,	I
I Največji ilotfimlti dnevnik S ▼ Združenih drievah
V4jftumido . . . $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
I
GLAS
List ;slovenskih Ldelavcevr AmerikL
a i
The largest Slovenian Daily b the United States.
every day except Sunday r "uid legal Holidays 75,000 Headers.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 173. — STEV. 173.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
1 ANTRACITNE MEZDNE KONFERENCE
Nobena stran na konferenci ne deli optimizma, katerega kažejo komisarji Združenih držav. — Pravijo, da niso preroki. — 4'Optimisti" pa so giede stavkarskega vprašanja. — Delodajalci žele čimprej mogoče zaključiti pogajanja. — Premogarji naj razvijejo svoj slučaj.
Atlantic City, N. .J. 24. julija. — John I,. Lewis, — pn «l>rtiiiik I'nited Mine Workers of America, je objavil <t;nn s >voje zahteve, k; s«- t i«"«* jo polnega priznanja unije. Izognil se je razpravi o check-off «is t emu ter elosed sliopu kajti dehwlajalei so zahtevali. da se razpravlja posamič o iM'sameznih zahtevali delavcev.
Lewis je tudi zahteval od delodajalcev, da naj raz-pavljajo primernosti vsake zahteve, mesto da se orne je izključno le na vprašanje, da razvijejo stran premogarjev. l>elo<lajah-i tega niso hoteli storiti, pae )>a zahtevali, da morajo preniogalji razviti celi svoj slučaj, preduo bodo razkrili svojega.
William Richards je dejal:
— Mi želimo dobiti na žira nje premogarjev glede vsake posamezne zahteve, <la lahko razmišljamo o njih kot ocelot i. Vsaka vaših zahtev je v stiku z ostalimi.
V sled teh razlik v mnenju je posvetil komitej celo dolgo sejo razpravi glede zahtev premogarjev, tika joči h -e plač glede posebnega ali ekstra dela, ki sedaj ni plačano. Razprava je bila skrajno tehnična ter se je tikala dela 4<UMm> koiitraktnih delavcev, mož, ki dejanski izkopa-vajo premog.
Ulede tega in drugih v]>rašanj ni bil dosežen sporazum in komitej je bil odgoden na prihodnji dan, ko bo' razpravljal o vprašanju uravnave pritožb na temelju ena-
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 25, 1923. — SREDA, 25. JULIJA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
J0HNS0N0VA DRUŽINA.
PROTI SVETOVNEMU RftZOROZEVANJU
Angleška poslanska zbornica je z 286 glasovi proti le 169 zavrnila svetovno razoroževalno konferenco. — Resoluciji delavskega voditelja MacDonalda je naspro toval ministrski predsednik Baldwin. — Vojni nagon med pacifisti.
Slika nam kaže pet otrok Magnusa Johnsona, ki je bil j>red kratkim izvoljen senatorjem drž Alinne-sote Njegova molitev je povzročila velikansko razburjenje tako v republikanski kot demokratični stranki. Asi otroci s svojim očetom vred delajo na farmi.
STRAŠEN DVOBOJ MED BLAZNI ZLOČINCI ŠE
ZAKONSKIM PAROM VEDNO NA PROSTEM
————— i
Ostarel par se je poslužil revol- Osemnajst blaznih zločincev je še
verjev, štileta in sekire v dvoboju, ki je bil posledica prepira. — Hči je bila priča groznega dejanja.
vedno na prostem, a 23 so jih zopet ujeli. — Pose s krvnimi psi zasledujejo begunce.
. Chester, 111.. 24. julija. _ Tn
krsti, n<> pa ,m temelju pogojev, ki so bili uveljavljeni 1 f"odaj v torek zjutraj je star! in dvajsetizmed eno in štirideset
ko je p« Klal a Kooseveltova komisija svojo odločitev	fk'>fkl par izvojeval jetmkov, ki so pobegnili iz lili-
trnja trdi. da je bilo l,ta 1<XX5 dosti stvari ki niso bile T dvob?J.1d° smrt!in SICe" 2 nois d™™e jetnišnice za krimi-maviene in da bi m. ..,,1., .........,, Vi, 1 , '	T'*™?1'	» -kiro.|nalne blazneže v nedeljo ponoči,
London, Anglija, -3. julija. — Razorožeuje naj pride juti i, a danes še ne. To je uspeh 7 ur trajajoče debate v angleški poslanski zbornici glede predloga Ramsey MacDonalda, voditelja opozicije, "naj stori vlada neposredne korake za sklicanje mednarodne konference, ki naj bi razmišljala o programu narodne varnosti, temelječe na raz-oroženju."
Pristaši vlade pa so priklopili amendment, soglasno s katerim naj ylada ob prvi ugodni priliki uporabi svoj vpliv, tako potoni Lige narodov kot drugače, da dovede do splošnega razoroženja.
Spričo te "brezmadežno pobožne" alternative, kot se je izrazil Mac-Donald, je zbornica zavrgla delavsko resolucijo z 286 glasovi proti 169.
Pri o tvor jen ju debate je MacDonald pojasnil, zakaj ni delo omenilo Lige narodov kot jo je vladni amendment ter rekel:
— Liga si še ni pridobila zaupanja, kot si ga gotovo bo, in to velja prav posebno glede Združenih držav. Nobena konferenca ne more upati, da bi mogla uravnati te probleme, razen če se družene države v polni meri in vol j-V pismu, naslovljenem na Sama 110 lldeleže konference. Če se bodo vsi narodi Evrope, s so-
I PRIZNANJU SOVJETSKE RUSIJE
Gompersa izjavlja Hughee, da zatira sovjetska Rusija prostost in da je vsled tega priznanje nemogoče.
pravične in da bi moralo premotrenje vsake pritožbe temeljiti na vprašanju: — Ali je to pravično ?
Popoldansko sejo je prekinilo čitanje novic iz Gou-cesterja, Mass., kjer sta John Hays Hammond in Thomas If. Marsliall, člana United States Coal Commission, izjavila, da ne bo nobene stavke in da bo ostala cena premoga taka kot je.
Ni znano, kakšni so bili komentarji glede teli poročil, vendar pa se domneva, da niso bili' člani komiteja tako zaupni kot pa Hammond in Marshall.
Zastopniki obeh strank so enostavno izjavili, da so optimisti, da pa niso nikaki prenki.
Delodajalci pa so z ogorčenjem zavrnili obdolžbo, da skušajo zavlačevati celo stvar. Formalno zanikanje je objavil včeraj zvečer Warriner. V svojem dementiju pra-
— Želja delodajalcev je za vršit i pogajanja glede novega mezdnega dogovora čimprej mogoče, in ker so hoteli delodajalci prestaviti to željo v dejstvo, so imenovali delodajalci dva izmenjalna člana delodajalskega podkomi-te.ja, da se bodo lahko vršile neprestane razprave glede
zahtev premogarjev, vsaj vkolikor so prizadeti delodajalci. —
V soglasju s to politiko je načrt, da se ne bo danes vršila nobena seja mezdnega komiteja in da se posveti dan »Spravnemu sv^u. opuščenem na zahtevo Warrinerja
x«
Tragedija se je završila v medloj so zopet ujeli in osemnjast jih razsvetljeni spalnici obeh na 435 je ostalo Še na prostem. Eden teh
kaznjencev jo bil ubit.
Pose s krvnimi psi so nadaljevale s svojkn iskanjem i>o bližnji okolici. kjer se brez 'dvorna skrivajo pobegli kaznjenci. Vsi prebivalci v okolici pa so medtem strašno razburjeni, ker se boje napadov teh blaznih zločincev, med katerimi jih je nekaj, ki trpe na morilni blaznosti.
Pazniki, ki iščejo blazne zločince, niso oboroženi, a drujri elam pose so tessko oboroženi.
Vsi. katere so zopet polovili dolsedaj. so duševno zaostali tep-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IH ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom n&i« bank« izvršujejo zanesljivo, hitro in po
coukb *
WtraJ m bile naie' mm iMefe: Jugoslavija:
Rmj>o«U« m zadnje poŠte ln izplačuje "Kr. poštni čekovni wrad" ln "Jadranska banka" t Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju, Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer Je pač za hitro utplačUo najugodneje.
1000 Din. .. »$11.70 .. K 4,000
2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000
6000 Din. .. $57.60 .. K 20,000
Pri nakazilih, ki znata|o manj kot an tlaoft dinarjev računlmo 1» can to v za pofttnlna In drug« atroika.
Italija in zaseden« osami je: Bav*uja ne sadnje poAte ln Izplačuje "Jadranska banka"
Opatiji ln Zadru.	__
200 lir	................$ 9.90
300 lir	................$14.55
600 lir	................$23.75
1000 lir	................$46.50
Pri nakazilih, ki anaSaja manj ot m lir računlmo poaabaj »o U cantov U poAtntno In «rua» «tro*ka.
Se »eiOJet^ U presegajo sneeek pet tteei dinarjev aU pe dratM Dr doveMajem pe eHihiiU i« peeebai piml.
Vrednost dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepričakovano : ls tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Rabinssro po ceni onega dne, ko nam dosps poslani denar t coke.
CTede tspleffl v — wrffhBi dolarjih glejte pfcben oglns t f Hsf.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Beak Draft
FRANK 8AKHTO STATE BANK
8& Oortlaadt Street	Hew York, H. T.
Ji
poaabal mm
r Trata,
iztočna štirinajsta cesta v Vorkn.
Zakonska sta bila Anionic Giordano star tri in šestdeset let in njegova žena Tereza. stara eno in šestdeset let. Žena je jMKllenrla prva. kajti dobila je več strelov v telo in njeni obe roki sta bili razmesarjeni od sekire.
Mož, ki je bil tudi večkrat ob-streljen ter je imel prerezan vrat. je še vedno dihal, ko je dospela policija, a je umrl še predno je prišel ambulančni zdravnik.
Zakonska dvojica se je v zadnjem času pogosto prepirala. — je rekla policiji hčerka obeli. Mary Giordano, ki stanuje v sosednjem stanovanju. Zadnji prepir pa je postal uscdepoln za oba.
Ko je vstopila policija, sta ležala drug poleg drugega na postelji. Giordano je napravil zod-nji slab poskus, tla poseže po revolverju. a neki detektiv mu je to preprečil.
Poleg ran f>d krogelj je bila žena tudi večkrat zabodena. Poleg I ne, nakar je poklicala oblasti, vsakega je ležal 38-kaliberski re-J Pričela se je preiskava, da st
e,. Resnično nevarni blazneži so j kratkih obUskih v RusIji vrnili
se vedno prost,. Vsi oni. kater« | domov s prepričanjem, da je tre-
so zopet ujeli, so blodili v kro-fi	i • i. i i i
.. '	. ,	! ba priznat i rusko sovjetsko vlado,
gin. hnega so ujeli, ko se je igral !	.	. ■
s psom in edini odpor je pokazal. L V SVf>jeni	na tajn^a
ko so ga ločili otl psa.	iHuprhesa je zavzel Gompers stali-
„ .	I see, da bi ''tiranstvo" v Rusiji Se
^■Ka ženska je pomagala pn I yedno obstajalo. tudi ^ bi sovjet.
ska vlada uveljavila važne izpre-
zajetju enega zločinca. Prišel je a* njeno hišo. sedel, a nato zopei vstal ter hotel zbežati naprej.
volver. V bližini trupla žene je bil štilet s štiri in pol inča širr»(ko klino in zakrivljenim ročajem. Ostro na brušena sekira pa je ležala poleg moža.
Hči je stara pet in trideset let. a bila je preveč histerična, da bi mogla povedati policiji dosledno povest. Re-kla je. da jo je predramilo osem ali deset strelov. Streli so vzbudili tudi šestnajst na-daljnUi družin v hiši, katerih se je polastila velikanska panika.
Hči je pohitela na cesto ter upila: — Umor! Pomoč! Policija! Ko sta prišla detektiv Gill man ter strainik Doolan. jima je pokazala stanovanje sta riše v ter rekla: — Tam notri je norec.
Gillman je razbil vrata, policist pa sprednje* okno in na ta način sta vstopila. Sprednji del stanovanja je bil popolnoma teman i« iz 7f.dnjega dela je prihajalo lahno stokanje.
B0C4ZUA NA MORJU.

Havre, Francija. 23. julija. — Ameriški parnik Pipestone County se je v tukajšnjem pristanišču trčil ob neki francoski parnik. J Oba sta precej poškodovana«
membe a* svoji ekonomski politi-
^	- , i	- i ki, ker zanikuje ruskemu narodu
Ona pa mu j, rokla. naj poeakaJ prUifco> da rais<)ja v svojib last.
!l	"e pr:,:rav,'	Lra Uih zadevah in da ruske vlade ni
mogoče priznati, ker je avtokra-cija. vsiljena ruskemu kiarodu brez njegovega privoljenja in proti njegovi yoljd ter vzdržana na isti način.
— Vi omenjate s pravičnim
povdarkom tiransko izvajanje sr-
le od strani tega režima. — je
rekel tajnik Hughes v svojem od-
_ .	_ ^ ....	govoru. — Za plenite v kontrole od
Quebec, Kanada. 23. julija. —1 -- ^....... ,
_T . . „ ,	V .	manjšine v Rusiji je prišla kot
V provinci Quebec divja ze vec I ui i	~	,
, . ...	, .	_ vehkansko razočaranje za demo-
dm velikanski gozdni požar. Ga- U	- * » ......
T . 1	kratieno misel v Ameriki, ki je z
stiti ]K»maga najmanj o tisoč o^seb. _ j - •	i -i i
- ~ , • ,j navdušenjem pozdravila konec Naselbina Escala je bda povse*n , d tizma carjev ter vst
obdana od ^ra pa so jo pra- j gte ^^ y družb<> demokratii:.
vocasno rešili. Dolini Matapedia j ^ nar<vdov
delovanjem Amerike, dogovorili <*lede gotovega nizkega standarda vojaške opreme ter sestavili komisijo, ki l>i neprestano razmišljala o razvojih oboroževanja, da se za-goto^ vedno manjši sistem oboroževanja, potem bi liila to prehodna doba k miru. Wasliington, d. O., 22. julija. _ Ministrski predsednik Baldwin je imel nato ljube-Kus-ka sovjetska vlada se še ved- zniv govor, v katerem je rekel-
no drži svojega programa revo-j - Razlika med predlogom in amendmentom de-
ter f}^ demokratičnih janski le razlika časa. Vlada je prepričana da bi b i o naprav v Zdriiztnih državah inUtnc t +<»„	a	i i- i /	1
drugih deželah Dokler bo obsta-|_ \U?11 treilllt>u'	^hee liKniiiarodno konfomi-
jal ta položaj, ne bo Hardingova 1 ^ }e	temveč da bi Se lia ta liaflll še bolj
zavleklo vsako možnost uspeha tega, kar si želimo vsi.
77 Po mojem mnenju nima taka konferenca niti naj- ^ To je izjavil državni tajmk | manjšega upanja na usjieli, dokler ne bo uravnan položaj ughe« v nekem pismu na Sa.|Evrope glede reparacij in varnosti meja.	i
' ' " ' aiede vojnega instinkta, ki obstoja celo med padfi- / sti, je dostavil:	/
—	Rad bi opomnil zbornico na dejstvo, da je bila trideset let pred eno najdaljših in najbolj krvavih vojn v zgodovini, — državljansko vojno v Ameriki — prntNu-
_ TT ,	+ 3. zeil.1ska agitacija v severoiztornih državali v glavnem če
Pismo Hughesa se smatra tudi -np izklinr-iin v vnL-ali	e- ^ - , -
,	+	! t "Kiju« no a lokan o<ilo(*nih pacifistov, m ko ie snravila*
za odgovor na senatorja Wheeler-1 oo-Uor-lin lii^i; + -i , - .	-J"««*".'
jai radikalnega demokrata i.	^ K"°
Montane ter drugih. ki se pol1^1? Protl^igstva ali pa Iti V VOjl.O. SO rekli pacifist l — m popolnoma prav: — Naj bo vojna.
Ministrski predsednik je tudi omenil, da je razmišljala Liga narodov o razoroženju in o možnosti spojim* jamstev z varnostjo, in sicer jamstev, ki bi bila splošno veljavna.
—	Ti napori, — je zaključil, — bodo zavzeli konkretno obliko v predlaganih pogodbah, ki bodo predložene vladam Evrope v razmislek, najbrž po sestanku Lige v tembru. —
administracija priznala moskov iskeera režima.
1
HugUes v nekem pismu muela Gompersa iwedsednika American Federaition of Labor, v odgovor na pismo Giwnpersa, a katerem je slednji prosil tajnika, naj da izraza svojim nazorom glede sovjetskega tiranstva"*.
ugotovi, na kak način so dobit kaznjenci nože in gorjače. s ka rimi so napadli stražnike.
VELIKANSKI GOZDNI POŽAB V QUERECU.
preti velika nevarnst.
ZASAČEN PO 32 LETIH.
Newton, N. C.. 24. julija. — V Olaremont, v bližini tukajšnjega kraja, je bil aretiran kot pobegel kaznjenec Dan Brinklev. Bil je dobro oblečen ter trdil, da je potoval po celem svetu. Pobegnil je pred dva in tridesetimi leti iz jet-liisnice v North Carolmi, kjer bi moral presedeti deset let radi ropa.
Uradnikom je priznal svojo
— Poznejši dogodki pa so bili še bolj vzburi j i vi. pravica prostega govora ter druge civilne prostosti. so bile zanikane. Celo zagovarjanje teh pravie, katere se smatra ponavadi za temelj prostosti. je bilo proglašeno kot proti-revolucijonarno ter kaznjhro s smrtjo. Vsaka oblika politične opozicije bi bila brezobzirno iztrebi jena. Nato pa je prišlo nameravano uničenje ekonomskega življenja dežele.
Y nadaljnem je tajnik Hughes na kratko obrazložil potek sovjetskega režima. Priznal je, da je pod pritiskom usodepoinih posle-
Si
'lu-
pina v Rusiji privolila v gotove koncesije.
—	Nova ruska ustava. — pravi tajnik. — ne vsebuje ni kakih določb glede pravic in državljanske prostosti naroda so ostale o-grožene. Nobenega časopisja nt z izjemo onega, katero kontrolira režim m cenzura je dalekosežna in stroga.
Čeprav so ameriški državljani v Rusiji za trenutek varni pred nasiljem, ni nobenega jamstva proti ponovitvi samovoljnih zadržanj kot so se pripetila v preteklost i. Politika konfiskacije, vsled katere so trpele številne ameriške kompanije. v zapadni Rusiji, je bila sedaj razširjena na Vladivostok ter iztočno Sibirijo in nikjer ni videti konea.
—	Najbolj resno pa je — nadaljuje tajnik, — ob.-itajajo prepričevalni dokazi, da niso oni, kt kontrolirajo Moskvo, opustili svojega prvotnega namena, da uničijo obstoječe vlade po celem svetu, kjerkoli morejo. Napori v tem oziru so se zmanjšali le vsled pomanjkanja denarnih sredstev.
V podporo tega je navedel ugotovila Trockija in Zinovjeva. Edino pojasnilo, ki je bilo dano, st je glasilo, da so to mnenja posa-sameznikov, a ti posamezniki so
identičnost in odvedli ga bodo ta- ________________
ko j nazaj v kaznilnico v Raieigh. die njene politike vladajoča sku- kontrolujoči faktor v Moskvi.
PREDSEDNIK HARDING LOVi RIBE.
Na krovu predsednikovega par-
nika, 24. julija. — Pi, Isednik se bo »e danes izkrcal v bližini Campbell K i ver. British Columbia, da m ogleda tamošnjc ribe, posebno neko .slavno vrsto postrvi.
Transport Henderson, ki j.- o<l-plul v nedeljo \/. Sitke. h<- d- spel jutri v Vancouver. Ji. < kjer b » sprejel predsednik ofk-ijelne pozdrave canad.ske vlade.
64 POTRESNIH SUNKOV V DVEH TEDNIH.
Tokio, Japonska, 24. julija. — Tekom meseca junija se je pojavilo v Tokio štiri in šestdeset potresnih sunkov in številni med temi so bili tako močni, da so predramili tudi najbolj utrjene prebivalce glavnega mesta.
SPOPADI MED MOHAMEDAN-CI IN INDIJCI.
Alrnere, Angleška Indi'ja. 24. julija. — Včeraj se je vršil tukaj krva.v spopad me<l Indijci in Mohamed ane i. Pet oseb je bilo ubitih. nad dvajset pa ranjenih.
Končno je vojštvo napravilo mir.

'■M*.

j,'-

-
•
GLAS NARODA, 25. JTTL. 1923.
MHMH
Fmblkldng Oi—
PWMI
INKDIH.
m Cn«tU«H»
IM« corpwetton
•orou«h •* Manhattan.
b A « N A * O O VMM *f IN N9»t«
ft v«-y Omf	>untf«y« «M HoMiyt
C« Mto
K« *»tn ••»»
•1.M
Subscript Ion Ytafly
Mv*rtlMm«nt on Apr—m«ot

«• «*ti«j« vsaki tfan	r*-Wfc«»
•O-.*
•a	la »MbDoatl m m prlobCuJeJo. T*mmr
■ Mom? Oriit Pri (prtmcvbl kraja Barotalko*. *■»«< nr»f«rii»	nunam. Om hitra}« aafdaaa«
O L A • NARODA"
a*, morw|M ot Manh.ttaa Nt« *1W< "». ^•••phona Cortlardt
RESNIČNO UPANJE FARMERJEV
11 lovski podlagi kot je industrija, hatur Br«»okhart iz Iowe pa je približno ob istein da si* ni .v farmer ji še nikdar pravično pc:;topa-
Nanovo izvoljeni senator Johnson iz Minnesote je rekel, da upa dožveti dan, ko bo farmerstvo na neke vrste ist
Sem
«'asu rek
io. —
I>totako je prišlo poročilo iz Kansasa, da so farmerji c i e di zave skrajno nezadovoljni z delom farmerskega bloka v kongresu in da so pričeli razmišljati, kam drugam ;i(:(j m- obrnejo, da dobijo potrebno pomoč v narodni zakonodaji.
Mr. .Johnson pa ne pove, na kakšen način hoče udej-stviti svoje upanje.	3 SHI i |f
Senator iiroukhart ne pojasni, zakaj se ni s farmerji pravi- no postopalo v Washingtonu, ko je bila vendar ve-« ina kongresa izvoljena od poljedelcev.
Tudi n« zadovoljil« ži v Kansasu ne vedo povedati, — k.i na.) .-■»' obrnejo, da dol>e to, kar jim je zanikal agrar-i i blok.
Ak<> s«- li<»*e postaviti farmeistvo na trgovsko podla--... -a morajo jK»staviti tjakaj farmerji sami. Kaj takega in iiiogo«"-«* storiti jH>tom zakonodaje.
1> !;!• i- i^ra vsak proizvajalec pšenice, koruze, bomba/.i ali tobaka na svojo lastno roko, brez upoštevanja sle-b<tih ua znanega ekonomskega faktorja v trgovini, do-k'n r tekmuj«* z drugimi farmerji po svetu, je težko govo-liti o kaki trgovski podlagi.
Zadružne zveze za prodajo in skladanje; skupinske « .rniza« i.i«-, ki bi proučevale vsa vprašanja razdelitve :n pr-o«luk<'ije, ki bi imele ^ioe, da uveljavijo svouc ukrepe,
v><- to bi lahko "■potrgovinilo" industrijo, a kongres ir«* bo mogel nikdar storiti tega.
Dokler s«* ne bo vsak posamezni farmer prostovolj-!!•» jtodivdil agenturi, katero je ustvaril sam, dokler ne bo utrdil svoje piaviee, da seje in prideluje kar hoče in kadar ho«"e, «la prodaja in pošilja kamorkoli se mu zljubi, dotlej bo moral trpeti posledice postopanja, ki bi uničilo vsako drugo trgovino pod solncem.
Kadar delujejo ekonomske raxmere, katerih ne razume in nad katerimi nima nobene kontrole na korist far-luerju, je srečen in dobrostojee.
Kakorhitro pa prieno delovati njemu na Škodo, prične pritiskati na kongres, naj stori nekaj, čeprav mogoče sam ne ve kaj.
Vlada kot taka ne more s postavami uveljaviti prosperity e ali izpromeniti naravne postave dobave in povpraševanja.
Peter Zgaga
TAKO JE BILO!
(Prispevek s Goriškega.)
Farm Products CoJnc. Walker 7500
Iz Jugoslavije.
Dragi moji deželani, vi, ki vsi ste tukaj zbraui; poslušajte me sedaj, da povem Vam marsikaj.
Kaka Vaša so dekleta, če jim tujec kaj obeta, tudi ee se vidno laže, tudi ee jim osle kaže.
Kot je veleval naš zakon-, šli smo fantje vsi k vojaikom, plakale na dan ločitve, veselile se vrnitve.
Čez par dni pa ko j s Hrvati so pričele barantati, pozabile "špraho" vaško in "divanile" hrvaško.
In nato pa še z Madžari bili so pri nas že pari, vsa dekleta "fekete" so v Madžare gledale.
3ugiisimmn*ka
Ustanovljena L 1898
Katm. 3tebturta
Inkorponrana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Razne vesti.
Tragična smrt pred poroko. Smrtna ponearečenja vsled avto-
Trajri<Vn slučaj se je dogodil pr«'il kratkim v Genovi. M«'«ltem. k>» so duhovnik in sorodniki čakali
v cerkvi, jo mlada no vest a zgore-1 adoma. In sicer radi svoje strast' «1«» kajenja. Oblečena v poročna oblačila, ki so bila obuana s tančicami, si je prižgala š«» eno cigareto pre«l odhodom v cerkev. — Pri tem pa se je tančica vnela in nesrečni«*a je v grozovitih mukah izdihnila, predno je prišla pomoč.
Pod lavo je hotel umreti.
Ko se je valila reka lave iz Etne proti okolici Linguaglosse, so bežali kmetovalci iz svojih hiš. Zapazili no, da enega manjka. ,Za-to so hiteli «Io njegovega stano-nja. «xi katerega je bila lava oddaljena samo še 15 m. Našli km starega kmeta, kJ je ležal na tleh in se ni nič zmenil za njihov prihod. Tresli so ga in klicali, na kar je zahteval, da naj ga puste v mirti. Morali so poklicati vojake narodne milice, ki so starega kmeta z vso silo spravili na varno. Vos jezen je bil, zakaj da ga na puste, da bi izvršil svoj sklep in poginil v svoji hiši, katero je na-res kmalu lava zasula.
mobilov.
Nedavno so sestavili v Ameriki statistiko smrtnih nesreč, ki so jih povzročile vožnje z avtomobili. —-Predstojniki zdravstvenih uradov 60 mest, ki imajo nad 25.000 prebivalcev, so poslali poročila, glasom katerih je v letu 1922 smrtno ponesrečilo na vožnjah v avtomobilu 3 4 000 oseb, za 1600 več kakor v letu 1921.
Izza leta 1P15 se je številp avtomobilov v Združenih državah popetorilo, število smrtnih pone srečenj pa samo podvojilo.
Dvakrat krščen, dvakrat oženjen, in seli dvakrat umreti.
V Zagrebu je bil aretiran Rudolf ČupliČ iz zadrskega okraja, ki ne ve koliko je pravzaprav Mtar. S prvo ženo se je ločil in se oženil z drugo. Čuplie je bil kot enoletno dete na cesta izložen in našli «o ga ljudje in ga še enkrat krstili z imenom Rudolf. Tako je dvakrat krščen in ima dve zakoniti ženi. Ker ga pa je policija radi bijramije zaprla, je smeje izjavil, da ne JWi sedaj iiie drugega, kot dvakrat umreti.
Mlad romantik v brzovlaku.
Ko je komisar mariborske železniške polije <3r. Juhart pred Zagrebom revidiral praski brzo-vlak, gn je neki sopotnik opozoril, naj pogleda še pod klop sumljivega sopotnika. In res se je temeljito izplačalo. Stražnik je privlekel izpod klopi zamazanega in raztrganega 17letnega dečka L»u-dovika Tom an a iz Jaromšra na Češkem, ki se je v tem udobnem ležišču ž*1 ravno 24 ur vozil iz Pra-l^p. Pri zaslišanju je izpovedal, da ^e je v Pragi najprej skril v skladišče in se od tam preril med vagoni do brzoviaka, kj<-r je zlezel pod klop in se srečno fikraval pred revizijami do Zagreba, katerega j*1 baje hotel ogledati brez denarja. Sopolnikoni se je dečkova korajž? tako do padla, da mu taka j dali jest vin, eden celo češke krcno. Komisar <ra je v Zagrebu izrodil tamošnji policiji, da ga pošlje zopet v domovinsko občino.
Grški novinar v Zagrebu.
Te dni je dospel v Zagreb sfnški novinar Pol vir os	ravnatelj
velike revije za trgovino in industrijo, ki izhaja v Atenah pod naslovom "Bližnji in daljni Iztok". Revija izhaja v dveh jezikih, in sicer v grškem in angleškem, a v kratkem bo pričelo izhajati posebno izdaji je v francoskem jeziku, določeno za Jugoslavijo in njene ekonomske prilike. Leeos je dospel v Zagreb v namenu, da pripravi vse potrebno za jugoslovansko izdan je. Imel je z vpJivnejšinii zagrebškimi trgovci in industrijalci več posvetovanj, pri katerih jim je obrazložil svoj program.
7720 dni živel — sit življenja.
! Te dni se je obesil na svojem stanovanju 20!otni trgovski pomočnik Fran jo Vukšič. Pri samomorilcu so na.šli notes, v katerem je imel zabeleženo, da je živel 7720 dni od dneva rojabva, t. j. od 21. aprila 190:1 pa do 27. jun. t. L Pod tem računom je Vulkšič do stavil opazko: Sit sem življenja.
Glavni odborniki: Presednik: Rl'DOLF PEROAN. S33 E. 1SS St.. Cleveland. O. Podpredsednik: L.OLMS BALANT, Box 106 I'earl Ave.. Urain. O. Tajnik: JOSEFIi PISHLEK. Ely. Minn. BU^aJnikS GEO. L.. BROZICH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN iluVERN. 41J — 12Ui At«. Eaat. Duiuth, Miun.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 303 American State Bank Bldg-. 600 Grant St- »t Sixth Ave., Pittsburgh, Ta.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAdNIK. Room 206 Bakewell Bld»., cor. Diamond and Grant,
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chlragfo. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD RLABODMK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1C1I. 6^17 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN P1RC. 780 London Rd.. N. E-. Cleveland. PAULINE ERMENC. 533 — 3rd Street, t^ Salle. III. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa. Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi-ARC, 638 Market Street, Waukegan, 111.
O.
Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda".
Samomor zastopnika nemške tovarne.
V	beograjskem hotelu 'Moskva' se je obesil Otoai Sehniiede, za stopnik tvornice vag-onov v G<>r-litzu na Nemškem, ki je živel v lieofrradu, da kot zasto>i>nik t\rd-ke sklene pogodlx> za dobavo vagonov na račun reparacij. Vzrok samomora ni znan.
Pretresljiva rodbinska tragedija.
V	Antinu se je utopila kmetica Staža lvovačevič s trema s\-»>jioiu otxoeiei pri pranju perila. O kol o treh p«3poltlne je padel v vodnjak
njen llletmi sin, kmalu za njim njegova Sletna sestrica. Ko je mati opazila nesrečo, je skočila v vodnjak, da reši otroka, a tud oua je našla .smrt v vtxlnjaku Xajmlajse 21etno dete je utonilo v škafu, kjer j«1 bila voda pripravljena za pranje. Sosedi so šele zvečer opazili nesrečo ter mrtva trupla potegnili iz vodnjaka.
Rodbinska tragedija.
Iz Subotice poročajo: Ključavničar Matija Takaos (Madžar) se je pred letom dni oženil z Grzelo Balogh. Za Icon ni bil »rečen. Ko se je Ta k Acs te dni ^"rnil od vojakov, je zvedel od prijateljev, da mu jc bila žena nezvesta. Pozval jo je na odgovornost ter pri tej priliki streljal iz revolverja nanjo. Zadel jo je v srce. Vsled krika je prišla v sobo služkinja. Tudi nai jo je Takacs dvakra: ustrelil, vendar pa je ni zadel. Popoldne so Takacsa našli obešenega njegovem vinogradu.
Sin zadavil očeta.
Stjepan Leskovič iz Jakšinca na Hrvatskem je zadavil svojega očeta Jurija ter mu prerezal nd vratu glavno žilo, tako da je stari mož v igroznih mukah izdihnit Za mirnim in priljubljenim starcem žaluje cela vas. Vzrok umora ni znan. Morilca so izročili sodišču.
Vse stvar! tikajoče pe uradnih zadev kakor tudi denarne poftiljatv« naj ee pofitljnjo na glavnega »ajnlka. Vse pritožbe naj poSUja na predsednika porotnega odbora. lYt-gnjo za sprejem novih Članov In bolnlSka ■pričevala, naj se pošilja na vrhovnega, zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota pe prlporoPa vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglaBl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo drufttvo se lahko vstanovi z 8 člani ali Članicam!.
In za temi pa še z Nemci se sprehajale so v senci. "Kann ich deutsch, ich bitte sehr
das fiir uns ist gar nicht schwer *
4<Če ste vi pri Fassungsstelle, prinesite kaj zabele, ee ste morda v klavnici, za meso se vse dobi."
Slovensko
Jugoslavia irredenta.
ljudstvo v Primorju j v,1» poitaljaiičevalmli namer. " aški vladi.	I m» ie ^elo.žal, iprefekt ',
Za-
Tragičen samomor ▼ Beogradu.
Na živinskem seimirti'.u med ku p^'iii lesenih zabojev je našel de žumi orožnik elegantno mlado damo. ki se je vila v smrtnih krčih. Poleg nje je bila posodica z raztopljeno sodo. Prepeljana je bila v ambulanco, a je že na potu umrla. Dojmalo se je, da je to Seda Prendič, ki se je proti volji stan še v omožila z muslimanom Preaidičem. Izključena iz rodbine, je nekaj časa bila pisarica v ministrstvi prosvete. Kmalu pa je zlxilela in zabredla v veliko bedo. Šla je prostovoljno v smrt.
Miši obgTizle otroka.
V Splitu je neka delavska žena pustila v stanovanju par mesecev startna otroka samega ter šla na delo. Ker je dete jokalo, so (prišle sosede pogledat, kaj mu je. Opa žile so, da so ga miši objrrizle. Morali so ga prepeljati v bolnico.
Sznrt Wrangrlovega očeta.
Te dni je umrl v Srem^dh Kar lovcih v 86. letu svoje starosti ba ran Ser»gej WrangeL oče znanega ruskepa generala AVran^la. Tudi pokojnik je nlužil v carski ruski armadi kot general.
Roparske tolpe na Hrvatskem.
V	virovitiški županiji (komita-tu) so nadnevnem redu roparski napadi in umori. Prebivalstvo cele županije je skrajno razburjeno. Ker so roparji oblečeni v vojaške uniforme, je verjetno, da so to vojni begunci (dezerterji).
Roparske tolpe v Dalmaciji.
Te dni je ponoči navalilo sedem razbojnikov v selo lirgplj v kotor-ski okolici in popolnoma o4-i4>alo hišo nekega seljaka. V selu Špi-Ijare je tudi vdrlo šest razbojnikov in odneslo nekemu seljaku več drauoceri«>sti jtl innogo denarja. Dosedanje preiskave po storilcih .so brez uspeha. Domnevajo, da je družba dobro organizirana roparska to4pa. Roparji so odjorože-ri s puškami in bombami.
Nezgoda z aeroplanom.
V	Sremskih Kari ovci h je nek vojaški aeroplan v bližini mesta s precejšnje višine padel na tla. V avijonu se je nahajal podna-rednik-cLijak pilot Horvat, ki je' bil na potu rz Pa-nčeva v No»vi Sad. Pilot je	nepoškodovan, aparat pa je bil popolnoma razbit.
In za temi pa se s Čehi bili v vasi so že grehi. Pepičku je hesko vroče holki pravi vse mogoče.
In za temi pa še z Rusi se ljubezen naj poskusi.
Ruski mužik mrzlih krajev, vsak je žarkih bil tečajev.
"Dam ti hleba, dam srce, ki ljubezni žejno je, zate moja kri zdaj vre, rse na fronti zdaj je že".
Končno še ljubezen z juga • e raz?iirila kot kuga. "So amar. bacciar e tutto, mango anehe pasto sutto.
Ce me hočete spoisare.
si clie la pol amare?"
* * *
Sad ljubezni iz kraljestva
marsiktera danes pestva.
* * *
Marsikdo se je čudil poročilu, da je v nekem ameriškem mestu zgorela velikanska ledenica. Ljudje se temu čudijo. Toda to ni popolnoma nič čudnega. Se ni/kdar ni bilo v ameri-ških ledenicah in ice-boxah toliko gorkote kot je je sedaj, v času j prohibicije.
* * *
Slovenec Kairlin je postal lavan-t in ski škof. V kratkem se bo za stalno preselil v Maribor.
Prej j^ bil škof v Trstu. Toda za Trst je bil premalo svet in pobožen. Kdor hoče Tržačane preobračati k sveti veri, mora imeti
od Mussolinija dovoljenje. * * •
Presneto je skop tisti zakonski mož, ki da svoji ženi samo svoje srce v dar.
# . #
Iz Sing Singa je pobegnil neki zločinec.
Takoj naslednjega dne so ga prijeli in znova zaprli. Sedaj pa pravijo zdravniki, da možak hll-ni blaznost.
Po mnenju nekaterih je pa resnično blazen. Kajrti le blaznežu se mora roditi v glavi ideja da je onstran zidovja Sing Singa kaj prostosti in svobode.
konča poslanec Šček —, "da ne 1 moremo sodelovati v jmpolni slo-' gi in blagoslovu v prid slovenske-I mu in italjanskemu narodu."*
i
Zamenjava denarja.
Poslanor SSček porf«*M v "Goriški Straži": "Mi ne pridemo naprej, če ne prevzame te zadeve v roke Narodni svet. Seveda pa je pogoj /,n delo Narodnega sveta, da nt' zlezejo vanj bankirji, niti osebe, ki direktno ali iii.di.rwkt-no zakrivile zadnjič izvršeno za-menjavo. V Itimu nanilreČ delajo neke osebe zopet na to, da bi vlada. ki ponuja nek .,voto za zamenjavo. vse dala bogatinom, ljud-izrivajo iz vseh služb, društveno ; stvu pa zopet batine. Zatorej: ali življenje ni svobodno, »rile se za- čist Narodni svet al j, pa nič!" ni rajo itd. "Ce iia«e ljudstvo ni j
ljubilo avstrijskih uradnik.w, kij Stavka goriških tiskarjev niso prizadevali niti stotinkc da-; j,, končala. Tiskarji so pristali našnjih kirvic. kako naj lju!>i za- na 14^ znižanje p.lač, ki se izvrši
"Goriška JStraža"' ol»javlja otl-[>rto pismo poslanca Virgil i ju Sčeka 11a videmakega prefekta Pisentija, v katerem ga svari, da ne bi ovacij, katere so mu prirejali ob priliki njegovega potovanja po Goriškem razni si«»venski fašisti, smatral za izraz mišljenja Jo venskega ljudstva. Slovensko ljudstvo na Primorskem se po We zvesto drži svojega naroda, !vdor je pa vpijal med fašiste. Jo "zgolj korist t »lovci in taki. ki jih razne razmere v to silijo, vob-če depjenerati. Zdravo ljudstvo na so«li vlado po tem. kar vidi in čuti. Vojna odškodnina se krči. I)rez^>osehu«t .se veča. Slovenci se
stopnike laške vlade?" povprašuje po pravici poslanec Sček. Vt»b-če — zaključuje poslanec Sček svoje pis-m«> — je brezuspešno vse prizadevanje prefektovo. pritlobi-ti ljudstvo za lašk«> vlado, tak-;.st(» pa bi bilo brezuspešno j profesorje idrijske realke: Kendo, hoteti odmiiti prefekta o<l n! 1". Cermelja in <lr. Pirje\ea.
polagoma do konca tega leta.
"Čiščenje" v neodrešenem Primorju.
Italjanska vlada j«' umirovila
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
12 Mandl St.,. New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
|kova zanimiva knjiga
NA KRVAVIH POLJANAH?
% Spisal Ivan MatiSc . m •
$1.5°
Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem upom ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebuj« 270 strani In 25 slik is vojn*. "GLAS NAHODA" 82 Cortl&ndt Street, New York, N. T.





f i11 SH	ppff? f^WtP*"4*'^p^1
v ~
*


CrLAS NARODA. 25. JUL. 1323.


Zagonetno, toda resnično.
Skrivnost in tragedija- brooklynskega
mostu.
Z AVTOMOBILOM PO EVROPI.
Romantika in skrivnost brook-1 se je pripetilo kako streljanje,, k» Ivnekega mc^tu sta prav tako bi ne imelo svoje*?« vzroka v med-
sebojnem rovaštvu in rivalstvu ganjr. Red Onions ganga je živela v večnem boju z White Hands. Mannhatan Bridge ganga pe nt more videti ni prve. niti druge. Cela stvar izgleda kot slavne krvne os vete v južnih gorah. Clan panpe je ubit in njegovi tovariši ubijejo onega, katerega smatrajo odgovornim. Pri tem zadostuje najmanjši sum. Preje ali |>ozneje ga najdejo na tleh v kakem umazanem salonu ali pa pade par naglih strelov iz zasede in na smn obsojeni se zgrudi mrtev na cesti.
Trapična Nt ran teh bojev meti jranpami pa je. tla Ne nikdar ne končajo. Kadar se os vet i ena stran, priseže o s vet o druga ln i>o-sledica je neprestana morija. Policija ne more ustaviti tega. ker ne dobi niti najmanjše podpore od članov ganp. Proti njih. stanovski časti je izdajati oblastim. Svoje račune hočejo poravnati meti seboj.
Eden zadnjih voditeljev je bil Denny Meeban, ki je obdržal vod-
očarijivi kot sta malo znani. Več kot štirideset let stoji most na fc\o>m mestu in na brooklvnski strani, pod mračnimi oboki mostu so se zbirale prav toliko časa temu«' postave v gluhi noči. Kaj *>o snovale tain in kaj storile, je del r«*snične povesti tepa mostu.
•Se sedaj žive ljudje, kojih življenja m potekla v sencah brook-lynskepa mostu in njih življenja ko bila »e bolj temna kot sence, katere mečejo stebri in oboki mostu. Nadaljni ljudje žive še danes v varni senci mostu. Njih gibanja «o skrivnostna in nep«»tova, a v vsakem »lučaju ostinejo v neposredni bližini m<MKtu. Policijski o-kraj, v katerem leži ta del mostu, ve marsikaj i>ovedati o delovanju različnih gang. ki so si izbrale brooklvnski most za pozo-
rišče svojega delovanja.
♦ w
*
Dober vir informacij bi bile seveda te različne gange, a detektivi vedo dobro iz lastne izkuš-nj«\ da ne bodo ti banditi ničesar izpovedali.
Policija je vsled tega izvedela od njih nekatere stvari le s potrpežljivostjo ter izurjenost jo.
Nadaljni dobro informirani vtr glede skrivnosti mostu jc most sani. Bil je priča vsake zarote, ki je bila zaptrčeta med njegovim mračnim stebrovjem. Most kot tak je bil član vsake panpe. ki je delovala v njegovi bližini. Ce bi mogel most govoriti, bi povedal resnično povest. Ker pa to ni mogoče, je treba sestaviti to po-vest na temelju informacij, do-šlih z različnih strani. Se preti no je bil zprajen brooklvnski most je bila vodna fronta ob East River ju pravcato kot išče izmečkov človeštva. Ko pa je bil postavljen m«»*t, je postal naravno pribežališče izmečkov, ki so se potikali j v bližini. Na obeh straneh mostu stoje mrke tvornice ali pa napol
razpadle tenement hiše. 1'Iice no . ... [ krate, ozke in zavite in ljudje, ki
žive tam. so potepuhi., pristaniški I delavci, tatovi ter splrh sodrga, ki se preživlja s tako malo delom kot le mogoče ali sploh nikdarr ne dela. Boljši ljudje, ki ne spadajo v razred, ne žive tam in ta svet je zase.
Hrfx*klynski most lahko imenujemo južno mejo ozemlja ganp. N»-katere panpe «»perirajo v glavnem v bližini mostu, druge pa gredo dalje proti severu, a vse so omejene na del ozemlja zapadno «»d Myrtle Ave., od brooklvoskepa tnostu pa do Mannhatan m ost u. Vhledtepa se vrši večina bojev meti gitngami samimi med obema mostovoma ter pod prvim ali drugim mostom.
Pred dva in dvajsetimi leti je prišel Mud Reillv v Brooklyn ter se nastanil na Myrtle Avenue. Organiziral j*- svoje tovariše ter se |ki i};raj0 ^ločilno ulogo v ljubez-jih držal pri vsakem podjetju. To je bil pričetek brooklvnske podružnice Red Onion gange. Dru-
0 postanku biserov.
Skrivnostne tajne prirode. Dragoceni biseri ▼ morskih in sladko-
štev prihajajo zarodki nekaterih;je roentgenizirasje školjk. S tem
črvov sesaeev in pa ikre gotovih pripomočkom se biseri zaznajo že
1
trakulj. Zanimivo pa je naprimer od zunaj, v enem slučaju, da doseže tak-črv
za jed a č kot zajedav: školjke kla-
NAZNANILO.
Nai stari zastopnik JANKO
vodnih školjkah. — Vešči n.^11™« *Polno zrelost v Posebnih _ _ _ ___
kalci biserov posnajo školjko še jvrstah ra,c; nasledstvo. pa najde P LESKO, ki je svoječasno poto-
od zunaj, če ima biser v sebi. — potcm v k,apavicl SVOJO dra«°<~- val za naš list, se radi slabega
biserno rakev kot zajedalka. zdravja rdaj stalno nahaja na
Modem način določenja biserov.
pogoji. Tak sesae lahko v pri-
Drapocen nakit so biseri, m ven- . " , .	* . ■
..	,	, ihodnjem poletju s proizvajanjem
da»* o njdi nastanku prav malo ve- ,	.	, .
J	1	gotovih sokov omehča svoj ovoj,
mo. Navadno se smatra samo one , -	. , ... .
, .	... ibiser. m prileze iz njegrf. Ali, ka-
školjke za tvorilke biserov, ki iz-1, - , -__. , ..	.-
J	ikor je ta crvieek zajedalka v skolj
ločajo debelo biserno plast, tako- > - .	- ,	. . .
J	.	tako se zajeda zopet v truplo
/.vano biserno matico na notranjo'. „ ___. ,	in*
. . . ,tepa zopei druga zajedalka treniran školjčne lupine. Znan je' ,	____♦	.... ..
^	sovka, enostanicna prazivaliea, ki
sladkovodni biserni skržek; pri „ ,__- „	v-
r se hrani na raeun sesawevega te-
Borovniei je našel župnik Robie'i - . m ______. .
J	r	.lesa m s tem onemogoči vstajenie
celo v ledvičaskem skržku lep bi-'- ,.....* i
1 17, bisernega groba- le pa tak se-
To pa seveda zopet pod gotovimi 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Be-
sa č le prileze iz svojega bisernega roba, postane to novo jedro našega bisera. l)a, celo črvi če. v i ostan ki izmenjavaje snovi morejo slnž?-
jakom ga topto priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
Te dni sta se odpeljali iz New Vorka sestri Helen in Jean Douglas. Obe sta dovršili visoko šolo v Atlanti, Ga. V avtomobilu. ki sta ga vzeli seboj, na Ineravata prepotovati vso Evropo, posebno pa sovjetsko Rusijo, kjer bosta študirali obstoječe razmere.
Dvojni umor v Ljutomeru.
Mariborski "Tailor" poroča:
Mesto krofastih.
ser, najbolj pa je znana prava bisernica iz Indijskega Tihega oceana. Ali ne samo v teh školjkah so našli bisere. Marsikak dobroje-
dež je našel biser pri zauživanju ti kot z^tek na5e?a bisera v splo. ostrig. In eel o v polžih n. pr. pr.'šnem iahko re-.enio> tla nartane čigrasu, kotoeu, voleku in pri gla- pravi bIset. hodls; da Ra povzro<,-vonožcu brodniku so našli bisere. živo bi(j<1 ali mrtvo noor{;ansUoj
Barva biserov je vedno enaka'telesoe tako, da nastane vsled po-
baivi biserne matice. Nekateri bi-1 manjkanja prostora med lupino
seri so rožnati, drugi vijolčastiji.; plaščkom v slednjem pod 7f-
nekateri izgledajo kot alabaster'nom ali živalic majhna odprtina •t t » " *
,fU-	j katere rob se zgoraj zoži ter us.-
Truplo školjke preganja s hrb-|v«^ri tako majhno biserno vrečlc-j, ta viseči dvokrpi ploščekT gabani- "i-loči okoli telesi biserno raa-ea, ki izloča na zunanji strani lu- tioo.
pine. Vsled izloeenja tenkih pla-| Opisani prosti bise-- pa je Irh To je mesto Kokand v Turke- S1 i biserne matice se školjčina lu-,ko naknadno pritisnjen na sttno
DOBRI
J3čr* D (XI AR JI dobč delo pri Max Fleischer. -473 North McNeil Street,
Memphis, Tenn. (v s 18.2."»—7 & 1.8,15—8)
Preženite bolečino!
Okorelo rame,
otrpljena miiics,
nategnjen sklep— vse to spremlja
BOLEČINA. Toda
vdrgnite nekoliko
PAIN-EXPELLERJA
na bolečo po vrtino, iu bolečina bo
hitro izginila. Paia - Ezpell«r !■ bolečina sta si smrtna sovražnika.
Dobite Se danes steklenico pri svojem lekarnarju, 35e. in TOo.
Glejte, da bo d* zavojčku tvornifika znamka SIDRO. Zavrnite vse ponaredbe.
F. AD. Rl OTTER Jk CO.
104-114 South 4tk St „
« Brooklrn, N. Y. 1
jv i^.rjs.^i i .	. vaici mesia
viti ce^ti mesta. Smrt "lm	v Uutoineru. Te dni se kauom ki
vzprlefl. kako zavrat- 'e odpeljal službeno v Požarevae.l q '
vete med gangsterji. IN>«™	*	^ zdrava
pal<»111 se je
za panpsterja, čeprav je mogoče hodil jk> «rla
Meehana je ne ko te os v F$i! je umorjen, ko je spal v postelji polejr svoje žene Sadie. Kro jrlja. ki je ubila njenega moža, je oprasknila tudi njo.
Naslednji vodja Red Onion pan-pe je bil Gary Barrv. ki je bii desna roka Mediana do smrt' slednjepa. Median je povečal ob sep in moč panpe. Roparski napadi na brooklvnskem mostu in kon ceni mosta tio postali bolj pogosti in flrzni.
V Ljutomeru so je zgodil izi-ed- stanu, kjer so vsi ljudje goljšavi Pjna debeli. V prerezu vidimo, da iiprfie, zraseen ž njo atvo do časa j>o svetovni vojni, če-1 no krvav zločin. Ruski strojni iu-1 (krofasti). Spredaj na grlu imajo sestoji taka lupina iz treh plasti:! Število in lepota I :serov je pri' prav ni bil niti za trenutek varen Uenj«r (Janusov. zaposlen pri ik izrastek v obliki liniške. — lz uotranje biserne matice, srednje'is lih množinah školik lahko prnvt svojega življenja. Za vsakim vo-1 gradnji železnice Murska Sobota-|Dose(laj s0 zaman iskali vzroke^'porcelanaste plasti in konkina.ste i različna. V sladkovodnih biserni-1 lahko skrSala snnrt j Ljutonu r. j<- stam.val z ženo hi 3--tc opitlemije> radi kčitere so prebi-(z"^auje kožice. V prostoru med eah je včasih komaj v vsaki s*o-letmm fantkom Rostkem in	vaici mesta Kokanda podobni peli- plaščem in lupino pa je ravnojti školjki biser. Vešči isl.elei hi-
imajo istotako veliko kiaj, kjer se navadno tvorijo bi-(serov živalic že pri mali robni od-1 er pa je dežela popolno- seri. Vsak biser ima eno ali več 1;1 tini spoznajo, a*d je v školjki bi-baje ljubavno razmerje z Vran-,1"'1	111 drupih bolezni ta- jeder, okoli teh so koncentrično fcer ali ne- Važno je. da se ohrani
slovim kapetanom Avmwom.1 krek« ni- dotoki, ki prihajajo 2 naložene tanke plasti. Trdi so bi- Pri iskanju biserov kolikor inopo Dne 6. julija je slikalo o pobioči jbližnjlh planin, so sicer jako bi-^eri kakor apnenec, ali celo jedo- <;e živaIi P«*i življenju, ker se mi-več ljudi iz okolice strašno vpitje stri- vendar pa se splošno domne-'vec
z <lanusovepa stanovanja. Ob 7 'va, da povzročajo oni to grdo bo-| Kazt(>pljeni v razredC.enih kisli.
zjutraj je inženjerjev sluga na- (Iezen. Kajti v svetovni vojni so nah ohranijo bisepi navadno
^nanil, da sta njegova poNpoclniia vojaki, ki so se nahajali v turke- , , .	.....
•»i« - - - i	i i -.	■• . • * * i • v°tno obliko, ker se v kislini raz-
'ii njen .iletiLi smcek umorjena, stanskih garnizijah, istotako pri-
Srnina komisija je na^la v stano-^-eli dobivai goljše in so jih. mora-,t0pi ,e aPnenee' organska *nov pa vanju (J an u sova ženo brez obleke.'u raditepa kmalu premestiti. |"*tane. Ker je b,serovo jedro za-zada\lj«no s srajco, in njenega si-j prel,ivalci Kokanda, kakor smo eetek lvorbe bispra^ se nehote ^T>ra ia, zadavljenega z raztrgano bri-'-., ^^ ne jJ0ieilaj0 lla drugih	iz	Je to jedro in kako
sačo. Slupa je pri zasipanju trdil,^'boleznih, na goljše pa so se že °ta- Jv-	«« to mesto- Enostavno
Brvoklvnski detektivi opisujejo da je pri še! okrog 10. ure p«wi<«-i navadili da jih loh vef ne nam pojasni to tale slučaj: Garry Barry^ja kot "ladies" člo- Vranplov kapetau Avčerov Z (i,;	gj;ino g	-lovek	Skozi navrtano lupino školjke
veka. Bil je bled ter neobn-ajno | nusovo zeno v stanovanje. Sam
sli, da se začno tvoriti biseri šele s tretjim letom starosti in da se to stopnjuje do sedmega leta. Moder način iskanja biserov pa
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
ZANIMIVE-KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
prijazen v obnašanju in govoru. Ničesar ni bilo na njem, kar bi kazalo, da je banditski glavar. Po prvem sestanku z njim bi st-v>aka deklica za niči ji vo smejals on« mu ki bi rekel, da je načelnrk ri*;ulrtske tolpe.
Decembra meseca leta 1921 pa so našli Barrv-ja zabodenega na smrt. Ko pa je policija našla. Je
•iluga je zaklenil za njima od zu-'
j jim zdi popolnoma normalen. — .if do plaščka potisnilo majhno
naj vrata, sam pa je šel k nekemu'1" ako ostane med n-»imi> Pa ne do' trIcsce in !"kniica luPine S<1 P°" Tiiancu Rusu po pričo, ker mu je hi te '»olezni. potem smatrajo, da tem zamašila, ali pa je bilo poti-!>il baje (iauusov uaročil. naj paziitn človek ni popolnoma zdrav. V snjeno tako telesce, majhno zrnee, na ženo. Vranglov kapetan bi to- naših krajih je, kakor znano, naj- kar z robu školjke v školjčno od-
rej moral uiti ^kozi okno. Sluga pa je sam razpraskan po obrazu in prsih, kar vzbuja sum. da je hotel on j m »siliti svojo gos|Kxlinjo in jo je zadavil, ko se mu je bra-
več goljšavih ljudi na Koroškem, prtino med plašček in lupino. V o-
jbeh slučajih je plašček izločil toliko biserne matice, da je to tele-ji>ce popolnoma pokrila in obenem jvaino notranjo stran školjčne lupi
--ne — torej prav tako kakor naj-j
London je imel pred kratkim demo to pri biserih, ki so nastali zopet senzacijo v živalskem pro- brez umetnega posredovanja. |
V* slučaja, da pride po naklju
Ker je razžalil psa...
nil a. Ne ve se, ali pa je Vranglov bil še živ, a ni hotel povedati ime- j kapetan zavrnil glede pričevanja na svojega napadalca. Sledovi kr-1 neZvest(*be. dognano je, da je bil • i so vodili do neke bližnje hiše. I ^Usra 0 polnoči doma v svoji sobi.
v kateri je živela Sadie Reynolds. Vra-nglov kapetan pa trdi.'da mujcesu' ki specijaliteta angleških žera Meehana, ki se je zopet po-1 je sihiga od|>rl vežna vrata in da s°dnih razprav. Neki kitajski ju med prostor in lupino kaka ži-ročila. Sadie in Reynolds sta pri-j je bil h" mnogo prej v uradniški j" špic . na jplemenitejše krvi. ki	črviček. majhna ribica ali
znala, da je bil Barrv pri njih in j tneaizi. Slupa in kapetan sta v sod- sliši na spodobno ime Peke-Clan lošček. se ji zgodi tako, kakor da so pili. a umora jima ni bflo I nijskem zaporu. Inženjer Ganu-jAVee-Wan, se je čutil v svoji pas- omenjenemu zrnu. Na ta način n egoče dokazati.	| sov !>a se še ni vrnil s potovanja, ji časti razžaljenega, ker mu je iz- tvori'lahko najbolj neznaten črvi-
Iz Ljutomera pišejo - Jutru" o dajatelj lista "Dur Dogs" ob pri'- .^ ^^ dragocenega l)Lsera in
Zakaj ženske ljubijo?
Neki francoski etnograf je se-1 stavil zelo zanimiv popis razlogov
11; j stvari:
{liki pasje razstave v predmestju
je po svoji nesrečni smrti pokopau
Na d.^daj še nepojasnjen na- P« kam očital da ima^ekratke v kpasnem bLsernem grobu.
cui sta bila v Liutoinem mnorje- noge m neke druge reci. Seveda si	..........,
.	t i ^ „ i - i i i 4.- v ~ k tej lupini priraslim biserom pe
na sopiv^a in Sletna since k ruske- tega Peke ni dal dopasti. Ker pa	.
ga inženjerja Ganusova. ki je za-'sam pred sodiščem ne velja kot se tvor'j° še Prost!' to * takl- kl|
ge [>oflružnice te gange so delovale na newvoriki strani mostu in celo v Philadelphiji in Chieagu. a brooklvnska je bila naj<lrznejša.
Leta 190C1 pa je nekdo upihnil Re illy ju luč življenja in na njegovo mesta sta stopila Spite Hennessey in Chris Sennet. Nekaj časa st« dobro vodila gango. a ko-nečno sta bila odstranjena kot vsi banditski voditelji. Nato je prevzel vodstvo neki Maronev, ki je izjavil, da je kralj Red Onion panpe. Nekaj časa je res vladal po kraljevski, dokler ga niso ne
ni žensk različnih narodnosti. h***1™ P" gradnji železnice Mur- ju Etična oseba, ga je zastopala sonasjalina taknačin, daje^pri
I ska So
Po njegovih opazovanjih ljubi 1-1	^
ska Sobo^ta-Orni(»ž. Umor ^ je iz- njegova gospodarica gospa Edita Uako telcsce v dotik s
♦ 1 k« r li svoieea tempera I	^ °d 6- "a 7" jaL V Spal" Conway Evans, ki je neprevidne- k^ega je sčasoma odela povrh-
tan.iaiiha aai .	i. I niei Ganusove. NjišIj so jo zadav- „	y„.:nalista H) noklica. n.ia kožica. Povrhnja plašekoval
men t a. Španka	W ,j(.no. ^ „„ tlell p,^ ^stelje. ^	e^-	« * tvoril, oko. i telesca
ka radi zdra% e Seksualnosti, Rust- sirk Zllf4n i]H> cedem trpu k»>t ... . .	. , • - r»-s,ko vrečico le izločal i biserno
i- u i .	\ . .	.	. • . ljevala svojo tožbo s tem, da je iz-	> recico, je iziocaui oiserno
nja radi bolestne pohote, onjen- „ad«rjen. živahen otrok. ie vist-l J	, Z	, i-, r» mflfi,n t^r nala^la nlast na nk.t
. »i,	,	^ .	, - -	' .. . javila, da je njen pes dobil v Pe- matico ter nalagala plast na plast
talka iz navade, Avstrijka iz \ ese- J obešen za dbraisSo na otročki po- '	'	, . .	, -	, „,„^ -	„„ _
i- i	4 ,» • , i • • , , kamu prvo nagrado in je pes imel jedro, katero je tvorilo ono zrn-
lja nad koketiranjem, liolandka iz »telil. Stai-i slupa, ki je spal v ku-	1	^	J 1	.	,.	A
-.t*	i t *• • •	, - - • , L . - • t tudi več častnih naslovov. K ob- ce. jc zrastlo na ta nacia v venk
uta dolžnosti, Angležinja iz raz- hmji pf»leg sol>e ter je imel raz-	a	" ' ^ vu . "	'
loga higijene, Kreolka iz instink- praskan obraz, ni hotel dati od za- ravnavi Je seveda Pnšl° ^^ buer'
ta. Amerikanka iz naveličanosti, čet ka nobenih pojasnil, kljub te- londonskih čestileev psa. "Peke". Starejši raziskovalci so mislili,
a Parižanka iz radovednosti. OI mu. da so ljudje v bližnji akolici je doprinesel dokaz resnice s da so povzročitelji teh prostih bi-
Jugoslovankah ta učenjak ne go-UlššaU v usodni noči vpitja. Sto- tem, da je skočil na sodnikov pult serov v povrhnji kožici plaščka sa-
vori ker jih menda še ni preštu-l ril<ru ^ b ile razmere dobro zna- in s tem dokazal, da ima zadosti mo zajedalke, to je živali, ki se
A-irm\	I ne. vedel je, da je inženjer Ganu-.dolge noge. Sodnik je bil Salomon- hranijo na račun svojega gostite-l
sov na službenem potovanju v Sr-|skega mnenja, da ima gospa Evans z njegovim telesom. Novejši
ftmionaža z golobi v Bosni 1 bijN ^ je me,lda ,hotel izrabiti,Prav? > obsodil pasjega Zurna-^Hrodopi^i pa so mnenja, da so
'ter se polniti mlade žene. Ker^ta na en funt Šterlingov globe ta telesca? ki tvorijo ^^ in|
kepa večera jtreluknjali v nekem V Fojniei v Bosni je neki urad- ,,m to bržkone ni uspelo, je izvr-jt^r v povračilo vseh sodnih stroa- t , . , .
bili nik ujel nekega goloba, ki je imel Šil grozno dejanje, kar je povzro- kov? ki niso baS ma!enkostni. _ je'^ro blsera' dr0bna riimena' zrn
«ak>nu ti kropi jam i. Trije so aretirani, obtoženi umora, a kol vedno, v taltib slučajih, je manjkalo dokaaiiv in trojica je bila oproficena.
Leta 1916 *e je potezal Michael Gillipisn. član patnjre. za vodstvo, a je bil ustreljen še istega leta.
Zg^kdovina banditskih panp ob brooklvnskem mostu obstaja > glavnem v medsebojnih bojih, ka-te »o gange izvojevale. Zelo redko
obroček iz aluminija na nogi. — Na prstanu je bila vrezana številka goloba in kraj postaje, iz česar je bilo razvidno, da prihaja iz T-talije. Sličen golob je bil predkrat-kim prijet v Goroždanih. Oba sta iz istega kraja. Policija je uvedla obširno preiskavo, ker je dognano da Italijani razvijajo intenzivno
čilo velik" razburjenje po eeleni Ljutomeru. T>usedaj so zaprli o-menjetnejja slupo in nekega ruskega oficirja.
Mala loterija v Avstriji se opusti.
Dunajska vlada se bavi z idejo ukinjenjem male loterije, katero špijonažo po vsej Dalmaciji in Bo- naj v bodočnosti zamenja velika
MIL.
'ali razredna literija.
ca. nastala v plaščku samem. -Ta telesca romajo na površino | plaščka in imajo prvotno nalogo, sodelovati pri tvorbi roženastel prevlake školjčne lupine. To je n-gotovljeno za sladkovodne, isto pa tudi za morskovodne
vame za ulite predmete niso	l|
zane za slučaj kake poškodbe na' P" zadnjih so nekateri razisko-kasko garancijo, bodo lianei «tro- valei v resnici dognali, da so zaje-1 ške za prelitje zvona sami trpeki. dalke vzrok tvorbe biserov. V po-
Tako storjeno v letu 1923!
Nov zvon je počil.
Na Igu je počil eden izmed novih treh zvonov vsled pretiranega razbijanja (potrka-vašija); Ker to-
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. /
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. 4 Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 4 263 strani,	i ž.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.	[ >
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika t j A v krasni povesti življenje na kmetih z vso Bvojo JJ š * resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo ' resnično tako, kakršno je.	/ V ^
Knjiga vsebuje 157 strani,	\ i • i i >■#
Juan Hiseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest Vsebuje 170 strani,	/ /,eo
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. '
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- t t sestavljen. Vsebuje 239 strani,	j f„65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	f
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, f 4 V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr Seanstvom in poganstvom pri starih Slovanih Vsebuje 149 6trani,	/ /.45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. ' I
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje ■/ slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po '1
živo in resnično slikanih domačih značajih. —	^
Vsebuje 231 strani,	,	jf ,55
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. f Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista € Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po-ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	.50
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	„» .40
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.
Globočutna in pretresljiva slika znanega in pov« sod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne grašČake in junaško umirali mučeniške smrti.	_ 11
Vsebuje 378 strani,	'	- * 75
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St^ New York
A,-:.«! t.
Siiis ii

' 'i. • -• ■
-



■ •

Ju Vpliv starišefna značaj titrgk.; ij^jJi
Mi1"	» ■ i j . i
(Foreign Lan*ua*e Information Service. — Juroalar Bureau.) /
Vsak dan *r«*"ai»o ljudi, s ka lin upornost proti avtoritetam po-terrnii je kaj težko živeti Neka- i stane stalna euslvena navada, ki teri **) čudaki, drugi nagle jeze, nespametna, sebienezi ali preka-
njeni in nezanesljivi, drugi zopet nimajo čuta odgovornosti iu po-skušajo natvezati na drupe delo in grajo. Na drugi strani morda se kdo pritožuje, da je težko občevati z nami, češ, da «110 samo-zad* voljni in polni preti »odk «n\ " tako da ne moremo pravično presojati .stališvce druirih.
kasneje utegne povzročiti veliko zlo.	t	, j
Ko pomagamo otroku, da »1
privzgoji zdrave -duševne navade, ravno kot mu pomagamo, da s»i pridobi zdrave teJeaue navade, treba imeti pred očmi eno temelj 110 načelo: otroku naj se dovoli čini več svobode do izraževanja; naj se mu dovoli, da se njogovo napne nje in posebno zanimanje iz-L j udje se niso r«»dili » takim raža v njegovem Lpranju, v nje-značajem: oni so taki postali Zna- j govern delu in v .stiku z drugimi čaj so začne upodaid jati že v otro- člani družine. Kjer to izražanje je *kih letih. Duševne navade se pri- nespametno a!i nevarno ali se pro-vzgajajo ravnotako kot teletaie tivi pravicam d-rugVh, pameten navade. Nekatere navade do- roditelj l>o napeljevat -otrokovo bre. dmpe slabe. Navadno se jafeo en«*riijo v druge in boljše .struge.
trudimo, da otro«*i pridobijo dobre tele-ne navade, ali kaj radi zan-v m ar jamo čustvene navade, ki jih otrok utegne razvijati, dasi so
n»* da bi ma zatiral nagnenjo otroka, kar je škodljivo.
IVmasrajte otroku, tla si olirani i spoštovanje do sanue<ra :*?be. Ne
hržkonc te le jako bolj važne za	odjemljitc nui /, bes^edami ali de
srečo in prihodnji življemski u-	janji. kar ima siunoe^Kwtovanja
speli otroka k«»t v^« t edemu,- na-	l?»«JiteIj. ki obvlada otroka s tem,
vade. \'sako bdeč . uro ciiiAvova-	da j»- z:tri nj. gov duh. ni vreden
nje otroka reagira na ono, kar se vrši okolo njega — v šoli. doma. na igniii&ču. V si od teh izkušenj se ustvarjajo čustvene navade — način obnašanja v neugodnem položaju. način pojmovanja in čustvovanja. Te navade se rade za-koeeuinjajo, in uko so sinhe, po- J Kanejo kasneje vzrok m-sreče in pomanjkljivosti. .Mnogo izmed nas zaveda svojih .slabih strani, ki jrh imamo zato. ker nam nikdo
imeti otroka.
Kt-nčuo zapomni mo si to: A ko hočemo pravilno vzgojiti značaj otmka, treba lmjprej, da sami malce pometamo pred svojim la.st-nim pragom.
ni ponuipal odpraviti jih. ko smo bili otroci. Tako s** utvarjajo oni čudni i i neznosni značaji, o katerih smo začetkoma govoril Nekdaj je njih končna {posledica: nervozno in duševno razsulo.
Težko je razpravljati v par besedah o vseb problemih, ki se ti-čejj zdravega razvoja otrokovega čustvovanja ali si ne moremo kaj. da ne bi poudarjali nekoliko važnih t<»čk.
Najprej, nikar ne strašite otrok.
Pn-sitiaševat i otroke ji- r^na [Colorado:
stvar, dasi uinogi	to .smatn
jo za šalo. t' strašen je otroka ..	_ . _
. . ,	.	"'iTra. Irank Janesh;
tepne imeti jako reso*- {m»»Uh1h-c. ('o^ello
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas N.-iroda".
Vsak zastopnik izda potrdilo za sroto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "<ilas Naroda" je: Za eno lelo $t!.00; za pol leta $3.00; za štiri mesce ?2.00; za četrt leta 1.50.
Naročnina za Evropo je $7. za eno leto.
f. OliAS NAKOPA, 25. JUL. 1923.
Novice iz Slovenije.
Skof dr. Karlin v Mariboru.
Dne 28. junija popoldne se je pripeljal z hrzovlaikoni v Maribor novi Javantiuaki škof dr. Karlm. Na kolodvoru so pa sprejeAi kanoniki s prošbom Matekom na čelu, 4iakar se je škof odpeljal v kočiji na Slomškov trg. kjtir ga je pred škofijsko palačo čakala mariborska duhovščina. Belo oblečena deklica je pozdravila škofa in 11111 izročila velik šopek svežih rož. Nato se je škof v sprevodu duhovščine med špalirjem belih deklic iz rHmostaina podal v stolno cerkev, kjer se jc vršil kratek cerkveni
plitvem jezeru. Pokojnik, rodom iz Sušja pri Ribnica, je deloval v duhovno-pastirski službi Bele dve leti. Bil je mirnega značaja in splošno priljubljen. Truplo so prepeljati v Preserje, kjer je bilo ob veliki udeležbi žapijanov položeno k večnemu počitku.
Gad je pičil
v levo nogo FVanči«ko GoJobovo, posestnikovo hčerko iz Že&melj, ko je grabila na travniku seno. |Tako gledamo s strahom v bodočnost. Res skrajna sila je. da se ob
daj pa, ko se kažejo mokra leta,' bi morali merodajni faktorji vendar skrbeti, da se glavna afiruga Borovnišice iztrebi in razširi, obenem pa tudi drugi njeni dotoki. Močvirski odbor bi moral srkrbetii, da se denar na kak način dobi ali od pokrajinske uprave ali pa od države, oziroma naj si najame posojilo za ta res nujna dela. Kje naj dobimo drugače živež in krmo? Letos ne bomo ime4i ne za ljudi, ne za živino, k«*r za ljudi se ne bo nič pridelalo, živinsko kr-tno pa je vso zablatila povoden j.

Pes ogzizel deklico.
Dne 2. julija popoldne se je v
obred, nakar je škof odšei v ško- Ljubljani igrala 3le*na deklica fiisko palačo. Oficijelno pa dr. | Silva .Menart na Resljevi cesti po-Karlin s tem prihodom v Maribor j trotoarja. Naenkrat .priteče že ni prevzel škofije, ampak je pričel tjakaj predvsem radi Jwrm
California:
San Francisco, Jacob Lausin.
ra-1 I'enver. Frank Skrp.bee; T^eadviUp, u iM. Yaronik: Pueblo, Peter Tulip, John
Salida, Louis
I cite otroku, da >e vede tako, kakor je spodobno v družabnem življenju, ali ne osramujte pa pri letn. Sram ni zdrav občutek za otn»ka, niti ponižanje, zadrega ali mužna samosvest v prisotnosrti drugih.
Nikar ne lazite otrokom o važnih stvareh, zlasti ne, kar s«- tiče prevažnega spolnega življenja. Otrok kinrtlu znajde, da je bil 11a-Ugan in pre% arjen. in ta izkušnja je neznansko slaba za otroka.
Indiana:
Clinton. Lambert Bolskar; Indiana-iMiiia, I.ouis ltudman.
Illinois:
Aurora. J. Verbieh; Chicago. Joseph IMish; Cicvro. .T. Fabian: Joliet, Fr. i:ambi«'b, J. Zaletel in John Kren : La Snlle, J. S peli«-h: Mascoutab. Frank August in: North Chicago, Anton Kobal, >.rath Otrrin ;SprinpfieW, Matija Bar-borieb; Waukegan, Frank PetkovSek.
Kansas:
Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland:
Kitzmilier, Fr. Vodopivec.
Muopo nezadovoljnosti, nadlog in \ Minnesota:
neuspehov v Noli, nuiopo nervoz-j Chisholm, Frank Gouže; lily, Jos.
uih slabosti v mLadooti in nervoznih in umnih razsul v življenju t roba pripisati napačnemu iinte-vanju spolnih stvari radi laži in prevare drugih. Temu treba \x-opjbati	Ako otrok kaj vpra-
šuje v tem pogledu, treba odgovarjati p<<šteno in brez zadrege, kolik<>r je pač otrok sposoben da razume.
Treba prizadevati se na vse nio-fpoče načine, da s*' v otroku ue razvije čut powlrejenusti. Stari«i in uoittilji dostikrat grešijo prav hu-v tem i»ogletlu, oznierjajoe o-troke z imeni, iz katerih bi se iLalo s<iditii, kot da nimajo preveč dobrega mnenja o njili, ali prispo-dabljajoi'- jih po krivici z drugimi otn-ki. "Marička j«* prav pridna, ali T<«x"-f-k je tepee." Noben oče aLi mati ali učitelj bi dovolil take opomlve vpričo Tončka, ako bi se zavedal stalne škode, ki jo taika opomba, zliisti ako ponovljena, u-tegne povzročali Tončku.
I>«"ffcikrat je tis^ba kazur»%-ati o-troke. Otroke je lahko kaznovati na način, ki mu bo kot rst«n, ali na dr mri strani najnefnečnejše posledice utegnejo slediti ne^a-metaiemu kaznovanju. Kazen mora 'biti pravioua, razumna in hitra. Ne sme <b iti sam'"voljna ali le h*raz muharrte kaprice roditelja ali učitelja, žaieč otrokov čut za pravičnont m !|ioiteno<at. Kaznoaa-nje, ki je le posledica roditelje%*e ali učiteljeve nagle jeze, vzbuja pop« jI noma upravičeno jezo in u-pornost na *»trani otroka. Rc»ditelj ali UKŠitnlj, ki ne zna obvladati sa-niepa sebe, jse <Amaša slabše kot otrfik — ii otrok to ve. Tako ka-r.uovanje utegne ustrahovati otroka tako da *e Ik> '4leno" obna- Roek sPrtn^	Taocher.
;	Pote« carina Teden Lh so poobUHBenl
»lahtako lepo obnašanje pa je ^^ MroCniao M V8l tajoiki pl#eany	ker sovraštvo j. s. K. j, _ _______.--^
J. Pesbel; Fveleth, Louis Gouže; G11 iM'rt, Louis Vessel; Hibbinp, John Pov še; Virjpnia, Frank Hrvatich.
Missouri:
•St. Liuis, Mike Grabrijan.
Montana:
l^ast Helena, F rank HreUa; Klein,
tlreogr Zobec.
New York:
Gowanda. Karl Sternisha; Little Falls, Frank Masle.
Ohio:
Larberton, A. Okolisb in J. Barich; Cleveland, Janko Pleško. Jakob Res-t'ik in Chas. Karlinger; Collinwood, Math. 81apnik; lx>rain, Louis Balant in J. Kumie; Niles. Frank Kogovšek, V..unpstoirn, Anton Kikelj.
I fnnsylvania:
Aeosta, in okolic, Martin Abram; iVnibriclpa Frank Jak.«lie. Bessemer, Louis Hribar; Braddock. J. A. Germ; Iiroupbton, Anton ipavec; Sardine, John Demshar; Conemaagh. Vid Bo-vaiišek in J. B rezov ec; C la ridge, Anton Kozaplov in A. Jerina; Dunlo. Anton lauželj: Kxport, Louis SupančiC; F<> rest City, Math Kamin. Farrell, Jerry Oprin; Imperial. Yal. Peternel; Greens-t'urp, Frank Novak; Homer City In oknlieo. Frank Farenehak: Irwin, Mike I'aushek; Johnstown, John Polanc tn Martin Koroahetz; Luzerne; Anton (»šolnik: Lloydell, Anton Malovrh. Moon Run, Frank Maehek in Frank Ptidmilšek: Pittsburgh. Z. Jakshe, Ig. Magister. Vine. Arh in U. Jakobich; Heading. J. Pezdirc; Rockwood, A. Hocherar : Steelton. Anton Hren ; Turtle Creek in okolico, Frank Sehifrer;
West Newton, Joseph Jovan; White \'alley, Jurij Previch; WiUock, J. Peternel.
West Virginia:
Coke ton. Frank Kocian. Wiwonrin:
Milwaukee. Joseph Tratnik. Racine, ta okolii-o, Frank Jelene; Sheboygan, II. Svetlin.
Washington:
Black Diamond. G. J. Porenta.
in da vrši tekoče posle, vsled česar se je »e pred oficijalnini vsto-Učonjem nastanil v škofijski palači. Njepov prihod v.sled tega tudi ni bil javno razglašen, vendar se je zbralo popoldne mnogo občinstva. tako da je bila stolna cerkev pri slovesnosti skoro polna. Vrata škofijske .palače so bila o-kražena z zelenjem in papeževimi zastavicami. Kadi proslave Vido-vepa dne so vihrale raz stolpa polog papeških tudi drž. zastave.
Smrtna kosa.
A* Kranju so pokopali tamkaj-išnjega rojaka Emila Merka, pod-polki»vnika v pokoju, ki je umrl v ljubljanski vojaški bolnici 11a posledicah bolezni, ki tii jo je na-kupal v 'izvrševanju svoje službe. Po prevratu je služboval v Ljubljani. Most aru v Hercegovin:i ter končno v JStipu v Maeedoniji. Vsled bolezni je stopil v pokoj in se preselil v rodno mesto Kranj.
V	Radovljici je umrl posestnik in ključavničar Ivan Sarturi v starosti 74 let. Bil je odločno naroden mož, ki je užival .splošno spoštovanje.
V	Mariboru je umrl Fr. Jančar, lastnik hotela "Pri zanioa-cu".
V	Ljubljani je umrl po dolgi m mučni bolezni Franc. Ijokše, gostilničar in 'bivši izvošček, ki je bil v Ljubljani .splošno znan.
Obesil se je v Mariboru
f>4ktni mestni pometač Ignacij Kuušt''k. Svoji ženi je vedno pravil, da se bo obesil, kadar ne 1xj več imel "za piti". Na Vidov dan mu je rew zmanjkalo cveaika za pijačo iu se jc medtem, ko je žena v kuhinji pripravljala večerjo, obesil na vratih sosednje .sobe.
Strašna avtomobilska nesreča
se je dog.*lila 11a Dolenjskem med Prekopo in Št. Jernejem. Neki avto je prijel za obleko 86-letno \~žitkarico Nežo Lužer iz Ostroga, jo vlekel kakih 30 metrov daleč in nato šele obstal, nakar je šofer z y o že 111 odrezal obleko nearečnice, ki je bila že davno inr'-va. Ne da bi se dalje pobrigali za mrtvo žensko, je avto še z o-stanki obleke zbežal v divjem diru. Orožništvo je takoj telefoniralo na vsi* strani in končno se je j>)srečilo prijeti lastnika avta v Ljubljani. Je to tovarnar Drag. Vega iz Zagreba. Na policiji je zatrjeval, da se zaradi gneče na cesti ni mogel izogniti ženski.
Z medvedom sta se srečala.
Nekega dne je šel sodili kanclist T. Oljšak na lov na Slivnico, v bli-žini Cerknice. Na drugem gre-!>enu gore stopi malo nizdol in post o ji nekaj časa. Kar zašumi za nekim grmom, v 'daljavi deset korakov od njega. Mislil je, da bo srnjak. In kaj se prikaže? Velika lUodvedja glava pogleda ven in buli strme v lovca. Nič manj za-čueduo ni gledal te nenavadne in nepričakovane prikazni lovec. Ko zreta v tej bližina nepremično nekaj časa drug v dnigega in se je Oljšak pripravljaj, da raproži. je skočila mreina jako urno kvSku in v .stran ter je ksgvnHa v goščavi. V istem hipu je počil strel, a medved je srečno odnesel svojo kož'). Zadnji medved je bil ustreljen na Slivnici menda leta 1913. Čudno, da se niso zganili cerkniški lovci in šli takoj za kosmatincem. ko je le-ta za naše kraje jako redka in nenavadna prikazen.
Kaplan Josip Lovšin utonil.
Kakor poročajo, je v Preserju utonH v tamkajšnjem jeaeru kaplan Josip Lovšin. Šel se je kopat v jezero. Pri kopanju ga je prijel kre in našli «0 4* vptvega vhjuli ie več let aošo, je ae SLo,jk-
pritece
od nekod pes Čefrtaliča. podere deklico na tla in jo prične gi'izti po obrazu. K sreči sta psa odgnala pisarniški sluga trgovske delniške družbe Ivan K'«uaaijuk in Ana Oevirk, sicer bi pes deklico popolnoma razinttsaril. Bila je takoj prepeljana v lx>biišnico.
Razne nesreče.
Zidarskemu delavcu Mihaelu Jenku iz Dovjeiga jc pri delcu padlo železo na desno nogo in mu jo precej poškodovalo.
Ključavničarski vajenec Franc Bajec, zaposlen v "Bistri" v Kamniku, si ie pri delu {Koškodoval levo oko.
Franc Prisnik, delavec pri "1 Sio-gradu", se je nevarno vžiigal v desno roko.
I^evo oko si je pri delu poškodoval rudar Josip Št\glic iz Zagorja.
Delavca Alojzija Mačka, zapo-slenega v tovarni "MergenthaF* v Mostah, je stroj zagrabil za de«.no rt>ko in mu jo poškodoval v komolcu.
Vse navedene poškodovance .-so prepeljali v ljubljansko bolnico.
Smrtna nesreča s samokresom.
IVed kratkim se je vniil iz A-merike s svojo rodbino Frane Je-raj in si kupil na Vrhniki malo posestvo. S seboj je prinesel tudi anienikanski samokres. Te dni pa ga je dobil v roke njegov triletni sinček ^TVanc in se začel ž njim igrati. Samokres pa se je naenkrat sprožil. Krogla je šla dečku ^kt*zi trebuh in ga smrt 11 onevarno ranila. Oče ga je sicer takoj odpeljal v bohiico, a \-saka pomoč je bila prepozna. Deček jc umrl.
Medvedko je ustrelil
dr. Ivan Tavčar v revirju "Lin-te pri Gor. Brezovici nad Pre-serjetn. Tehtala je 80 kilogramov.
Tudi za državnega uradnika ni stanovanja.
V Mariboru se še vedno nadaljujejo čudeži, da dobijo razni tuji verižniki takoj stanovanje, do-čim državni in železniški 'uradniki čakajo že leta na stanovanje. Tako je nastal položai. da novo dospeli uradniki sploli ne morejo vršiti svoje službe, ako si niso po kakšnem srečnem naključju preje sami preskrbeli stanovanje. Te dni se je poročalo, da novi inšpektor dela pri mui-lstrstrstvu za socialno politiko ne more nikamor pod streho. Obrnil se je v skrajni sili tudi osebno na okrajnega glavarja, v katerega oibmočju se nahaja nekaj vil že dlje časa praznih. Pa tudi tu je bil kratkomalo odbit. Ne preostaja mu drugega, kakor da se vozi vsak dan na svoje prejšnje stanovanje p«ri Celju. Tttdi njegovi uradniki .so primo-rani ležati na tleli — v uradu. Radi teh nevzdržijivih razmer zelo trpi vse uradovanje.
Povodnji na barju v borovniški in preserski občini.
Poročajo: Letos imamo deževno leto: jarki pa niso bili trebljeaii že ves čas vojne, vsd so tako rekoč do vrha zamašeui. tasko da kadar je kak naliv, je vode takoj na travnikih 1 ti njivah. Pri Močvirskem odboru se premalo dela, a glavni vzrok je baje, ker ni denarja. Tako se trebi j en je odlaša od leta do leta na škodo nam kmetom. Zadnje dni je preplavila Borovnišiea vse travnike an njive: travo, katera je bila pokošena, je čisto odneslo, drugo, katera še stoji, pobi at i lo in naneslo vse mo-goče predmete, kakor veje, iveri itd. Kar je bilo na njivah, je pa skoraj popolnoma uničeno vsied preplavi jen ja4 kakor krompir, fižol in drugo.* Do sedaj, ko smyo
je,
lasti že enkrat v zdrami jo in po magajo kmetu, da ne propade. Denar jc za vsako drugo reč. samo za go; pedarstvo, ki je nujno potrebno. pa ni pare. Regulacija Ljubljanice gre pravo polževo pot. A koliko bomo ipri tem mi kmetje imeli škode, je drugo vprašanje. Naj se nterodajne ob-hi'-'ti zavzamejo za to, da nam ne bo voda ves naš pridelek uničevala. — Prizadeti kmetje.
Dobro jo je pohvalil
Jerica so je dala fotografirati. Ko je prejela slike, vpraša Jur četa, če je dobro pojrodena.
*' i zvrstno"reče J u rče. "Na tej sliki te mora spossnati vsakdo in tudi oni, ki te še nikdar ni videl.
NAPRODAJ HARMONIKA
11a novo oglašena. jako lepi gla • ■vi. Katerega zanima.* naj piše na: Francis Weber. 1260 — 2nd Ave., New York City.
(25-26—7)
Kje je FRANK SLUGA? Prej je bival v Blacklight. Pa., Box 77. Njegov naslov bi rada izvedela žena Reza Sluga v župnišču Si n je, pi»šta Materia, Venezia triuiia, Italia.	(24-25—7)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
-t
Naročnikom "Glas Naroda" v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni za stopnik
Mr. Joseph Sm&lcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravnistvo.
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more izplača C! dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovijenec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da ae čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-[•ovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take Čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi In ne potujejo v Ameriko, Je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na aadnjl pošti brez neprilik.
Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine ln potni list w pa lahko plača tudi s dinarji.
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odred« be ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Ce je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraBSnjoČih stroSkov pno se morali odločiti pre v red iti pristojbino sa dolarska Izplačila kakor Bledi: Za izplačila do 925. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja.
Na nakaznici naj hm vite nm-fetto: Izplačati v MarJL
Ta pristojbina .Je veljavna sa dolarska lsplačUi r Jngortavijl ln
ItaliJL
FRANK SAK&ER STATE BANK SL» New Tefk City
Kretanje parnikov - Shipping News
16. avgusta:
Mongolia. Cherbourg. Hamburg.
18. avgusta:
Albania. Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Orbita. Cherbourg. Hamburg: — Leviathan, Cherbourg; Vcendanm, Bou-
locnc.
21. avgusta:
Aquitania. Cherbourg; Reliance, Ctaer-jbourp. Hamburg; Pre*. Harding. Cher-
>. julija:
Albert Ballln. Cherbourg In Hamburg: Kroooland, Cherbourg In Hamburg.
L Julija:
Leviathan. Cherbourg: Homeric.* Cherbourg: Volendam. Boulogne In Rotterdam; Roussiilon. Havre.
31. julija: Colombo, Genoa.
1.	avgusta:
Pres. Garfield. Cherbourg: York, Bre-jbour& Bremen.
22. avgusta:
George Washington. Cherbourg ln Bre- France Havre: Laconla. Cherbourg; men-	[Hamburg; Lapland. Cherbourg; President
2.	avgusta:	|Van Buren, Cherbourg. Hannuver. Bte-
Suffrente. Havre: Mandchurta. Cher- me"' bourg. Hamburg; Tliuringia, Hamburg. 23. avgusta:
A avouita •	! Minnekahda. Ch"rh«urK. Hamburg: —
"T„* . .. it	c ,	,	Westphalia, Hamburg; President Wilson,
Lafayette. Havre; Snxonla. Cherbourg;
Ryndam, Boulogne; America, Ch"bg, Bre-men.	25. avgusta:
Lafayette, Havre.	| Homeric. Cherbourg: Orca. Cherbourg,
.Hamburg; Taormina. Henna; Rotterdam. ,?Vflumta:	Boulogne; Pres. Arthur. Cherbourg. Bre-
Mauretania, Cherbourg; Canoplc, — men Cherbourg, Bremen.
i28. avgusta:
avgusta:	j ROU,<,i<jon. Havre: Mauretanla. Cher-
Tyrrhenia. Cherbourg, Hamburg; Bet- bcu Pittsburgh. Cherbourg. Bremen, genland, Cherbourg. Hamburg; Resolute.! Cherbourg. Hamburg; America. Genoa; 29. avgusta:
Pres. Adams, Cherbourg; Bremen, Bre-! Pres. Polk. Cherbourg; Seldlkta. Bremen.	i men: Conte Kosso. Genoa.
9. avgusta:	30. avgusta:	__
Roohambeau, Havre; Finland. Cher-' Kroonland. Cherbourg, bourg; Hansa, Hamburg; Conte Verdi, , seRtembra-
Genoa; Argentina Trst.	'	"	.. , ... r.. .
Lafayette. Havre; Majestic. Cherbourg;
11. avgusta:	Volendam. Boulogne; Oeurge Washing-
La Savoie. Havre; Majestic. Cherbourg,	ton. Cherbourg. Bremen.
New Amsterdam. Boulogne; Pres. Ilo-	. atembra-
osevelt, Cherbourg, Bremen; Muenchen. ' ,e	, "	nnllnl,,t(,
Bremen.	Berengarta. Cherbourg, Resolute. Cher-
bourg. Hamburg.
14. avgusta:	_
«	^	5. septembra:
Berengaria. Cherbourg; Pres. Fillmore. „ . Bremen.	Belgenland. Cherbourg.
8. septembra:
Leviathan. Cherbourg; Marta Washtng-
15. avgusta:
Pari3. Havre: Zeeland. Pres. Monroe. Cherbourg.
Cherbcrtirgh,
ton. Trst.
ANCHOR
V Jugoslavijo v 9 dneh.
Vsak torek odpluje euea morskih veliksno
AQU1TANIA ..
MAUBETAN i A BERENGARIA
45,647 ton. 30,704 tone 52,022 ton
Razkošne kabine 3. razreda z 2-4-6 posteljami. Prekrasne jedilnice, kadilnice in počivališča- Pokrit krov z.v šetanje. Domača kuhinja. DomaČa udobnost. Brez-skrbnost.
Nakaznice denarja potom Cunard, iz-plailjive v Jugoslaviji hitro, sigurno, zaupno. Za karte in nasvete vprašajte pri najbližjem agentu v svojem kraju.
wUNAR D-ANCHOR LINE 25 Broadway New York

New York. Plymouth. Havre. Paris LAFAYETTE 4. avg.; 1. sept.; 29. sept. LA SAVOIE. 11. aug., 8. sept. 20. okt. PARIS .. 15. avg.; 12. sept.; 3. okt. FRANCE 22. avg.: 19. sept.; 10. okt. New York. Havre. Pari«
ROUSSILON ............... 28. julija
CHICAGO................2. ava.
ROCHAMBEAU ........ 9- augusta.
New York. Vigo [Spain], Bordeaux LA BOU RDONN AIS 18. septembra. Piatt za unAt lokalaca aetata ali aa rlavai a radI-19 STATE STREET.	NEW YORK
Kje se nahaja CI LA MULEC? Pred 12. leti sva bila skupaj v Viririnia, iliiui. Prosim jo, da so mi oglasi. — Alovsuus Mu-lec, Box ti6, Arroyo, Pa.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda1'. S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
H ASM AKILO Df FRIPOROČILO 6«nj«nin naročnikom "Glin Naroda" ▼ državi Ohio naznanja mo, da jih bo obiskal aai potoval oi saatopnik
Mr. AJTT0M BXMdld, kaiari j« pooblaščam nabirati na ročnino sa naš liat, zatorsj prosi mo rojake, da ma bodo koliko? mogoča naklonjeni
glrrtnic Pnbliihinsf Co
■JTTIWrTTITIITfTITItni
BAVHOXiX JX IZŠLA.
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnorajia flutrovani isdaja Vsebuje 908 itruL
*aw M Ottj. W, I.
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačane karte tvojim sorodnikom za naše črte.
White Star Line
New York — Cherbourg Homeric 28. julija; 23. avg.; 15. sept. Majestic 11. avg.; 1. sept.; 22. sept.
(NaJveCJl parnik na »vetu.) Olympic 16. avgusta: 8. sept.; 29. sept.
American Line
New York — Cherbourg — Hamburg Kroonland 26. Julija; 30. avgusta. Manchuria 2. avg.; Finland 9. avq. Mongolia 16. avg.; Minnekahda 23. avg.
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antwerp Gothland (samo Antverpen) 4. avg. Belgenland 8. avg.; 5. *ept.; 3. okioora Zeeland 15. avq.; Lapland 22. avgusta.
t>nbr:i lirana. Zaprti prostori. Velika javn.i xblralLSf-a. Oglasite »e pri lokalnem agntu ali pri
PASSENGER, DEPARTMENT No. 1. Broadway	New York.
MOŠKI! Zaščitite ae Proti na le z c mu
Naha vite ai najboljšo xaA* itn
PREPREv-BA i* MOŠKE Velika tub« 35c. Kit (Va> |1 Vri lekarurji ali San-Y-Kit Dept; B 92 Beakmmn St.. New York Pišite za okroinieo.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
VEJLIKH ražnoetl u potnlkm je, da je natanko poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh, ki bo t zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne lskušoje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnike, ki Imajo kabine v III. razredu.
Ako ste se namenil] potovati ▼ stari kraj, nam plfiit« ker bo to v Vašo korist.
Tudi oni, ki fte niso amerlikl državljani, smejo potovati v stari krs| na obisk In |lm Je dovoljeno vrniti se. Nt ieljo dajemo vsakemu tozadevna pojasnla.
Kdor ieli dobiti sorodnike aU znance iz starec* kraja, naj nam pl-Se za navodila, kajti Število priseljencev Je opejeno.
Za potne stroSke Izplačuje po na-Sem naročilu Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
Kt Cortlandt Street	New Tork
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
*DVERTI»E IN "GLAS NARODA".
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
z rogom ali bres rogu, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Dealer
24 Main St., Conemangb, Pa. Cepike zastonj, piSite ponj.
. . Jj K I.-*«.. r». ' ,

1
»k.