih bližnjikov, ali dedščina prošlih časov itd. Kar se tu in tam čuje o dobroti kake metode, takoj se prenese na lastno deco, in to brez premisleka, ugaja li takova metoda otroški individualnosti, ni li mogoče, da se je razvila iz uprav nasprotnih odnošajev, iz svojstev, o katerih pri dotičnem otroku niti govora ni. A še takih vzgojnih načinov je prav malo. Kakor pri nas stoj6 stvari, vzgaja se tja v jeaen dan, ustreza se notranji istočasni strasti, dobri ali slabi volji, lastni ugodnosti in dobrobiti. Pri nas še toliko ne moremo reči, da bi posnemale matere nasvčte drugih, ker imamo takih nasvetov prav malo, in še ti, kar jih je izšlo, niso postali svojina naroda, niso dosegli svojega namena. Kaj pomaga, tožiti o slabi vzgoji in podajati dobra vodila, ko pa je še vsa naobrazba na slabih nogah, ko se večina naroda še ni rešila nevednosti v najvažnejših rečeh. Pri nas bi mogla le šola kaj koristnega učiniti, ker tu se postopa po pravih načelih, a zbog prevelike množine otrok so uspehi tudi tu često nedostatni. Razmere mej priprostim ljudstvom pa so kaj žalostne. Kako čustvo u. pr. mora se vzbuditi v otroku, ki si je pritisnil prst med deske in katerega začne oče tepsti, namesto, da bi ga rešil

bolečin? Kako bode otrok ljubil očeta, ki ga pričakuje s palico, ko mu ga preneso z izpahneno roko? In takih slučajev je na tisoče in na tisoče!
Prav taka je tudi z umstveno vzgojo. Otroku se nalaga to in ono, ne da bi se premislilo, more li tudi isto izvršiti. Otrok naj nekaj pojmuje, česar se mu ni razložilo, izdela naj pretežke, predolge naloge itd. V razmerah, kakeršne so na kmetih, otrok ne more šolskega pouka prav nadaljevati. Večkrat stanuje vsa družina v jedni sami sobi; vsi imajo samo jedno luč, samo jeden ogenj, pri rokodelcih motijo učence še pomočniki, ki delajo v jedni in isti sobi z otroci; tu vpijejo dojenci, tam se prepirajo bratje in sestre itd.; in zdaj naj učenec mirno izdeluje svoje naloge. Zato se tolikokrat pripeti, da prineso slabo izdelane naloge v šolo, ali pa še celo brez njih pridejo. Marsikaka ostra kazen za slabe ali neizdelane spise bi odpadla, ko bi učitelj uvaževal razmere, v katerih mora pridni otrok živeti. Zato bi bilo priporočati, da bi se naj vzelo raje manj tvarine, nego pa, da se vaja prepušča neugodnim ali celo sovražnim razmeram v domači hiši.
V takovih razmerah se ni čuditi, da se navzame tudi otrok onega duha, ki vlada v družini. Z otrokom se ravna neprijazno. Znano pa je, da prijaznost rodi prijaznost, divjost pa divjost. Ako postopamo z otroci brez čustva, ostali bodo brez čustva; ako pa jim gremo prijazno na roko ter jim pomoremo, da izvedejo, kar se jim je naložilo, hvaležni nam bodo ter nas ljubili; vse njih vedenje bode kazalo prijazno lice, katero se vsakemu mili.
ISeioIgra, SloTrer^-sl^a,.
§. 35.
Staroslovenščina ima torej slovstvo svoje glagolsko in cirilsko. Nekateri spomeniki se nahajajo v obeh pravopisih; nekaj jih je le deloma, nekaj cirilskih le z nekterimi glagolskimi črkami.
Jezik staroslovenski je z grškim istega plemena. Prvi slovenski pisatelji so se vzgajali mej grškim narodom, imajoči pred seboj grške virnike, grške cerkvene in druge bukve, ter so po njih spisovali slovenske, in ker je slovenski jezik jako bogat v izrazih in oblikah, posnemali so v njem vso obilno razliko in lepoto grškega tako, da se nektere stvari razumevati dajo le po grščini. Kar pa tiče besede čistoto in čvrstoto, opazuje se, da so spisi tem lepši in krepkejši, čim prvotnejši ali starejši so. „Ko sem bral legende in prestave cerkvenih očakov v slovenskem jeziku, strmel sem nad bogastvom, krasoto in krepkostjo njegovo v glasu in izrazih", pravi učeni Schlozer (Vid. Nestor 1805. Jezič-nik XI str. 117).
Iz tega obzira se spomeniki staroslovenski ločijo, kakor piše Vostokov, v tri dobe ali razrede: stari razred od IX. do XIII. veka; srednji od XIII. do XVI.; novi razred od XVI. dalje, posebno po tako imenovani popravi, vzlasti na Rusovskem. — Le samo v prvem razredu se nahaja prava in čista staroslovenščina, v drugem je že bolj in v tretjem najbolj popačena. — Glagoliško pismenstvo ima pa le dve dobi, staro in novo, ki se ločite po svojnosti pismen in jezika. Druga doba se prične s XIV. stoletjem (XI. Jezič. 118).
Prvak v staroslovenščini — Miklošič — je vse razne glagoliške spomenike naštel in opisal 1. 1860 v „Ersch in Gruber's Encyklop.", slovenske in hrvaške glagolice, pisane in tiskane, cerkvene in svetovne vsebine itd. — V knjigi „Zum Glagolita Clozianus 1860" pa pravi, da hoče tudi v prihodnje slovenske spomenike ločiti v tele štiri razrede: 1.
Slovénske, in sicer a) Slovenske xar «io^V, in b) Bolgarske; 2. Srbske; 3. Hrvaške; 4. Ruske.
O tem so pisali na pr. Rački, Jagič, Ljubic itd'. Tem so spomeniki staroslovénski, bodisi glagolski bodisi cirilski : 1. Panonsko-slovenski in Bolgarsko-slovénski ; 2. Hrvaško-slovenski in Srbsko-slovenski; 3. Rusko-slovenski, in to starejši in novejši. — Sreznjevskij staroslovenske spomenike razreduje najprej v a) Panonsko-moravske in v b) Tračko-ma-cedonske (Rad VIII.). — Razreda hrvatskega zovejo se tudi hrvatulje, razreda srbskega in ruskega pa serbulje, rusulje.
V „Altslov. Formenlehre in Paradig. 1. 1874" pa kaže Miklošič tole razredbo: Staroslovénski spomeniki so A) Panonski in B) Nepanonski. — Panonski so I. G-la-goliški in II. Cirilski. — Nepanonski so I. Bolgarsko-, II. Srbsko-, III. Hrvaško- in IV. Rusko-slovénski. Nekterim so posebej še V. Česko-slovčnski. „Von den pannonischen deukmälern ist bei dem Studium des altslovenischen auszugehen. Diese texte sind der prüfstein für das pannonische d. i. das wahre altslovenisch . . . Ein corpus linguae pannonico- (palaeo-) slovenicae wäre eine einer akademie würdige aufgäbe (S. XVHI)«.
§• 36.
Spomeniki staroslovénski so A) Panonski, kteri se ločijo po pravopisu (alphabetu) v glagoliške in cirilske, in razloček ta kaže ne le pisavo, ampak tudi starost, ker nekteri glagoliški so najstarejši spomeniki jezika slovenskega.
I.	Glagoliški spomeniki so na pr.: 1 Zographskoe Evangelie (Tetraevangelium Zographense, codex olim Zographensis nune Petropolitanus, na svetlo dal Jagič). 2. Sbor-nikü Klocovü (Glagolita Clozianus, Kopitar i Miklošič). 3. Mariinskoe Četveroevangelie (Tetraevangelium Marianum, Jagič). 4. Izborno Evangjelje Assemanovo ili Vatikansko (Evangelistarium Assemanianum sive Vaticanum, Rački, Črnčič). 5. Ohridsko (Evangelium Ochridense, Grigorovič, Sreznjevskij). 6. Makedonskij listokü (Fragmentum Ephraemi Syri, Sreznjevskij). 7. Liturgija Sinajska (Molitvenikü ili Trêbnikû Sinajskij, Euchologium et Psalterium Sinaiticum, Glagolski spomenik manastira Sinai brda, Geitler). — Cf. Abece-narium Balgaricum; Fragmentum — Sreznjevskij; Fragmentum — C. de Tischendorf; Palimpsestum Bojanense. Vid. Chrestomathia J. Berčič etc.
II.	Cirilski spomeniki so na pr.: 1 Savina Kniga (Evangeliorum liber presby-teri Sabbae, Sreznjevskij, Leskien, Jagič). 2. Supraslïskij Sbornikü (Codex Suprasliensis, Miklošič). 3. Poučenija Kyrilla Ierusalimskago (Catecheses Cyrilli Hierosolymitani, Fragmentum Chilandariense, Grigorovič, Sreznjevskij). 4. Otryvokü evangeliskihü čtenij Un-dolïskago (Evangeliorum libri fragmentum Mosquense, Sreznjevskij). 5. Otryvokü psaltyri Sluckoj (Psalmorum fragmentum Slucense). 6. Evangelie Novgorodskoe (Fragmentum). 7. Makedonskij listokü (Fragmentum prologi Joannis Exarchae Bulgar.). — Cf. Otryvokü evangeliskihü čtenij Kiprijanova (Evangeliorum libri fragmentum Petropolitanum) etc.
B) Nepanonski spomeniki se ločijo po narodih, kteri so staroslovenščino sprejeli v cerkveni jezik, v štiri razrede, in ti se zovejo: Bolgarski, Srbski, Hrvaški in Ruski. Jezik v vseh teh spomenikih je staroslovénski, a mnogotero spreménjen po živem ljudskem govoru. Spoméniki so torej:
I. Bol ga rs ko-slovenski. In ti so na pr. : 1. Psalterium Bolognense, pisan v Ohridi. 2. Apostol Slepčenskij, nekaj v Belgradu, nekaj v Odesi. 3. Evangjelje Trnovsko, nekdaj last Mihanovičeva, sedaj Jugoslav. Akademije. 4. Paterik Mihanovičev, sedaj lastnina Miklošičeva. 5. Apostolus Strumicensis, imel v posesti Šafarik. 6. Nomokanon ali Kormčaja kniga, nekdaj last V. Štef. Karadžiča, sedaj v Berolinu. — Teh spomenikov je mnogo. Cf. Palimpsestum Barberini. — Veliko spomenikov izvoda „Bolgarsko -sloven-
15*
skega" je priobčil Sreznjevskij v knjigi: „Drevnie slavjanskie pamjatniki jusavago pisima. Sanktpeterburgü 1868".
II.	Srbsko-s lo venski so na pr.: Evangelie Athonsko, a monacho Simeone, iz XII. stoletja, Jagič. 2. Krmčaja t. j. Nomokanon, pisana v Ilovici, sedaj lastnina Jugoslav-Akademije. 3. Apostolus Šišatovacensis, po Dobrovskem apostolus Damiani, na svetlo dal Miklošič. 4. Evangelium Šišatovacense 1. 1324 iz vira bolgarskega. 5. Psalter Branka Mladenoviča. 1. 1346 (cf. Starine IV, 29). 6. Evangelium, iz XV. veka, v Ljubljani, Kopitar. 7. Novi testament in psalter Bolonjskij, spisal Hvali (cf. Daničič Starine III). 8-Evangjelje Nikoljsko, sp. Hvali, priobčil Daničič. 9. Sbornikü poučenija XIII. v. (Homi-liarium) Mihanovičev, sedaj last Akad. v Zagrebu. — Spomenik 7. in 8. sta morebiti iz glagoliškega vira hrvaškega. Nahaja se teh spomenikov dokaj; mnogo jih je priobčil Daničič, Kukuljevič itd. Najobširnejši Cvetnik spomenikov izvoda srbsko - slovenskega je izdal St. Novakovič. Cf. Jagič „Primčri"; Vuk St. K. „Primjeri srpsko-slavenskoga jezika 1. 1857". Miklosich „Monumenta Serbica spectantia historians Serbiae, Bosnae, Ragusii 1858". —
III.	Hrvaško-slovenski so na pr. nekteri v Šafarikovih „Pamatky hlaholskeho pisemnictvi"; v Jagičevih „Primčri jezika hervatsko-slovenskoga", kjer so vzgledi iz književnosti cerkvene in svčtske, iz sv. pisma, listine glagolske in cirilske, zakoni, pripovčsti, letopisi i drugi predmeti itd. V Berčičevi „Chrestomathia" so glagoliški spomeniki izvoda hrvatsko-slovenskega po vseh stoletjih od IX. do XIX. (Textus biblici, vitae sanctorum, sermones, hymni, antiphonae etc.). Cf. Rad. jugoslav. Akademije, Jagič, Kukuljevič (Monumenta hist. Slavor. merid. 1863), Arkiv, Književnik itd.
IV.	Rusko-si o venski so na pr.: 1. Evangelie Ostromirovo v Novgorodu, Vo-stokov-Hanka. 2. Homilije Gregorja Naz., iz XI. veka (cf. Izvestija imp. akad. nauk). 3. Evangelie Turovsko (Evangeliorum libri fragmentum Taurinum), iz XI. stoletja. 4. Antiochi pandectes (cf. Izvestija). 5. Evgenievski listki tolkovoj psaltyri (Psalmorum fragmenta Eugeniana). 6. Sbornikü Svjatoslava 1. 1073 (Codex Sviatoslai). 7. Moskovsko-Uspenskij Sbornikü, XII. veka (Codex Moscuensis ecclesiae B. M. V. assumptionis.). — Cf. Chronica Nestoris 1860. Vita s. Methodii russico-slovenice 1870, Miklosich. — Po-sleslovije evangelia Ostromirova, Mstislava, Jurjeva, Simeonova; obeh Izbornikov. Napisi. Listine itd. — Spomenikov izvoda rusko - slovenskega je v dobi novejši priobčenih jako veliko. Vid. J. Sreznjevskij: Drevnie pamjatniki russkago pisima i jazyka 1. 1863 itd. (Altslov. Form, in Paradigm. 1874).
V.	Česko-slovenski so na pr.: 1. Pražske zlomky hlaholske — Glagolitische Fragmente. Prag. 1857. Šafafik. — „Die Prager glagolitischen fragmente zeigen uns ein nach den lautgesetzen des Cechischen modificirtes pannonisches Slovenisch" pravi Miklošič 1875. 2. Zlomky kyjevske (rimsko-katoliškega misala, priobčeni v Kijevu, do-neseni iz Jeruzalema). Vydal J. Kolaf v Čas. Čes. Mus. 1878 (cf. Grammatika jazyka starobulharskeho (staroslovenskeho). Sepsal Popelka — Vymazal. 1885). Vid. Pamätky hlaholskeho pisemnictvi. 1853. Šafafik etc.
Nekaj teh in drugih spomenikov je oznanjenih že v Dobrovskega „Institutiones (Praefatio III —LXIV)"; v Miklošiča „Vergleichende Grammatik der Slav. Spr." in zlasti v „Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum" (Compendia; Th. Buslaev: Istoričeskaja chri-stomatija cerkovno-slavjanskago i drevne-russkago jazykov. Moskva. 1861. Izvestija im-peratorskoj akademii nauk. Sanktpeterburg. Opisanie slavjanskich rukopisej moskovskoj sinodalinoj biblioteki; Gorskij, Novostrujev) etc.
O poočitovanji pri računstvu.
(Dalje.)
ZTporciba. metričnega, rccčizriilct zet poočitov arije številu v tem
prostoru.
Števila do 20 po mojem tudi ne potrebujejo večjega prostora, kakor onega, ki jim je na polici pod koleščeki s povprečnimi progami odkazan t. j. 30 cm. Kedor pa hoče koleščeke bolj narazen nastavljati, da bi bili po njegovih mislih koleščki bolj ugledni, temu je 50 cm na razpolaganje, celó 70 cm, ako si še drugi del pokrova odpré.
V prvi desetični prostor nastavim 10 koleščekov tako blizu jeden zraven druzega, da so mej njimi le temne šprane videti. — Veče razdalje mej njimi ni potreba, kajti nobeden ne razvidi 10 koleščekov, ali tudi na ruskem stroji 10 krogelj, vsak le vé, da ima 10 računikov pred očmi, in če so ti tudi še bolj narazen. Ako nam je pa le vedeti treba, da ima skupina 10 računikov, potem pa na mojem aparatu znaki na vsakem 10 računiku in znatni prostori mej posameznimi deseticami popolnoma zadostujejo, in moja desetica je celó še bolj pregledna, kakor ona na ruskem stroji, ker je krajša. — V drugi desetični prostor pa pomaknem 1, ali 2, ali 3 koleščeke i. t. d. za števila 11, 12, 13 i. t. d.
Kako je poočitovati števila čez 20, se iz povedanega lehko posname. Za število 43 n. p. potrebujem 5 deseticnih prostorov, v prvih 4 nastavim 4 desetice, v petem pa 3 jedinice.
Od začetka je vender treba, da se pri nastavljanji 4 desetice ločijo od 40; v prvem slučaji se koleščeki vsake desetice dotikajo, v drugem pa imajo šprane med seboj. Ako n. pr. poočitujemo, da so 4 des. 3 jed. = 43, nastavimo 4 desetične cilindre torej po 10 koleščekov v dotiki, in 3 koleščeke s špranami mej seboj, potem pa posamezne desetice toliko pretipljemo, da jih iz dotike spravimo, kar se prav lehko zgodi, ko se tega navadimo. Pozneje, ko so otroci razloček mej desetico in 10 už0 duševno spoznali, more se tako različno nastavljanje tudi v nemar puščati.
Poočitovarije operacij.
Seštevanje.
Kako zdaj uéé v šoli seštevati? Vzamejo številno podobo za 8 n. pr., razdelé jo na 5 in 3 s črto, in na tej uCé otroke, da je 5 in 3 enako 8. Noben človek po svoji pameti tako sešteval ni in sešteval ne bode, ker takega seštevanja naš duh ne pozná. Kadar pozabi znesek, šteje od 5 za 3 naprej. Tako pa moramo v šoli poučevati v seštevanji, če hočemo, da zadostujemo duševnim zahtevam. Ako smo potem otroka privedli s pomočjo telesnih poočitoval do spoznanja, kako mu je seštevati dve osnovni števili, potem smo ga pa tudi sposobili, da zna samostojno kakoršnikoli osnovni števili seštevati. Kajti on vé, da mu je le v številni vrsti dalje postopati, da jo je le podaljšati v isti meri. Na ta način mu je celó mogoče seštevati veča števila kakor n. pr. 30 in 20, ali 32 in 20 i. t. d., samo, da mu je težavno v duhu obdržati, koliko je už0 prištel. Zato poskuša štenje priprosteje, vzorneje narediti. Dejali smo užč, da za 1, za 2, za 3 lehko v duhu naprej šteje brez telesnih pripomočkov, za 4, 5, 6 i. t. d. mora se pa opirati na telesne pripomočke n. pr. na prste, da vé, kedaj ima štenje prenehati. In takih telesnih pripomočkov poslužuje se toliko časa, dokler si ne zapomni zneskov za seštevanje dveh osnovnih števil n. pr. zneska 9 za 5 in 4, zneska 18 za 9 in 9 i. t. d. Na te zneske se pa zopet opira, kadar sešteva 30 in 20 n. pr.: On si misli 30 in 20 je toliko, kakor 3 des. in 2 des. t. j. 5 des. ali 50. In zopet na
seštevanje čistih desetič se opira, kadar mu je izračunati n. pr. 32 in 20. On vidi v duhu, da je 32 30 in 2, ter šteje 30 in 20 je 50 in 2 je 52. S povedanim je bistvo seštevanja zadosti označeno, da moremo razvideti, kako nam je seštevanje poočitovati.
Na aparatu moramo najpred nastaviti števili pripravljeni za seštevanje. Torej n. pr. za 8 in 3 nastavimo na metričnem računilu število 8 od začetka prvega desetičnega prostora, število 3 pa tako. da sta 2 koleščeka na koncu prvega in 1 kol. od začetka dru-zega desetičnega prostora. K 8 koleščeki prištevamo 3, ako premikamo koleščeke zaporedoma k prvemu številu, tretjega se nam je pri štenji treba le dotakniti, da ostane podoba za število 11. Na ruskem stroji pa moramo prav za prav nastaviti 8 in 2 in 1 in 11. računik zneska ni več v isti vrsti zraven prvih, ampak spodaj pod njimi, kakor si števil nikoli ne predstavljamo.
Ruski stroj in vsi drugi sorodni aparati torej v tem slučaji ne prevajajo na notranji vzor; motijo ga celo.
Kaj pa nam je poočitovati za seštevanje čistih desetič, n. pr. za 30 in 20? Nič druzega, kakor da namesto 30 in 20 moremo tudi reči 3 des. in 2 des., kar je na metričnem računilu pokazati mogoče, na ruskem stroji pa ne, ker tu iz 30 in 20 ne moreš nič druzega narediti, k večemu, da kažeš na 3 vrste in 2 vrsti, kar je pa jako nepro-zorno. Sploh se more ves duševni proces na metričnem računilu razkazati, na ruskem stroji nikdar ne. Enake opomnje veljajo za seštevanje mešanih števil in čistih desetič n. pr. 32 in 20 in za seštevanje mešanih števil splob, kar pa otrok uže navadno čisto duševno izvrševati more, ako se je prejšnje prav poučevalo in naučilo.
Kako se pa potem more trditi, da se seštevanje na ruskem stroji ravno tako dobro poočituje, kakor na metričnem računilu?
Odštevanje.
O odštevanji mi še govoriti ni treba, ker vse, kar sem o seštevanji izrekel, tudi za ono velja, samo da pri odštevanji štejemo nazaj in ne naprej. Tudi o tem mi ni treba obširneje govoriti, da se odštevanje na seštevanje opirati more, da je torej z ozi-rom na to duhu neko prosto gibanje odločeno, česar se pri pouku nikakor prezirati ne sme.
Množenje.
Kaj pa je množenje? Okrajšano seštevanje, če otrok seštevati zna, zna tudi zneske za množenje iskati; navaditi se mora le na krajši izraz in zapomniti si one zneske, torej zapomniti si tako zvani „jedenkratjeden". Iz rečenega sledi, da za množenje prav za nobenega telesnega poočitovanja ni treba; izvrševati se more vse v duhu, posebno pa, kadar nam je iskati 2kratno ali 3kratno kakega števila. Vender je pa telesno poočito-vanje množenja jako koristno. Bistvo množenja otroci hitreje razvidijo, vzorneje se pripravljajo na uporabno množenje in na merjenje in delitev. Zato naj se le poočituje, vender pa tako, kakor je duhu primerno. Vsa števila n. pr. za 4 in 4 in 4 nastavimo v eni vrsti, vsako 4 v isti podobi, kar je na metričnem računilu mogoče, na ruskem stroji ne, ter jih zaporedoma seštevamo; to seštevanje se na metričnem računilu izvrševati more, na ruskem stroji ne. Na metričnem računilu potisnemo druge 4 koleščeke k prvim v prvi desetični prostor, tretje 4 kol. pa tako, da dobimo številno podobo 12. Na ruskem stroji, kjer nastavimo v zgornji vrsti 4 kroglje in 4 kroglje in 2 kroglji, spodej v vrsti pa še 2 kroglji; ne vidimo 3krat 4 jasno, izvrševanje je temno in znesek duhu nasprotno predstavlja število 12; če pa nastavimo po 4 kroglje na prvi, drugi in tretji vrsti, nam je pa vsaka operacija nemogoča.
In vender ruski stroj ravno tako dobro poočituje množenje, kakor metrično ra-čunilo?	__(Dalje prili.)
Iz šole za šolo.
(Dalje.)
Češnja in jablana.
Načrt.
Kaj sti češnja in jablana? Kje se nahajate? Primerjava rasti, podobe, luba in vrha. Kdaj katera cvete in kakšno je cvetje. Kakšen je sad. Kaj koristi sad in les.
Sestava.
češnja in jablana sti sadni drevesi. Obedve rastete divje v hosti, ki pa cepljeni in v vrt presajeni rodite okusen sad. češnjevo drevo je lepše in višje od jablanovega. Njegovo deblo je ravno in ima gladek lubad; tudi vrh in veje mu rastejo navpik. Tudi jablana raste mlada lepo vkvišku, a pozneje se ji vrh in veje od teže sadja bolj razkre-čijo; lubad pa ima že od mladega bolj ojster. Češnja cvete kmalu potem, ko vzpomladi sneg odleze, in nas razveseljuje z obilnim snežnobelim cvetjem. A jablanovo, pozneje cveteče, belorudeče cvetje, nas razveseljuje s prijetno vonjavo. Zrele češnje so nam prvi vzpomladni sad, katerega vsak rad uživa. Posušene češnje so kuhano hladilno zdravilo. A jabolka so lepši in debelejši sad, in je zaradi tega koristnejši; uživa se tudi surov in kuhan. češnj a in jablana nam dajeta les za razno hišno orodje; a češnjev les je lepši in trdnejši od jablanovega; iz njega delajo postelnjake, stole, mize in omare.
Krava in velblod.
Načrt.
Pleme. V čem sta si po vnanjem podobna. Razlika nju glave, gobca in parkljev. Nju živež. Obe živali prežvekovalki; različnost želodcev. Kaj koristi krava? Kaj koristi velblod?
Sestava.
Naša najkoristnejša domača žival je krava. Njej v koristi zelo podobna žival v vročih deželah pa je velblod. Obe sti z dlako pokriti in imate čopast rep. A krava ima podolgasto čveterovoglato glavo s širokim gobcem in ozkim plošnatim čelom, na katerem ima dva kriva, votla rogova. Velblod pa je veliko višji od krave in ima na dolgem vratu majhino skoraj ovčjo glavo s trobastim gobcem in nima rogov; a na hrbtu ima visoko grbo. Krava ima na vsaki nogi dva rožena parklja, na katera stopa, in odzad dva manjša više pomaknjena. Velblod pa ima visoke noge, in na vsaki dva majhina parkeljca, a ne stopa na nji, ampak na široke in debele, žuljave podplate. Krava in velblod se hranita s travo in zelišči, a velblod je tudi z osatom in trbljadom zadovoljen. Oba sta živali prežvekovalki; a krava ima čveterodelen želodec, velblod pa le tridelnega. Od krave imamo mleko in meso v živež, kožo, dlako, roge in kosti za obrtnijsko rabo. Enako imajo ljudje v gorkih deželah od velbloda mleko, meso in kožo za živež, a vrhu tega jim je velblod najkoristnejša tovorna žival, ki prenaša ljudi in blago po širokih peščenih puščavah iz enega kraja v druzega.
Zajec in jež.
Načrt.
Pleme. Razlika telesnih delov: glave, nog, odeje, zobovja. S čim se živi zajec in s čim jež? Kaj škoduje zajec? Kaj koristi jež?
Sestava.
Zajec in jež sta divje živali. Zajec ima okroglo glavo, dolgi ušesi in preklano zgornjo ustnico. Jež ima pa v rilec podaljšano glavo in majhni ušesi. Zajec ima zadnji dve nogi veliko daljši od prednjih; jež ima vse štiri noge enako dolge, a krive so. Zajec ima po životu kratko, a gosto, mehko dlako; jež pa ima na spodnji strani telesa dlako, a na zgornji strani trde in ostre bodice. Zajec ima v obeh čeljustih spredaj po dva daljša in ostra, za glodanje pripravna zoba, med njima in kočniki pa prazen prostor. Jež ima vse zobovje, in so prvi kočniki enaki podočnikom. Oba živita v hosti; a zajec bolj na preksolnčji v grmovji, kjer se hrani z rastlinami in zeliščem, a po zimi ogloje tudi mlada drevesa. Zastran tega in ker je njegovo meso užitno in koža in dlaka rab-ljiva, ga lovci streljajo. Jež pa živi v gošči in stanuje v luknji, kjer čez zimo tudi spi. Jež se hrani s hrošči, žabami, mišmi, kačami in škodljivim mrčesom ter je zato jako koristna živalica.
Kranjsko in Koroško.
Načrt.
Podoba, velikost, gore, reke in pritoki, jezera, število stanovalcev, pridelki, lega glavnih mest, stara mesta.
Sestava.
Na severu Kranjske meji Koroško. Kranjsko ima nekako ptiču enako podobo. Koroško pa je podobno ribi. Na Kranjskem je Triglav najvišja gora, za tem so Karavanke, potem na Notranjskem Kras in ob Hrvatskim Gorjanci. V sredi teh gora se širi velika ravnina. Na Koroškem pa je najvišja gora Veliki Zvonar, za 1000 m višji od Triglava. Dalje so še visoke Ture, mejne Karavanke in razne alpe ali planine, in je le okrog Celovca do Št. Vida in Velikovca segajoča ravnina. Kranjska je za 4 Mm2 manjša od Koroške, a ima čez 100 tisoč več prebivalcev, zato kar je Koroška mnogo bolj gorata od Kranjske. Na Kranjskem je Sava glavna reka, katera izpod Triglava izvira. Ta teče od severozahoda proti jugovzhodu, in sicer krog tretjini daljave po sredi dežele, po tem pa na meji Štajerske na Hrvatsko in dalje. Na Koroškem pa je Drava glavna reka, katera na Tirolskem izvira in čez sredo dežele od zahoda proti vzhodu na Štajersko in dalje teče. Na Kranjskem so tri znamenita jezera: bohinjsko, blejsko in cirkniško. Na Koroškem pa so štiri: belo, milstadsko, osojansko in celovško jezero, ki so večja od kranjskih, a nimajo otokov kakor blejsko, in niso presihajoča kakor cirkniško jezero. Na Kranjskem se ljudje bavijo razun z obrtnijo, poljedelstvom, živinorejo in rudarstvom tudi z vinorejo. A ker na Koroškem zbog hladnega podnebja ne raste vinska trta, se bavijo ljudje tolikobolj z živinorejo, rudarstvom in s kovinsko obrtnijo. Na Kranjskem je glavno mesto Ljubljana, ki je krog ljubljanskega hriba zidana; na Koroškem pa je glavno mesto Celovec, na lepi ravnini stoječ. Na Kranjskem so nekdaj deželni knezi ob kraji Save, v Kranji stanovali. Na Koroškem pa je bil Št. Vid glavno mesto.
Sava in Soča.
Načrt.
Kje izvirate. Tek Save in nje pritoki. Tek Soče in nje pritoki. Nju hitrost. Ribe v nju. Vožnja po Savi in Soči. Mesta ob nju obsežji.
Sestava.
Obe reki, Soča in Sava, izvirate izpod Triglava, in sicer Sava na nja izhodnjem kraji na Kranjskem, in Soča pa na njega zahodnji strani na Primorskem. Sava teče od

izvira do izliva v Donavo pri Belem Gradu proti juguvzhodu, ter vzprejema izmej večjih rek ob desni: bohinjsko Savo, Soro, Ljubljanico, Krko, Kolpo in druge; na levi pa tržiško Bistrico, Kokro, kameniško Bistrico, Savino, Sotlo, Krapino, Lonjo in Ilovo. Soča pa teče od izvira proti juguzahodu, potem proti jugu in še enkrat proti juguzahodu in slednič jo šele proti vzhodu krene v Jadransko morje. Nje pritoki so na desni Koritnica, na levi pa iz Kranjskega pritekoči Idrijca in Ipavšica. Sava teče do Zidanmosta precej hitro, ker ima na Gorenjskim velik pad, a od tod naprej in po Hrvatskim veliko počasneje, zato ob časih nalivov veliko hrvatsko ravnino daleč čez bregove poplavi. Soča teče skozi tolminsko dolino zelo hitro, a po ravnini pri Gorici in dalje proti Jadranskemu morju čez-dalje bolj počasi, in je pri izlivu tudi zelo široka a bolj plitva. Obe tej reki imate mnogo slastnih rib, izmej katerih so sulci in postrvi najbolji. Po Savi brodarijo od Zaloga do Hrvatskega s čolni in plavnicami, nižeje doli pa tudi z ladijami. A po Soči brodarijo večjidel s čolni in plavnicami. Ob Savi so mesta Radovljica, Kranj, Ljubljana, trg Litija, Krško, Zagreb, Sisek, Brod, Mitrovice in Belgrad. Ob Soči pa so: Koborid, Tolmin, Kanal, Gorica in Gradiška.	P. G.
1.
Ob znožji Ljubelja Tam vir žubori,
Po trati cveteči Brž dalje beži.
4.
Pomnožen, naraščen Po strugi drvi,
Kjer žage in mlinska Kolesa vrti.
7.
Se združ'ta s6 Savo Pustivši gore;
Ljubljanca in druge Se tu pridruže.
Mušenik.
2.
Živali različne Se tu vesele, Se v njem operejo Si žejo gase.
5.
Od leve mu pride Še bistri potok, Priplul je s pod Loma Čez Slap na poskok.
8.
Pri Belem tam Gradu
Tik turške meje V Donavo širno, Se skupaj vale.
3.
Med potjo potočki Prot' njemu hité,
In z njim se združiti čez skale versé.
6.
Ker tu je pretesno Le mali razgled,
Želita si dalje — Ogledati svét.
9.
Tü nosijo ladje, Planjave gnojé;
Veselo dospejo Tje v črno morjé.
10.
Pa tod jim ostanka Tud' daljnega ni, Nakviško v podnebje Si vsaka želi.
11.
V puhtečih soparah Prot' domu hité, Po božjem povelji Naravo rosé. P. G.
Slabo gmotno stanje učiteljevo opira mu uspešno delovanje v šoli ter m trati
toli potrebno veljavo pri ljnistvn.
Poročal pri okrajni učiteljski konferenciji za Postojinski okraj v Senožečah v 4. dan julija 1888. 1.
Jakob Dimnik.
Malokateri stan ima na svetu tako malo čestilcev in zagovornikov, kakor ravno učiteljski stan. Dognana resnica je pa, da sreča in blagostanje vsacega naroda odvisna je najbolj od dobro urejenih šol, oziroma od dobrih učiteljev. Kaj je neki vzrok, da ima toli važen stan tako malo zaslorabe pri ljudstvu?
To zakrivili so večinoma naši pradedje. Tedaj veljal je pregovor: „Quem dii odere, magistrumfecere". Za poučevanje mladine bil je v starejših časih vsakdo dober, kdor ni bil za nobeno drugo rabo. Stari dosluženi vojaki, razni rokodelci, godci i. t. d. so pred nami učiteljevali, in ni čuda, da so jih ljudje malo spoštovali in čislali. Gotovo je tudi, da so bili za njihov trud in delo jako slabo plačani.
Po čem pa svet dandanes razne stanove ceni?
Po plačah — po denarji. „Mož le toliko velja, kar plača" gre iz ust do ust sedanjega nehvaležnega sveta. Tako godi se nam Kranjskim učiteljem. Svet nas prezira, ker smo reveži, ker imamo slabe plače. A to pa ni na kvar nam samim, ampak tudi narodni omiki in splošnemu napredku. Kako bode uč;telj, naj bode še tako vnet za svoj stan, uspešno opravljal svoj posel, če nima toliko, da bi lehko preživljal sebe in družino svojo? Kako mu je mogoče, da bi veselo poučeval, če ima n. pr. bolno ženo ali otroka, pa nima toliko novcev, da bi mogel zdravnika poklicati 1 Kako tesno je učitelju — očetu pri sercu, ker bi rad deco svojo stanu primerno vzrejal, pa mu njegovo gmotno stanje tega ne dopušča! To so važni vzroki, kateri učitelja ne morejo vnemati za njegov stan.
Vsled tega trpi pa tudi omika narodova. „Izobraževanje in omika" je krmilo sedanjega veka in najprva in najvažnejša naloga in namera vsakega naroda.
Do omike pelje pa samo jed na pot — in le eno sredstvo je, ki služi v dosego tega vzvišenega namena — to je poučevanje in vzgojevanje mladine. Oboje to pa izvira iz dobre ljudske šoie. Dobro ljudsko šolo pa stvari učitelj. Brez učitelja ni pouka in brez pouka ni omike. Omika je pa gotovo naj plemenitejše in tudi naj močnejše ravnilo človeškega duha, ki se ne more ustaviti in zatreti. Vsak sovražnik učiteljev je sovražnik omike in sovražnik omike je sovražnik časa, človeštva, uma in sovražnik samega stvarnika, ker predrzno podira njegove modre naredbe. Kdor predrzne se omiki ustavljati, tega potegne omika kakor dereča reka za seboj ter ga potopi v mogočnem valovji, zakaj vsaka moč, katera se ustavlja duhu časa, nima prave podloge.
Čudno je, kako pa smo učitelji plačani in kako drugi stanovi. Učiteljski stan moral bi biti prvi, a dosedaj je zadnji. Boljši stan pa učiteljski stan ne more biti, dokler ne bode bolje materijelno stal. Dokler bodo učitelji za svoj trud slabo plačani, bode se le malokdo posvetil učiteljskemu stanu. Kdor je torej proti povikšanji učiteljskih plač, ta je proti šoli, narodnemu napredku in sploh proti civilizaciji, humanizmu in tudi krščanstvu. Ljudski učitelji nismo duhovi, ki ne potrebujejo niti živeža, niti obleke, niti stanovanja; učitelji tudi nismo puščavniki, ki se žive od sladkih koreninic in čiste vode, tudi ne moremo stanovati v sodu, kakor je stanoval znani grški modrijan. Še manj pa nam zboljšajo naše revno stanje — dobre besede — sladke obljube. Učitelji sedanjega časa nimamo kreposti grškega modrijana in bogoslužnih puščavnikov, mi imamo enako drugim stanovom mnogotere slabosti. Učitelj bi tudi rad užival tako hrano, kakor marsikdo, kateri se je manj učil, a dvakrat in tudi trikrat tolike plače dobiva. Učitelj bi rad nosil tudi čedno obleko in stanoval v primernem boljšem stanovanji; tudi bi rad svoje otroke čedno oblačil ter jim preskrboval potrebno vzgojo in živeža.
Vsi izobraženi narodi obračajo največjo pozornost na ljudsko šolstvo ter si prizadevajo po svoji moči pridobiti dobrih učiteljev s tem, da kolikor mogoče boljšajo njih materijelno stanje. In to je prav, kajti ako so učitelji dobre, zdatne moči, je gotovo tudi šolstvo na dobri stopinji. Nam Slovencem se čestokrat očita, da smo še neizobraženi. Res je sicer, da nismo še na tistej stopinji narodne omike, kakor so nekateri drugi narodi, in ravno iz tega vzroka nam je živo potrebno ljudsko šolstvo po vsej moči podpirati in jo na višjo stopinjo povzdigniti ter tako našemu narodu pripomoči do potrebne zaželjene omike. To doseči je pa edino le mogoče z dobrimi učitelji. V prido-
bitev dobrih učiteljev je pa potrebno, da se jim zagotovi tako stanje, da se bodo brez velike skrbi za vsakdanji živež mogli posvetiti svojemu stanu — šoli. „Delavec je vreden plačila" pravi pregovor in od učiteljev se vender ne more zahtevati, da bi se edino oni ne ravnali po tem izreku. Po pravici smemo zahtevati, ker vse svoje dušne in telesne moči za narodov napredek žrtvujemo, da nas tudi narod pošteno živi in dostojno odškoduje. Kot omikan in inteligenten človek hoče in mora učitelj ne samo živeti, kakor živijo omikani ljudje, on hoče tudi otroke svoje tako vzgojevati kakor vsak drug omikan človek. Kratko: zahteva se od učiteljev mnogo, a plača za vse to je slaba.
Narod hoče od učitelja, da mu duša vedno ostane mej narodom in z narodom, a za telo njegovo ne skrbi dosti, in marsikdo bi rad, da bi bil učitelj brez telesnih potreb.
Sedanje bedne razmere o učiteljskih pravicah so velik opovir dobremu šolstvu in napredku sploh. Zato pa vidimo skoro po vseh kronovinah našega cesarstva živo gibanje za izboljšanje gmotnega stanja učiteljem in učiteljicam, tedaj bi tudi na Kranjskem ne smeli zaostajati. Splošno načelo je, da denar naložen za šole ni izgubljen, ni slabo naložen, saj ostane v deželi, in prinašal bode potomcem našim dobre obresti. Boljše plačan učitelj bode srenji in deželi hvaležen, bode veselo in uspešnejše poučeval v šoli.
Poznam može v visokem deželnem zboru, katerim je kranjsko ljudsko šolstvo gorko pri srci, ali povedati morem, da se nekaterim ljudski žep malo preveč smili. Mi učitelji tudi vemo, da so davki visoki, ali tega nismo mi krivi, in ni pravično, da je ravno naš stan najprvi stan tam, kjer se varično ravna, naj zadnji pa tam, kjer se delavec po zasluženji plačuje. V rokah našega slavnega deželnega zbora je, da si ohrani in pridobiva dobrih učiteljev in po njih dobrih šol ter izobraženje našega naroda. Z izobraženostjo raste tudi narodovo duševno in materijelno blagostanje. Ker naši poslanci posebno za blagostanje našega naroda skrbijo, nadejamo se, da se bodo skoraj resno poprijeli dela ter postavili močno podstavo narodovi omiki — dobro ljudsko šolstvo. Kdor pa to toli važno delo zavlačuje ali mu še celo dela nasprotno, ni prijatelj naroda.
Zaradi tolike važnosti dobrega ljudskega šolstva, zaradi tolike važnosti o pridobitvi in ohranitvi dobrih učiteljev, zaradi veljave učiteljskega stanu, zaradi vnemanja učiteljev za izpolnovanje dolžnosti svojih, zaradi sedanje velike draginje, zaradi velikih terjatev, katerim mora učitelj v šoli in zvunaj šole zadostovati, zaradi velikega izobraževanja, katerega si mora učitelj po 12 let po šolah iskati, zaradi pomanjkanja dobrih učiteljev, kateremu morejo le dobre plače odpomoči, predlagam, da naj slavna skupščina vzprejme sledeči predlog:
„Ker so sedanje učiteljske plače na Kranjskem slabe, sklenimo jednoglasno iz zgoraj navedenih vzrokov, da vložimo prošnjo slavnemu deželnemu zboru za povišanje naših plač, da bi bile tolike, kakeršne imajo naši sosedni sotrudniki na Štajarskem ali pa vsaj tolike, kakeršne je lansko leto koroški deželni zbor svojim učiteljem privolil z dostavkom, da bi se slavni deželni zbor oziral tudi na gospodičine učiteljice in posebno na one učiteljske moči, katere nimajo prostega stanovanja".
Beseda o novih volitvah zastopnikov učiteljstva v
c. kr. šolski svet.
V vsakem zboru igra glavno in najimenitnejšo ulogo razum, odločno ravnanje ter korenjaško, nezavisno in možato potezanje za pravo. V vseh takih in jed-nakih korporacijah more zadobiti veljavo samo isti, kateri ima poleg čistega, nedotak-
ljivega značaja, obilo dušnih zmožnosti, katere zna v vb rani besedi in na pravem mestu s pravo besedo — uporabiti, pa tudi isti, ki se ne da zapeljati niti od truda, niti od druzih, vzlasti osobnih ozirov in dobičkarij. Kdor se svoje naloge popolnoma zavč, kdor samo za njo živi ter se ne po strasti, ne po nehvalež-nosti ne da odvrniti od jedino prave poti, kdor ima te sposobnosti, takih mož zastopnikov je tudi le preveč potreba. Vzlasti, od kar je nam deželna šolska postava z dne 9. marcija 1879. 1. to korporacijo na tak način preustrojila, da je vedno političen uradnik nje prvosednik. Kdor v sebi take zmožnosti čuti; kdor ima i v resnici take lastnosti: tak ljudski učitelj naj se voli v c. kr. okrajni šolski svet za zastopnika svojim tovarišem. Letos poteče doba dosedanjim udom c. kr. okrajnih šolskih svetov. Predno si zopet druge zastopnike volimo, vprašajmo se, ali so sedanji zastopniki storili svojo dolžnost kot zastopniki učiteljev, kot narodnjaki in kot naprednjaki v šolski eri? Prerešetajmo njih sposobnosti, njih lastnosti, njih delavnost, — predočimo si njih delo v pretečeni šestletni dobi in odgovorimo si, ali so bili naši pravi zastopniki, ali so vredni, da jim ta mandat še za prihodnjo šestletno dobo z lehko vestjo izročimo, ali smo varni, da nas bodo v c. kr. okrajnem šolskem svetu varovali napadov in nas po pravici zagovarjali?
Predočimo si zato pravi in mogočni delokrog c. kr. okrajnega šolskega sveta!
Če natanjko pregledamo šolsko postavo z dnč 25. februvarja 1870. 1. št. 11 in pa postavo z dnč 9. marcija 1879. 1., v katerih se delokrog krajnih, okrajnih šolskih svetov in deželnega šolskega sveta nadrobno označuje; če nadalje v praktično živenje pogledamo, ter si delokrog vseh teh svetov tako obrišemo, kakor ga v resnici uporab-ljujejo: tedaj se nam pokaže še le pravi delokrog vsacega teh šolskih svetov. Takoj pa tudi sprevidimo, da ima za vsacega ljudskega učitelja največ veljave in vrednosti c. kr. okrajni šolski svet. Iz njega izhaja učitelju pogum, pomoč in zaslomba pri izpolnjevanji njegovih težkih dolžnosti. Okrajni šolski sveti ali delajo in pripomorejo, da šolstvo in učiteljstvo napreduje, ali pa, da zaostaja in hira.
C. kr. okrajni šolski svet je za posameznega učitelja, kakor tudi za ves šolski okraj največje važnosti. Kolika naloga, odgovornost se terja od zastopnikov ljudskih učiteljev v tem svetu! Ti morajo biti zagovorniki svojih kolegov, ti morajo posredovati, da se strast ali pa nevednost ali terma, ne na strani c. kr. okrajnega šolskega sveta, ne na strani tožitelja ali toženca do vrhunca ne tira, da konečni izid ne udari preveč propalo stranko, kar je vsikdar za ljudske učitelje velika izguba.
Ne nameravam, da bi nadrobno popisal vse lastnosti, koje naj bi imeli naši zastopniki v c. kr. okrajnem šolskim svetu; vsak učitelj sam ve, da je za njega samega kakor za vse njegove tovarišev le prevažno, kako se vedejo zastopniki v okrajnem šolskem svetu in koliko imajo tu vpliva. Zato pravim: Volimo si prave ljudske učitelje kot ude v c. kr. okrajni šolski svet, značaj ne može, nadarjene, nesebične, delavne poštenjake! Tako bode mogoče, da sebi prihranimo mnogo težav in da moremo se krepko braniti našim sovražnikom, da moremo braniti naše pravice in da se nam nij bati krivice. Časi so resni. Čujmo, da ne izgubimo nobene svojih pravic in da ne bodemo osamljeni in zapuščeni. Pomagajmo si sami, in Bog nam bode pomagal!
Igajiš©-^©,©©-!«
— „Vrtnarstvo" s sposebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov. Po naročilu vis. c. kr. kmetijskega ministerstva spisal Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske
družbe Kranjske in popotni učitelj. S 180 podobami. V Ljubljani 1888. Založila c. kr. kmetijska družba. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. Stane 1 gld., za ude c. kr. kmetijske družbe Kranjske in za gg. učitelje vseh slovenskih šol pa le 75 kr. (Po pošti 10 kr. več.) Gosp. izdajatelj nam je vse prelepo gradivo v tej knjigi razvrstil v pet oddelkov, namreč tii je: I. Splošni del. I. Splošnje opömnje. II. Razdelitev šolskega vrta. III. Vrtna ograja in pota. IV. Zboljševanje zemlje. V. Za obdelovanje vrta potrebno orodje in gradivo. II. S a d j a r s t v o. I. Splošnje opomnje o sadjarstvu na šolskem vrtu. II. Vzgoja sadnega drevja. III. Gojenje sadnega drevja na stalnem mestu. III. V in a r s t v o. IV. Zelenjedarstvo. I. Splošno zelenjadarstvo. II. Posebno zelenjadarstvo. V. Lepotično vrtnarstvo. I. Splošni del lepotičnega vrtnarstva. II. Vzgoja lepotičnih rastlin. Željno smo, posebno ljudski učitelji, uže pričakovali knjige, ki nam kaže, kako se se šolskim vrtom pospešuje umno kmetijstvo in kako se po tej poti mladina napeljuje k redu in varčnosti — k podlogi gospodarskega napredka. Res zlata vredna je ta knjiga, ki je tudi po vnanje krasno opravljena. Tisk je lep in čist, podobe so krasne, jezik je gladek in zanimiv. Vsaka učiteljska knjižnica in tudi vsak učitelj posebej in sploh zavedni kmetovalci naj kupujejo to prelepo in prekoristno knjigo ter naj jo širijo mej našim narodom.
—	„Katalog des k. k Schulbücher-Verlages in Wien" prišel je na svetlo dnš 1. julija 1888. 1., in našteva vse knjige, samoučila, tiskovine i. dr., kar jih ima v zalogi v raznih jezikih avstr. cesarstva za ljudske, meščanske in gimnazijske šole.
—	„Šolske pesmi", nabral in izdal Gabrijel Majcen. Druga stopnja. (Na podlogi Drugega Berila). Cena 20 kr. Maribor. Založil Th. Kaltenbrunner, 1888. Ta zbirka obsega 48 lepih, naši mladini prav primernih pesem. Priporočamo jo šolski mladini, učiteljem in sploh slovenskim pevcem in pevkam.
—	„Jos. Stritarja zbranih spisov" je uže 53. snopič na svetlem.
Šolska letina.
Gimnazije Ljubljanske letno izvestje ima na prvi strani obširni spis »Nicodemus Frisohlius Entwurf einer Laibacher Schulordnung aus dem Jahre 1582«, ki ga je spisal in kritično pojasnil g. prof. Julij Wallner. Za zgodovino šolstva Ljubljanskega in za reformacijsko dobo bode ta spis ugoden vir. — Mej šolskimi vestmi opazujemo, da je na gimnaziji Ljubljanski obligatne predmete poučevalo 31, neobligatne predmete pa 5 učnih sil. — Dijakov bilo je začetkom šolskega leta 834, koncem leta 770, na spodnji gimnaziji imel je vsak razred po tri paralelke, peti, šesti in sedmi razred pa po dve paralelki. Po narodnosti bilo je mej gimnazijci 650 Slovencev, 112 Nemcev, 5 Italijanov, 3 Hrvati, rodom bili so večinoma iz Kranjske, glede veroizpovedanja razen jednega, vsi katoliki. Odličnjakov bilo je 95, prvi red jih je dobilo 460, 103 imajo ponavljalni izpit. Učnine plačali so vsi gimnazijci 13.290 gld., od te vsote spada na prvi razred 5250 gld., katera številka glasno trobenta, kako drag je korak v hram modric. Dijaki imeli so 128 štipendij v kupnem znesku 11.512 gld. 17 kr. Podporno društvo imelo je 599 gld. 75 kr. dohodkov, 531 gld. 76 kr. pa izdatkov, premoženje narastlo je na 8025 gld. v obligacijah, 67 gld. 99 kr. v gotovini. Razen tega ima društvo mnogo knjig, at-lantov in slovarjev. Vzprejemnine in drugih pristojbin plačalo se je 1270 gld. 50 kr.
—	Zgornje realke Ljubljanske letno izvestje ima na prvem mestu g. profesorja A. Raiča 66 str. obsežni spis »Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija preložena po Sta-pletonu v XVII. veku«. Lansko leto bilo so natisnena evangelija, letos podaje nam g. pisatelj slovniško razlago. Šolskemu izvestju povzamemo, da je na realki poučevalo 18 učnih sil. Koncem leta bilo je na realki 254 dijakov (117 Nemcev, 113 Slovencev, 2 Hrvata, 1 Čeh, 21 Italijanov), izmej katerih je bilo 8 odličnjakov. 177 dobili so prvi red, 40 jih pa sme ponavljati izpit. Učnine plačali so realci 2820 gld. vzprejemnine 174 gld. 30 kr., za učila 1100 gld., za knjižnico 146 gld. 40 kr. Štipendistov bilo je 14, vse štipendije iznašale so 1009 gld. 14 kr. Podporno društvo imelo je 532 gld. 15 kr. dohodkov in uštevši ostalo gotovino (8 gld. 60 kr.) onoliko izdatkov.
—	Novomeške gimnazije program ima na prvem mestu obširno razpravo: »Die Entdeckung des Hypnotismus und der mit demselben verwandten Zustünde und der sogenannte animalische oder Lebensmagnetismus«. Von Anton Derganc. Šolskemu izvestju povzamemo, da je na gimnaziji poučevalo 14 profesorjev, število dijakov pa narastlo na 170 (lani 147). Po narodnosti je 161 Slovencev, 8 Nemcev, 1 Čeh, po veroizpovedanji vsi katoliki. Odličnjakov bilo
je 22, prvi red dobilo jih je 107, 19 dovoljen je ponavljalni izpit. Šolnine plačali so dijaki 2332 gld. 50 kr., vzprejemnine in drugih pristojbin 327 gld. 90 kr., štipendij pa uživali 15 v skupnem znesku 1609 gld. 82 kr. Dijaško podporno društvo imelo je 1093 gld. 97 kr. dohodkov, 683 gld. 23 kr. izdatkov, torej je v blagajnici ostalo 410 gld. 74 kr. Podpornega društva premoženje iznaša 3690 gld. Učila so se po nakupu in po darilih znatno pomnožila. Zrelostni izpit delalo je vseh 22 abiturijentov, spričevalo zrelosti pa dobilo 18, dočim smeta dva izpit iz jednega predmeta ponavljati, 2 pa čez leto dnij.
— Poročilo I. mestne peterorazredne deške ljudske šole v Ljubljani. Začetkom leta bilo je vpisanih 524 učencev, mej njimi 513 Slovencev, 1 Čeh, 10 Nemcev. Koncem leta ostalo je 487 učencev, od katerih je bilo 381 za višji razred sposobnih. V pripravljal-nici za obrtnijsko šolo bilo je posebe 164, oziroma koncem leta 126 učencev. Poučevali so na tej šoli gg. Janez Smrekar (katehet), Josip Maier, Val. Kumer, Jos. Travnar, Andr. Praprotnik (voditelj), Maks Josin, Jak Furlan, Jos. Korošec, Ivan Bele.
S © p i s L
Iz Postojinskega okraja. Vabilo k izvanrednemu občnemu zboru učiteljskega društva za Postojinski okraj, katero bode zborovalo v 2. dan meseca avgusta t. 1. v šolskem poslopji v St. Petru ob 4. uri popoludne. Vzpored: 1. Razgovor, kako bi društvo proslavljalo 401etnico cesarjevo. 2. Obljavljanje novih društvenikov. 3. Volitev 5. delegatov za glavno skupščino »zaveze učiteljskih društev«. 4. Volitev odseka (5 udov) za ocenjevanje na novo izišlih knjig, spa-dajočih v pedagogično in kmetijsko stroko. 5. Določitev dneva in kraja prihodnjega občnega zborovanja. 6. Posamezni nasveti. Vsi p. n. g. g. aruštveniki se k temu zborovanju uljudno vabijo.
Mart. Zarnik,	Jos. Kostanjevec,
predsednik.	tajnik.
— V 4. dan julija 1.1. zbrali smo se učitelji in učiteljice tega okraja v Senožečah k običajni učiteljski konferenciji. Skupščino počastili so tudi s svojo prisotnostjo č. g. g.: deželni poslanec Hinko Kavčič, Senožeški župnik J. Oko m, Košanski kaplan Fr. Krek in Trnovski kapelan P. Ogrin. Točno ob 10. uri dopoludne otvori g. predsednik zborovanje s prijaznim pozdravom na navzoče ter imenuje svojim namestnikom g. nadučitelja M. Zamika. Zapisnikarjem bila sta voljena z vsklikom g. nadučitelj Kavčič in gspdč. učiteljica Perušek-ova. Iz temeljito sestavljenega poročila nadzornikovega smo posneli, da se učiteljstvo tega okraja resno trudi z vsemi močmi, da uztreza vsem terjatvam, ki jih stavijo šolske postave in oblastnije do nas. Gospod nadzornik pravi, da se kaže po vseh šolah prav povoljen uspeh in očividen napredek.
Gospod Štipko Jelenec imel je nalog, da je poročal in praktično kazal uspešno uporabo Lavtarjevega računskega stroja. Poročevalec rešil je to nalogo prav dobro, kajti kritika, koje se je udeležilo mnogo učiteljstva, bila je prav ugodna in le mimogrede omenil je g. Al. Lavrenčič malenkostne nedostatnosti. Sklenilo se je, da tiste šole, ki nimajo stroja, naj si omislijo Lav-tarjev računski stroj, na kojem se vsako število učencem mnogo bolj nazorno lehko pokaže, kakor pa na ruskem stroji.	___
Potem poročal je pisatelj teh vrstic o točki: »Slabo gmotno stanje učiteljevo opovira mu uspešno delovanje v šoli ter mu krati toli potrebno veljavo pri ljudstvu«. Ne bom se niti grajal, niti hvalil, ampak oceno prepuščam čast. bralcu in bralki, in ravno zato poslal sem svoj referat »Učit. Tovarišu«, da ga natisne.*)
V občno zadovoljnost rešila je gspdč. Ivanka Praprotnik-ova nalogo: »Učiteljev nagovor učencem o priliki 401etnice presvetlega cesarja«. Videlo se jej je, da je rojena učiteljica.
Na to sta poročala gg. predsednika Postojinske in Vipavske knjižnične komisije o stanji knjižnic, in potem sledila je volitev v bibliotečne komisijo in v stalni odbor. V knjižnično komisijo za Postojino bili so izvoljeni gg. Thuma, Josin in Dimnik; za Vipavo pa gg. Lavrenčič, M e ž a n in Leop. P u n č u h. V stalni odbor bili so izbrani gg. Dimnik, Gross-mann, Josin in Zarnik.
Gospod nadzornik se potem zahvali gg. poročevalcem, gspdč. poročevalki in vsem udom kon-ferencije za trud, pazljivost in potrpežljivost in omenivši 401etnice našega cesarja zakliče »slavo« pravičnemu vladarju. Na to zadoni gromovita trikratna »slava«, in ves zbor zapoje z navdušenjem in s krepkim glasom cesarsko pesem.	—mn.—
*) Glej današnji list na str. 233!
Uredn.
Iz Notranjskega.*) V 25. dan min. meseca pretrgala je neizprosna smrt Simonu Hi ti -ju nit življenja v 43. letu, tedaj v najlepšej moškej dobi. Pokojnik, doma iz Sodražice, je po zadobljenem zrelostnem spričevalu v Idrijskem učiteljišči služboval 14 let na Slapu poleg Vipave, 2 leti na Razdrtem, 1 leto v Oreheku in 7 let na Suhoriji. Povsod se je ljudstvu se svojim mirnim, tihim vedenjem takoj prikupil. Bil je vesten in natančen v izpolnovanji svojih dolžnosti. Še celo v svojej bolezni — bolehal je od zime — ni si dal pokoja. Štiri dni pred svojo smrtjo poučeval je še v šoli.
Obče priljubljen bil je pa posebno zaradi svojih pevskih zmožnosti. Koder je služboval, povsod si je osnoval ter dobro izuril moški ali mešani pevski zbor, ki je bil na čast dotičnej cerkvi. Razen cerkvenega gojil je pridno i narodno petje. Njegovega pogreba dne 27. junija t. 1. udeležilo se je 13 gg. učiteljev in 4 gospodičine učiteljice. G. g. tovariši zapeli so mu mili nagrobnici. Blag mu spomin!
S Krškega. Pedagogiško društvo. Za tekoče društveno leto so nadalje plačali letnino: Kotnik Josip, učitelj v Žasenu; Kotnik Ivan, učitelj pri Sv. Štefanu; Gabršček Andrej, učitelj na Livku; Celjsko učiteljsko društvo; Žumer Andrej, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Ljubljani; Vagaja Ljudevit, učitelj v Pirničah.
Iz Radovljice, t Deželni glavar vojvodine Kranjske, visokorodni gospod grof Gustav Thurn-Valsassina je tukaj v 23. dan julija t. 1., star 52 let, umrl, in je bil v 25. dan potem slovesno pokopan. Pokojni, blagi grof je bil zraven svojega važnega posla tudi pravi prijatelj ljudskim šolam in učiteljstvu. Tudi kranjsko učiteljstvo obžaluje njegovo prerano smrt ter mu bode ohranilo častno mesto v svoji kroniki. Blag mu spomin!
Iz Škofje Loke. Slovesnost štiridesetletnice cesarjeve in sklep šolskega leta je v 24. dan preteč, m. prav primerno in ganljivo praznovala tukajšnja deška ljudska šola. Udeleževali so se te lepe slavnosti p. n. gospod J. Mer k, c. kr. okrajni glavar, č. duhovščina, nekaj učiteljev iz Ljubljane in drugod ter mnogo meščanskega občinstva. Gotovo se bodo tega lepega praznika dolgo spominjali mladi in stari.
Z Gorenjskega. Povodom štiridesetletnice cesarjeve daroval je č. g. Pran Čar man, c. kr. vojaški kapelan v pok., dve obligaciji po 100 gld. za šolo pri sv. Ani blizu Tržiča. Lep vzgled!
Iz Ljubljane. Učiteljski kurz na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu bode letos od 6. do 25. avgusta. Učitelji dobe brezplačno stanovanje in hrano ter vrnene stroške za potovanje. Vodja in adjunkt bodeta poučevala o teoretičnem in praktičnem sadjarstvu in drugih kmetijskih strokah. Učitelji, ki žele vstopiti v ta kurz, imujo se oglasiti pri c. kr. deželnem šolskem svetu.
—	Deželni šolski svet je po nasvetu deželnega zdravstvenega sveta ukazal vsem vodstvom srednjih ljudskih šol, da strogo prepovedo učencem kadenje in da prestopke te prepovedi ostro kaznjujejo.
—	V Ljubljansko gimnazijo oglasilo se je v prvem obroku v 15. dan preteč, m. 200 učencev za prvi razred, in sicer v nemški oddelek 36, v slovenski pa 164. Po postavni natančni preizkušnji v 16. in 17. dan preteč, m. so v nemški oddelek vzprejeli vse, v slovenski pa 143; izvrglo se jih je 21. — Jeseni se jih bode gotovo tudi še kaj oglasilo za prvi razred — in kam ž njimi. — Vse kaže tako, da se bode v Ljubljani mogla otvoriti še druga gimnazija.
—	K slavnostnemu učiteljskemu koncertu se je oglasilo uže lepo število prav spretnih delavnih moči iz raznih domačih krajev. Napevi za posamezne glasove se uže priprav-ljajo ter se bodejo kmalu razpošiljali._ _______
Premene pri učiteljstvu.
Minister za bogočastje in uk je izpraznjeno službo glavnega učitelja na učiteljskem izobra-ževališči v Lincu podelil profesorju na učiteljskem izobraževališči v Ljubljani, gosp. Edvardu S a m h a b e r - j u.
Razpis učiteljskih služeb.
Na ljudski šoli v Borovnici, kjer se bode prihodnje šolsko leto šola razširila v trorazredno, umestila se bode stalno, ali začasno druga učiteljska služba s 450 gld., ali po pomiku tretja s 400 gld. letne plače. Prošnje naj se po predpisanem potu vlagajo do 8. avgusta t. 1. pri c. kr. šolskem svetu Ljubljanske okolice v Ljubljani.
*) Slučajno zakasnjeno.	Pis.
_ Št. 468.
okr. š. sv.	Umešča se stalno, ali začasno po odpovedi izpraznjena služba učitelja in šolskega
voditelja na jednorazridnici v Begunjah. Letne plače je 450 gld., opravilne doklade 30 gld. s prostim stanovanjem. V godbi izvedeni prosilci imajo pri sicer jednakih okolnostih prednost. Prošnje se pošiljajo po predpisanem potu do 2 5. dne' avgusta 188 8. 1 podpisanemu c.kr. okrajnemu šolskemu svetu.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 17. julija 1888. 1.
Št. 810
okr. š. sv.	V šolskemu okraji Kočevskem se razpisujejo te-le učiteljske službe v stalno, oziramo
začasno nameščenje:
1.	Na enorazredni ljudski šoli pri S. Gregorji učiteljska služba s 450 gld. letne plače, s 30 gld. opravilne doklade in s prostim stanovanjem.
2.	Na dvorazredni ljudski šoli v Koprivniku druga učiteljska služba s 400 gld. letne plače.
3.	Na enorazredni ljudski šoli v Ovčjaku (Schoflein) učiteljska služba s 400 gld. letne plače, s 30 gld. opravilne doklade, s prostim stanovanjem in z nekaj zemljiščem.
Pravilno osnovane prošnje naj se pri podpisanem uradu vlagajo postavnim potom do 15. avgusta 1888. 1.
C. kr. okrajni šolski svet Kočevski dne 15. julija 1888. 1.
Št. 461
okr. š. sv.	Na enorazredni ljudski šoli v Podgradu (Maihau) učiteljska služba s 400 gld. letne
plače, s prostim stanovanjem in z opravilno doklado 30 gld. Prošnje za-njo naj se po postavnim potom vlagajo do 15. dne avgusta t. 1. pri tukajšnjem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Novem Mestu v 15. dan julija 1888. 1.
_Št 464
okr. š. sv.	Na enorazredni ljudski šoli vVavta Vasi (Waltendorf) se bode stalno umestila uči-
teljska služba s 450 gld. letne plače, s prostim stanovanjem in z opravilno doklado s 30 gld. Prošnje za-njo naj se vlagajo do 15. dne avgusta t. 1. pri podpisanem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Novem Mestu v 15. dan julija 1888. 1.
Št. 530
okr. š. sv.	1. Služba učitelja in šolskega voditelja na enorazrednici v Preloki podelila se
bode zatrdno, ali začasno. Letna plača 450 gld., doklada za voditeljstvo 30 gld. in prosto stanovanje.
2. Na trirazrednici v Dragatušn bode se zatrdno podelilo tretje učiteljsko mesto z letno plačo 400 gld. in s prostim stanovanjem. Prošnje naj se do 2 0. avgusta 1888. 1. vlagajo pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnomlji.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji v 24. dan julija 1888. 1.
''Il«ll«iiiillil»li;.l ................I.....Mlin Ii 11MTKFH n, iMT.'-ff :■ |.7.:; . !. ■ i.:i i: ■ '' 'U ;!.i "i!: ' " . '■ "'1_____.. ''i J'■"■!;■■ ■ ' 1 Bi__IL
Ravnokar so prišle na svetlo
nabral in izdal Gabrijel Majcen.
II. stopnja. Cena 15 kr.
Kdor jih želi dobiti poštnine prosto po pošti, naj pošlje po nakaznici 17 kr. — Gg. učiteljem, kateri bi knjižico v večjem številu širili mej mladino, dobe pri 12. eno po vrhu. Tretja stopnja sledi.
Teodor Kaltentorunner,
trgovec s knjigami, umetnijami in muzikalijami v Mariboru.

Odgovorni urednik Andrej Fraprotnik.
Tiska in zalaga J. R. Mlliceva tiskarna.