s\\mm go Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung. Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark.. vierteljährlich RMJ.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzügHch 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. ¿¿0-jQ Nr. 42 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 21. Oktober 1944_Einzelpreis 10 Rpf Narod k puškam! Führer ¡e pozval Volkssturm nemškega naroda pod orožje — Zgodovinska ura na tleh Vzhodne Prusije — Reichsführer \\ je narodu obrazložil Führerjev dekret ter podal v zaupanju v zmago jasno sliko vojnega položaja Führer je izdal dne 18. oktobra dekret o usta- Reichsführer ff Heinrich Himmler, poveljnik in desettisoči tankov pripravlja za sunek v Er-novitvi Nemškega Volkssturma. Dekret se glasi: nadomestne vojske, le 18. oktobra ▼ nekem me- ropo ter se je zvezala * židovskimi vojnimi huj-Po petletni najtežji borbi stoli sovražnik vsled stu vzhodno Prusije prisostvoval prvemu apelu «skači t Angliji in Ameriki. Da bi obvaroval nal odpovedi vseh naših evropskih zaveznikov na Nemškega Volkssturm-a. Pri tej priliki je sptfročil narod usode ruskega naroda, je Führer prehitel nekaterih irontah v bližini ali ob nemških mejah. Führer-jevo proklamacijo, obenem pa je imel pred boljševiški napad Junija 1941 je zapovedal obram-Sovražnik napenja svoje sile, da bi razbil naS četami Volkssturm-a govor zgodovinskega po- bno vojno proti najhujšemu sovražniku Nemčije Reich in uničil nemški narod in njegov socialni mena. in veega sveta. red. Njegov zadnji cilj le, iztrebljenje nemškega Na vprašanje, da-li je ta apel potreben, je od- Reichsführer-ff j« nadalje orisal tudi dobo tež-človeka. govoril Himmler s predlogom dogajanja v te} kii preizkušenj nemškega naroda ter je prešel Kakor v jeseni 1939 smo zopet popolnoma sami vojni. Spomnil je poslušalce na predzqodovino na vojno doQajan1e sedanjih dni. Vedno težavna ironti napram našim sovražnikom. Takrat nam izbruha vojne, na zmerne zahteve, ki jih je stavil nejSa j6 vojna tudi n naje zapadne nasprotnike, je v par letih uspelo s prvo velevpostavo naše Führer spričo ogroženega položaja Nemcev na Uspelo jhn 1e slcer z naltežjimi žrtvami podku-nemške ljudske sile, rešiti najvažnejša vojaška Poljskem. Führer-jeve zahteve bi bile v slučaju piu v6,e<1 premoil svojeqa letalstva prodor v vprašanja ter rešiti eksistenco Relch-a in s tem sprejetja lahko preprečile vojno, vendar jih pa Normandijl_ Toda zapadna fronta je bila proti Evrope za več let. Sedaj, ko nasprotnik misli, da angleški veleposlanik ni hotel dati tistim, katerim „Covern pričakovanju v zadnjih šestih tednih lahko izvede poslednji udarec, smo se odločili so bile namenjene. V 18 dneh je bilo rešeno vo- M novQ postavljen ^ utrjena v dolžini 900 kilo-za drugo velevpostavo našega naroda. Uspeti nam jaško vprašanje Poljske. Führer je ponudil roko m<3trav Kjjuj. najhujšim naporom se jim je pomora in uspelo nam bo, kakor v letih 1939—41, sprave Angliji in Franciji. V ranem poletju leta srečilo samo na nekaterih mestih suniti do stare opirajoč se ed nole na lastno silo, ne samo zlo- 1940. so nemške čete premagale oziroma spodile meje Reich.a jz leta 1938 ter zasesti majhne dele miti uničevalno voljo sovražnika, temveč vrgli s kontinenta naše nasprotnike, belgijsko, nizozem- ngSe domovtne. ga bomo nazaj in držali v oddaljenosti od Reich-a sko, francosko in angleško armado. Kljub temu vse dotlej, dokler ne bo zajamčen mir, ki bo za- je Führer še enkrat ponudil roko sprave. Zopet Koalicija naših sovražnikov — tako je izvajal varoval bodočnost Nemčije, njenih zaveznikov je bila odbita. Führer-jeva dalekovidnost je oov- Reichsführer-ff — preizkuša besno in obupno vs* in s tem Evrope. Vsem nam znani uničevalni volji ražnika potisnila daleč od domačih meja. možnosti. Brez presledka hujska Salin svoje bolj- naših židovskih mednarodnih sovražnikov zoper- Medtem — tako je nadaljeval Reichsfuhrer-# še viške krvne žrtve v brusilovske ofenzive. Ob-stavljamo totalno vpostavo vseh nemških ljudi. — 6e je Rusija s svojimi milijonskimi armadami enem eo razvneH v VarSa-vi, glavnem mestu izdane V svrho ojačenja aktivnih sil naše vojske in zlasti v svrho vodstva neizprosnega boja povsod tam, kjer hoče sovražnik stopiti na nemška tla, pozivam vse za orožje sposobne nemške moške v bojno vpostavo. Zapovedujem: 1. V Gau-ih Velike Nemčije je sestaviti iz vseh orožja sposobnih mož od 16. do 60. leta starosti Nemški Volkssturm, Branil bo nemško zemljo z vsem orožjem in sredstvi, v kolikor so ista primerna. 2. Postavitev in vodstvo Nemškega Volksstur-ma prevzamejo v svojih Gan ih Gauleiter-ji. Pri tem se poslužijo predvsem najsposobnejših organizatorjev in voditeljev najpreizkušenejših institucij stranke, SA, NSKK in HJ. 3. Stabschef-a SA, Schepmann-a, imenujem inšpektorjem za strelsko izvežbanje. Korpsführer-ja NSKK Kraus-a pa inšpektorjem za motor-tehnično izvežbanje Volkssturm-a. 4. Pripadniki Nemškotja Volkssturm-a so v času svoje vpostave vojaki v smislu brambnega zakona. 5. Pripadnost članov Volkssturm a k izvenpo-klicnim organizacijam ostane nedotaknjena, služba v Nemškem Volkssturm-u prednjači vsaki službi v drugih organizacijah. 6. Reichsführer ff kot poveljnik nadomestne voj ske' je odgovoren za vojaško organizacijo, vež-balce, oborožitev in opremo Nemškega Volkssturm-a. 7. Bojna vpostava Nemškega Volkssturm-a sledi po mojih navodilih potom Reichsführer-ja ff kot poveljnika nadomestne vojske. 8. Vojaška določila izda poveljnik nadomestne vojske, Reichsffthrer ff Himmler, politična in or-ganizatorična navadila pa izdaja po mojem nalogu Reichsleiter Bormann. 9. Nacionalsocialistična stranka izpolnjuje pred nemškim narodom svojo najvišjo častno dolžnost s tem, da vpestavi kot qlavne nosilce te borbe v prvi vrsti svoje organizacije Gez. Ado! t Hitler« Moderne Panzerspähwagen. Zwei moderne . Achtrad-Panzerspähwagen, die infolge ihrer guten Bewaffnung, 5-Ze'nttmeter-Langrohr- (im Vordergrund) und 7,5-Zentimeter-Kanone (links), bei Feindberührung auch zum Panzerkampf fähig sind Wie der Name Spähwaqen besagt, ist ihre Hauptaufgabe jedoch nicht der Kampf, sondern die erfolgreiche Erkundigung. Hierbei kömmt es auf große Schnelligkeit und Bewealichkeit an, die durch einen Vor- und Rückwärtsfahrer gegeben sind. "K.-Kriegsber. Kempe (Sch). Poljak«, opor tamkajšnjega uporniškega gibanja. Medtem ko se ameriški vojak vprašuje iz dneva ▼ dan, zakaj neki se bori 'proti Nemčiji, pitajo v Angliji utrujeni narod s prorokovanimi roki o že tolikanj zaželjenem koncu vojne. Imenovali «o že 1. oktober, sredo oktobra in konec oktobra. De-primirajoč« minevajo termini, Anglež pa se mora ie vedno boriti. V svojih nadaljnjih izvajanjih je omenil Reichs-fOhrer-^ -rse napore za ojačenje obrambne sile, pohvalno pa je omenil nadčloveške storitve naših žena in mož v petem letu te obrambne faze, izvršene kljub bombnemu terorju tako na poliu kakor tudi v orožarnah. Preko teh storitev, tako je delal Heinrich Himmler dobesedno — pa je v sedanjem Stadiju vojne potrebno, da podpre narod vojsko s postavitvijo Volkssturm-a, da bi povsod tam, kjer bi sovražnik stopil na naša tla, bodisi na zemlji ali iz zraka, sovražnika fanatično »agrabili, zadržali in po možnosti ' razbili. Naši nasprotniki bodo morali razumeti: Sleherni kilometer, po katerem bi hoteli prodreti v našo deželo, jih bo stal potoke krvi. Vsak stanovanjski blok v mestih, sleherno vas, sleherno kmetijo, sleherni jarek sleherni grm in sleherno šu-«no bodo branili možie, dečki m 6tarčki, če treba pa tudi žene in dekleta. Tudi v ozemlju, o katerem mislijo, da so ga že zavojevali, bo za njihovim hrbtom vzplamtela volja nemškega odpora In kakor volkovi bodo neustrašeni prostovoljci ikodovali sovražniku ter" mu odrezovali njegove življenjske niti Naši prokleti sovražniki bodo morali ugotoviti in izprevideti, da bodo morali z vdorom v Nemčijo, ako bi jim kier koli uspel, doprinesti žrtve, ki bodo zanje istovetne z nacionalnim samomorom. Kakor so bili pred petimi generacijami naši predniki v pruskem Landsturm-u, v Freikorps;h. v Standschutzenkompanijah Tirolcev, tako hočemo tudi mi prevzeti V6e tiste čednosti, ki edinole In brez ozira na čas jamčijo za zmago. 1. Prisegamo, da hočemo biti rav^o tako zve-•ti, kakor naši očetje, zvesti Frihrer-ju, ki ga ie poslal qo«pod Bog, zvesti Relch-u, ki jp vse nem-tke rodove po stoletjih združil in ki le kot nekdanja sila reda na evropskem kontinentu kakor bo tudi poslej, zvesti narodu in s tom nam samim, ker bomo branili in ohranili naid^ažje nem-ikega germanskega naroda: večno živlienle, njegove žene in otroke ter s tem kri, ki je toliko tlahtneoa ustvarila za človečanstvo. 2. Obljubljamo, da bomo pokorni vsem poveljem Mhrer-ja In naših predpostavljenih. Države so rrrrajene na zvestobi, poslušnosti in hrabrosti. Ce «o ljudje prešinjeni s temi lastnostmi, je tudi najmanjša skupinica nepremagljiva. Ml vemo, da je največja sila naroda vera nlegovih src, stanovitnost njegovih mož in žena, hrabrost mladine in zaupanje v lastno moč. Ml vwno, da je nemški duh ustvaril čudeže ■noderne tehnike, čijih »V-l« že več mesecev tolče po življenjskem centru našega nasprotnika. Ml vemo ,da bodo prav tako. kakor ie bito »postavljeno to prvo orožje, prišlo prihodnje in vse drogo orožje ob pravem času in uri oroti nešim sovražnikom. Prav tako pa vemo tudi, da bo to orožje uspešno le tedaj, ako se ga bo vpo-•tavilo «kupno z najjačiim čudežnim orožjem Nemčije: narodnemu odporu, polnim hrabrosti in fanatizma. Izjivljamo.da se niti za trenutek ne udajamo kakršnim koli utvaram ali napačn-m upom. Iz njihovih lastnih ust smo slišali, da imamo od naših sovražnikov pričakovali uničenie naše dežele, posekan je naših šum, razpust našega gospodarstva, razrušenje naših mest, požig naših vasi tn iztrebljenje našega na>oda Nikjer ln nikoli, tako je deial Reichsfiihrer-ff B dvignjenim glasom ne smejo možje Volks-iturm-a kapitulirati. Ako pa bi na katerem koli mestu kak odgovorni voditelj v breznadnem položaju mislil, da bi moral prenehati z boiem. potem velja za Volkssturm običaj, ki ie v navadi pri naši hrabri mornarici: da izroči poveljstvo z vsemi pravicami tistemu izmed niegovih pod-ložnikov (in četudi bi bi' najmlajši), ki ima voljo, nadalievati boj Z mirom in zaupanjem gledamo v bodočnost. Prišli bodo še tedni in meseci trdn'h preizkušenj. P estali jih bomo, kakor smo prestali vse obremenitve prejšnjih let Mi poznamo nas same in nemo: Naša volja in ^naša moč nas ne bosta pustili prenehati v boiu, dokler naši nasprotniki ne bodo ustavili ognja radi nepremagljivosti nemškega naroda. Gospod Bog je ustvaril narode, človeška volja si jih ni izmislila. V ustvarjalni dobi v tisočletjih je po njegovih visokih zakonih zrasel nemški narod z vsemi njegovimi bogatimi darovi, njegovo lepo domovino in težkimi pogoji življenja. Brez omejitve se priznavamo k večnim zakonom in tako k naši očetnjavi. V najgloblji vernosti smo prepričani, da bo Vsemoč ob koncu nagradila Ftihrer-ja in narod za vse naše napor«, žrtve, bol in borbo s trdo zasluženo zmago.« 1 Dr. Helmuth Carstanjen: Svolb^cl^ ___ Pravi nameni komunističnih tolovajev —„Osvobodilna fronta"je fronta hlapcev boljševizma — Spodnještajerci bodo branili svojo pravo svobodo Komunistični tolovaji iščejo lepe besede, da'movini in istotako zatrjujejo, da hočejo naroda bi za temi besedami skrili svoje prave namene, omogočiti svobodo? Teh ljudi in njihovih poma-Na svoje limanice hočejo ujeti s temi besedami gačev nočemo presojati no njihovih basedah, tem-brezbrižne ljudi, da bi jih potem zlorab li za svo- več po njihovih dejanjih. Kako Izgleda svoboda, je namene. Zelo mnogo se govori zlasti o svobodi, ki jo prinašajo? Vpepe.jene šole in občinski ura-Svojo organizacijo označujejo tolovaji kot »osvo- di, izropane trgovine ter privatne hiše mučeni bodilno fronto« in vedno znova proglašajo »Svobo- in končno tudi deloma na bestijalen način umor-do narodu«! jenj ljudje Ali prinašajo narodu svobodo, če za- Vse to zveni zelo lepo. Kdo med nami ne bi bi! žgejo občinski urad, ki je služil razdeljevanju rad svoboden, saj je svoboda vendar najvišja do- živil, izdaji dobavnih listov in pospeševanju kme-brina na tem svetu! tijstva? Ali prinašajo narodu svobodo, ako iz- Toda kaj si pravzaprav predstavljamo pod svo- ropajo skladišča blaga, ki je bilo namenjeno pre-bodo? Večina ljudi, ki govorijo danes o svobodi, bivalstvu, ki ga tolovaji uporabljajo za lastne misli predvsem na mir, ki si ga vsi želijo. V mi- potrebe? Ali prinašajo narodu svobodo, ako s« ru bi radi zopet hodili na svoje de;o, posvetili mora sleherni človek, ki pošteno sodeluje pri bi se radi zopet svoii rodbini, ženi in deci, svoje obnovi svoje domovine stalno tresti v bojazni, sile bi hoteli uporabiti za obnovo gospodarstva, da aa bodo iz zaplotja napadli in umorili? v prostem času pa bi se radi brezskrbno veselili Ne, resnično, svoboda izgleda drugače! Tako-vseh tistih mnogih stvari, ki tvorijo posest naše zvana »osvobodilna fronta« bi se morala prav-skupnosti in spričo katerih nam postane življenje zanrav imenovati »fronta hlapcev«. Ta OF nima šele prav vredno življenja nič opravka z zadevami ljudstva, ona tudi ne Mirna obnova in delo, kakor si ga želimo, pa služi kakoršnim koli nacionalnim -stremljenjem, je nemogoče brez svobode. Narodi in dežele pro- kakor še vedno računajo posamezni nepoučliivi cvitajo samo v svobodi. To je bilo že vedno tako. Hodje. OF ni n;č drugega kot -ustrežljivi objekt Ko so pred več stoletji vdrli Turki z vzhoda v boljševizma. Josip Broz — Tito, še nikdar ni ta-Evropo, se jim je posrečilo zasesti velika področ- da P"s'uša edinole na komando iz Moskve, ja v našem sosedstvu. Srbija in Bosna sta morali Boris Kidrič in njegovi tovariši pa so prav tako skozi stoletja prenašati turški jarem. Ker nista bU gaziti komunisti. Pozdravljajo z dvignjeno pestjo, svobodni, so narodi v teh dežeiah zaostali v svo- njihov simbol ie sovjetska zvezda, predvsem na jem razvoju. Naša domovina pa je bila v istem riam dokazujejo s svojimi dejanji na Hivatskem, času pod zaščito Nemčije. Tako si je ohratnUa Kranjskem pa tudi v naši domovini, čeqaveqa »vobodo. Obnovitvenega dela se tukaj ni pre- d,,ha °trori so kinilo, temveč se je zamoglo po načrtu nadalje- ^ar doživljamo na Spodnjem Štajerskem kovati. Za višino našeaa kulturnega in go^po-?ar- nrenlstlčnih grozodejstev, je le majhna poskušn'a skega razvoja, ki nas po vsej praviri navdaja s te3a- kar bi se nam utegnilo pripetiti, ako bi do-ponosom in ki nas v tol ki meri razlikuje od raz- R,al naš "ar°d. slabič in ako bi se ploha boljše-mer na Balkanu, se imamo zahvaliti predvsem vi7ma vlila nad našo domovino. Posledica bi naši svobodi in Reich-u. bila svoboda, temveč stiska, beda in prap',->h. Kje pa je danes svoboda? Naši preteklosti se »ie °d naših dedov podedovano zemljo bi razlastili, moremo odpovedati. Kar smo danes, smo postali k0'0*16 prisilnh delavcev pa bi poslali v naj-po naši zgodovini. Zgodovina nas je neločljivo teim»e|Sa področja Urala in Sibirije. Kdor bi pre-povezala v našo štajersko domovino z nemškm ostal d1"1»1». Pa ne bi smel več delali za obnovo narodom in Re'ch-om V stoletjih nastalo edinstvo sv°ie domovine, temveč bi moral vse svo|e ž:v-Siajerske je bi'o raztrgano proti volji njenega 'i6"'6 iorati suinja za Moskvo. Vrednote naša prebivalstva. Tujevlada pa je traiala samo nekaj ku,,ure bi tektall z nogami. V višine na*eqa ob-več kot dvoje desetletij Leta 1941. je bila Spod- sioia bi nas pahnili v topo enoličnost živllenja nja Štajerska zopet osvobojena ter se je povrnila zasužnjenih mas na vzhodu, v staro zvezo. Z rahlo roko je takrat nemška voi- Tako ne poznamo večjeaa sovražnika naše -voska pobožala Spodnjo Statersko. Kolika je b'!a i""1® 'n obnovitvenega dela v naši domovini kot obzirnost na osebne vrednote posameznika, s ka- 'e boljševizem. Kakor se borimo zunaj na frontah tero je Nemčija takrat sprejela svojo obmejno pro,i Rdeči armadi, tako se borimo v domoviii marko. Jedva bomo na Spodnjem Štajerskem na- phlapcem in pomagačera komunističnih tolo. šli vojlne sledove in razdejanja iz leta 1941. Nikdar nam ne morejo prinesti svobode, temveč Leta po osvoboditvi pa so bila kljub vojnam suženjstvo. Radi tega pozivamo vse dobro težavam posvečena predvsem zopet obnovi, in ™is!efe k b°ln P«>ti tuiim vsiljivcem, ki nam ho-siceT obnovi, katere se je vsak posameznik ude- to. ^nova vzeti domovino Proti njim hočemo ležil. Popravile so se ceste, obnovile so se šole bran'fi svojo svobodo, kakor so sta i naši očeMe in občinski uradi, pospešitev je veljala kmet jstvu, na straif Pr<>t1 sovražniku iz vzhoda in si taVo ustanovljen« so bile vaške strojne lope, odstranilo obvarova" življenje. Naše bojno geslo glasi: se je brezposelno bedo ter zavarovalo prehrano. Smrt boli5evizmu, svoboda narodu! Mimo tega so bile ustvarjene ustanove, ki jih v _ tej obliki poprej pri nas nikoli ni bilo: Materin-sk oskrbstvo, pomoč za deco, podpora bolnikov, starostna oskrba ter izplačilo denarla za delavsko zvestobo. Do tu sem je stvar jasna. Zopet živimo svobodno □ Smrtna kazen za zvonenje s cerkvenimi zvonovi. V majhnem pasu ozemlja, ki 6o ga zasedle zavezniške čete na nemških tleh, si prilašča ame- „„„¡j . ____.. „ . . ,. riško vojno sodišče značilna polnomočia. Dotično nadaUevattTt11, k T .T* 6odišfe napoveduje obsodbo vseh civilistov do P?fi?sU smrtne kazni. Smrtna kazen je no izjavi dopisnika ne stremimo. Nemčija ni zahtevala ničesar od An- agencije Reuter predvidena tudi za tiste, ki bi se Amerike IS^uSTl^ S ^ ^ ^ tozadevne predpise z zvonenje* celo od Amerike. Kliub temu so nas napadli. s cerkvenimi zvonovi. Vzeti nam hočejo našo deželo in našo svobodo.___ Uničiti hočejo naš narod. Temu pa se moramo ~ --- in se bomo zoperstavili, dokler ne bo zopet za- D'u 0 k und v e'1 a " • Msrtmrqpr veri,iq,. „„g Dr„rt,r„|. n^robno0vi?vc„rŠei,a F™**' ^rt^er ^ .rXbS^LS našega obnovitvenega dela smo priprvljeni do---------------------- prinesti vse, in tudi največje žrtve. Zm Zeit tur -\njelqen die Preislist- Ni i vom 10 Aoril \"43 Kako pa je s tujimi agenti tolovajskega glavača Ausfati der Ueteranq des Blattes b». hoh<-r», c-->v.;t J«s>a P-,, _ T!«a H .. „U..O no n^i do- Rp,r'oh"tor-<' ^ ^ZVš™^ "" Rark"hto' Dem anglo-amerikanischen Luftangriff aul Marburg am 14. Oktober fielen zum Opfer: Altziebler Frieda, geb. 17. V. 1900 Baronik Hans, geb. 10. V. 1929 Caesar Anna, geb. 24. V. 1900 Dasko Franz, geb. 30. XI. 1878 Dworschak Rosa, geb. 1. VI. 1889 Filipitsch Maria, geb. 23. I. 1882 Fischer Thomas, geb. 1. XI. 1883 Floriantschitsch Johann, geb. 12. XII. 1867 Frank Anna, geb. 27. VI. 1862 FraB Josefine, geb 6. III. 1925 Godes Anna, geb. 22. IV. 1924 Gomsi Maria, geb. 21. XI. 1880 Gorentz Maria, geb. 8. IX. 1881 • Graschowetz Anton, geb. 11. I. 1904 Gratschitsch Vera, geb. 21. I. 1894 Haimberger Agnes, geb. 3. IX. 1920 Hasenoerl Gallus, geb. 6. X. 1889 Hinterbichler Maria, geb. 4. VIII. 1922 Hopier Johann, geb. 15. XII. 1890 Hribernik Anna, geb. 20 VII. 1866 Janietz Edith, geb. 29. IV. 1921 Janusch Johann, geb. 21. XI. 1909 Jelnika Hilde, geb. 4. III. 1900 Jurschnik Josef, geb. 10. II. 1944 Koitz Josef, geb. 9. III. 1888 Koschir Johanna, geb. 23. XI. 1902 Kral] Ferdinand, geb. 5. XI. 1899 Kramberger Maria, geb. 21. II. 1927 Krischan Josef, geb. 15. V. 1862 LJaskowsky Anton, geb. 25. V. 1922 Lorbek Franz, geb. 29. XI. 1890 Nikolitsch Karoline, geb. 24. IX. 1911 Pabsl Willibald, geb. 23. IV. 1899 Pliberschek Ignaz, geb. 27. I. 1911 Potoischik Maria, geb. 31. VII. 1875 Pozar Adolf, geb. 12. X. 1890 Rainer Hertha, geb. 3. V. 1923 Rigot Elda, geb. 22. XII. 1922 Sa wetz Josefine, geb. 18. IV. 1903 Schuboth Edith, geb. 4. II. 1924 Slatinschek Rudolf, geb. 22. VII. 1892 Stamper Antonie, geb. 2. IV. 1863 Tamsche Franziska, geb. 4. VIII. 1886 Toplak Johann, geb. 5. VI. 1896 Trinker Ferdinand, geb. 23. IV. 1913 Waupotitsch Theresia, geb. 10. IX. 1899 Weidner Ingeborg, geb. 22. IX. 1919 Wertitsch Michael, geb. 30. VIII. 1889 Wesinik Franz, geb. 6. X. 1891 Ihr Opfertod ist uns Verpflichtung! Graz, 16. Oktober 1944, Dr. SIGFRIED UIBERREITHER Gauleiter und Reichsstatthalter vizma ... Za naše vodilne kadre ni dovolj, da vedo, kaj morajo delati, ampak morajo znati to tudi z boljševiško vztrajnostjo in revolucionarnim karakterjem ter voljo oživotvarjati . . .« Nič manj značilno ni dejstvo, da je KPS v tem trenutku, ko se s pravcato ag-itacijsko. ofenzivo zahteva, da se vse skupine in vsi posamezniki brezpogojno podredijo »vsenarodnemu gibanju OF«, izdala »Organizacijske temelje marksistične partije«, r katerih s citiranjem Lenina poudarja odločilni pomen strogo centralistično organizirana partije, ki se odlikuje po tem, da »ni navaden odred, marveč vodeči odred, zavedni marsistščnl odred delavskega razreda, ki je oborožen z znanjem o.družabnem življenju, z znanjem o zakonih razrednega boja in zato sposoben voditi delavski razred, načelovati njegovem boju . . .« Te odkrite besede komunistov naj si dobro zapomnijo vsi, ki naivno ocenjujejo naše komunist« po njih slepilnih geslih, ki so namenjena le širšim vrstam lahkovernih pristašev OF. Komunisti delujejo na dveh Urih. Lažni tir se imenuje OF, resnični Je KPS. To nas prepričuje, da niso komunisti odstopili niti za las od svojih prevratnih družabnih in političnih ciljev. Oni so bili in so ostali slepi služabniki kominterne, ki Jih Je vzgojila ta jih vzdržuje. Ce bomo imeli stalno pred očmi, da je po izjavi predsednika OF, Josipa Vidmarja, »KPS njena duša in hrbtenica«, potem nam bo vedno Jasno, da so cilji KPS tudi cilji OF. wmm Mirna polurna „osvobadGlnc fronte" Komunistična Partija Slovenije je po Vidmarju „duša in hrbtenica44 OF — Cilji KPS so tudi cilji OF Komunisti delujejo pri nas še vedno na dveh tirih in pod dvema naslovoma: KPS (Komunistična Partija Slovenije) in OF. OF jim je bila in jim je še vedno samo potrebno sredstvo za revolucioni-ranje kratkovidnih ljudi z najrazličnejšimi nacionalnimi, demokratičnimi in celo »burzujskimi* gesli, vendar pod trdnim in izključnim vodstvom zanesljivega komunističnega kadra, ki je ostal strumno povezan v KPS. OF še vedno ni nič drugega kot lažni plašč, trojanski konj, s katerim skuša KPS slepiti domači in tuji svet. KPS je živela tudi po ustanovitvi OF svoje strogo ločeno doktrinarno življenje, medtem ko so vse ostale skupine takoj po vstopu v OF popolnoma izgubile svojo idejno in organizacijsko samostojnost in so se morale vtopiti v komunizmu. Komunistična partija je načelno zahtevala, da vsaka skupina, ki se je pridružila OF, brezpogojno opusti vsakršno samostojno delovanje, sama pa se le ni držala tega načela, marveč" je svojo strankarsko propagando in organizacijo še bolj razvila in izgradila. S tem je KPS hotela doseči, da bi vse skupine, ki bi se pridružile OF, razen nje same, čimprej in popolnoma izgubile nadzorstvo nad svojimi člani in vsakršen vpliv nanje, tako da bi bili vsi odvisni samo od nje. Usoda vseh skupin, ki so se vjele v pajčevine OF, dokazuje, da se je KPS ta načrt v polnem obsegu posrečil. Preiskušeni komunisti tvorijo v OF posebno vodilno kasto, kateri so pridržani vsi količkaj vplivni položaji. Ti dobivajo po organizacijskih in propagandnih kanalih partije posebna navodila, ki so po svoji brezkompromisnosti precej različna od idejne in taktične robe, ki se prodaja lahkoverni množici pod firmo OF. Tako ima KPS za vzgajanje teh vodilnih kadrov še sedaj posebno »partijsko šolo«, v kateri uživajo učenci pristno komunistično duševno hrano breiz lažnih in osvobodihnih primesi Nobena druga skupina na kaj sličneg« niti pomisliti ne sme. Komunistična partija posveča ločeni vzgoji svojih članov posebno temeljito pozornost in skrbi za to, da dobro razlikujejo taktiziranje partije pod naslovom OF od njenih resničnih, trajnih in končnih ciljev. Brez te posebne vzgoje partijcev bi sicer nastala nevarnost, da bi jih pogosti vrtoglavi preokreti njih vodstva popolnoma zbegali, da ne bi znali ločiti taktike od ciljev in načel. Vprav nepoštena igra z načeli, v katero sili komuniste domači in svetovni razvoj, jim veleva, da posvečajo članom partije kar najbolj skrbno vzgojo in izdajajo zanje obširno posebno »literaturo«. Brez te vzgoje partijci ne bi razumeli ovinkov, ki jih dela njih vodstvo na poti do nespremenljivega cilja: komunistične revolucije in diktature. Za svetovno javnost je kominterna razpuščena, ni pa tudi za partije in partijce. Zanje je bil »razpust« kominterne le taktična trenutna potreba. Da se za komuniste ni prav nič spremenilo, izhaja tudi iz jasnega smisla zgolj partijcem namenjene najnovejše komunistične »literature«. Znani komunist Boris Ziherl je napisal v tem letu pod uvodnim geslom »Proletarci vseh dežel — združite se« brošuro z naslovom »Tri razdobja v razvoju delavskega gibanja«. V njej beremo tudi te-le besede: Marx in Engels sta genialno predvidevala pot. po kateri mora delavski razred v svojem boju stopati do zmage. Nakazala sta delavskemu razredu njegovo bojno strategijo in taktiko, ki sta jo velika nadaljevalca Marxovih in Engelsovih zamisli, Lenin in Stalin, privedla do celotnega 6istema v vedi o revolucionarnem boju proletarijata. Najvišji izraz združitve delavskega gibanja z znanstveno revolucionarno ideologijo je revolucionarna Partija proletarijata. Partija zmagovitega proletariata. Vsezvezna komunistična partija (boljševikov) je postala vzor za vse ostale partije revolucionarnega proletarijata. Temelji, na katerih je zgrajena ta najviša tvorba revolucionarnega delavskega gibanja, so obče obvezni temelji vsake komunističe partije . . . Idejno-teore-tična in praktično-organizaciiska načela Vsezvez-ne komunistične partije (boljševikov) so zategadelj neogibno izhodišče slehernega pouka o marksizmu-leninizmu«. Prav tako je značilno, da je KPS čutila potrebo, prav te dni izdati referat Dimitrova, ki ga je imel na VII. kongresu kominterne leta 1935. Referat ima naslov »O kadrih« in v njem beremo med drugim to-le: »Kateri osnovni kriteriji naj nas vodijo pri izbiri kadrov? Zvestoba Partiji, tveizkušena v borbah . . . Discipliniranost in boljševiška preka-ljenost tako v boju proti razrednemu sovražniku, k^Vnr v np^nrav!iivrviti 7 nrt liniie hnliše- Icrorni mmé na Harborg V predpoldanskih urah dne 14. oktobra 1944 so izvedli anglo-amefiški letateki gangsterjl to rorni napad na mesto Mart>urg. Na hišah je nastala škoda pretežno v stanovanjskih predmestjih. Tudi bolnišnica je bila kljub točni označbi poškodovana s strani anglo-ameriških morilskih požigalcev. Prebivalstvo je imelo izgube v obliki mrtvih ta ranjenih. 26 mož in 16 žena je bilo ubitih, ranjenih pa j« bilo 90 oseb. Prebivalstvo mesta Marburg se je med napadom in po napadu vedlo vzgledno in zbrano. Na ta način so bili v sodelovanju v6eh oblasti takoj p od vzeti pomožni ukrepi bistveno olajšani. Clmrtiilll © MllScvtznia Te dm »ta Churchill in Stalin v Moskvi jedta in pila ob bogato obloženi mizi. Pili so vodko, najfinejša vina in šampanjec. Poročila ne pravijo nič o tem, koliko neiskrenosti je bilo na obeh straneh. Če so imeli boljševiki dober spomin, so se notranje gotovo krohotali staremu Churchill« in njegovim napitnicam Stalinu, kajti črno n« belem je zapisano, kar je izjavil Churchill gled« boljševiške kuge, ki je bila zanj pred štirimi leti še ogrožanj« celokupne kulture in civilizacij«. Bilo je leta 1940., meseca marca, ko je uradna Velika Britanija pretakala svoje krokoditeke solze za malo Finsko. Angleški tisk je kar rohnel v obsojanju Sovjetije in njenega neizzvanega napada na Finsko 30. marca je izjavil Winston Churchill sledeče: »Sovjetska vlada le. s svojim napadom razodela vsemu svetu uničenje, ki aa izvaja komunizem na substanci vsakega naroda, ki postane žrtev ta smrtne duševne in moralne bolezni«. Neiskrenost Churchillove politike je dokumenr tirana v teh njegovih besedah prav tako kakor v njegovi oceni vloge, ki naj jo igrajo mali narocB v interesu velikih sil. Velika Britanija je po Chur-chillovi zaslugi sedaj v toplem objemu z morilsko kugo na vzhodu. Vprašanie okužitve ne že-nira angleških lordov, ker itak vedo, da je britanski imperij izgubljen. Nizko je padla Velika Britanija, če pomislimo, da se je Winston Chur-chill kot premijer Anglije, v Rimu sestal z nekdanjim lepoglavskim kaznjencem in kriminalnim tipom Titom, dočim v Moskvi napiia Stalinu kot vrhovnemu krvniku in razširjevalcu »smrtne du-Sovtip in moralne bolezni«. teilfce spre Regent Horthy je odstopil ter izročil vladne vajeti mlajšim, odločnejšim rokam - Szallassyjeva vlada čisti deželo - Zavezniška zvestoba do Nemčije Od nedelje sem se j« izvršila na Madžarskem velika politična sprememba. Tudi na Madžarskem so se našli elementi, ki so ugibali o sličnih smereh poti, po katerih so šle v propast Finska, Romunija in Bolgarija. Z močnim sunkom se je Madžarska otresla zapeljivcev in zapeljevanja. S tem je Madžarska pokazala, da ima zdrav smisel za mednarodni položaj. Vzgledi držav, ki so padie v sovjetske in zavezniške mreže, so predramili mlade madžarske politične sile. Dežela se nahaja sedaj v očiščenem položaju. Madžarska je ohranila zavezniško zvestobo Nemčiji in se bo skupno borila do izvojevanja dokončne zmage. O dogodkih na Madžarskem govorijo sledeče posameznosti: Iz Budimpešte je sporočil DNB dne 17. t. m., da so v peštanskem radiu v nedeljo v imenu regenta Horthyja razširjali lažnjive trditve o nemško-' madžarskem zavezniškem razmerju. Radio je de-fetistično pozival madžarsko vojsko ter se obenem prilizoval sovražnikom Madžarske. Ozadje te zadeve še ni čisto pojasnjeno. Horthy je to objavo dementiral. Obenem je odpoklical dotedanjega ministrskega predsednika generala Lakatcs-a, s sestavo nove vlade pa je poveril voditelja madžarskih nacionalsocialistov Szallassyja. S tem je madžarsko politično vodstvo dokazalo, da hoče napraviti konec dosedanjemu polovičarstvu _ ter da hoče ob strani Nemčije vpostaviti vse moralne, materijalne in vojaške sile za nadaljevanje boja. Regent Horthy je poslal predsednikoma magnat-ske in poslanske zbornice pismo, v katerem izjavlja, da se je v tej težki uri madžarske zgodovine odločil za demisijo, da bi ohranil predpogoje za uspešno vojskovanje ter za edinstvo in povezanost naroda. Obenem je izjavil, da. se odreka vsem zakonitim pravicam, povezanim z regent-stvom. V zadnjem stavku svojega pisma izjavlja, da je poveril dr. Szallassyja s sestavo nove vlade narodnega edinstva. Novi ministrski predsednik dr. Szallassy je nato Izdal dekret, v katerem ugotavlja odstop regenta in demisijo Lakatosove vlade. Spričo izrednih okolščin in ukrepov, ki so postali nujni, je prevzel vodstvo državnih poslov sam dr. Szallassy. Njemu ob strani je tročlanski regentski svet, ki ga tvorijo minister za deželno brambo general-oberst Karolyi-Bereczki, prosvetni minister dr Ferencz Rajniss in dr. Sandor Csia. Nova madžarska vlada je sestavljena takole: Ministrski predsednik in namestnik regenta: dr. Ferencz Szallassy; namestnik ministrskega predsednika Eugen Szollossy; zunanji minister baron Gabor Kemenyi; notranji minister Gabor Vajda; honvedni minister in šef generalnega štaba gene-raloberst Beregffyi pravosodni minister Ladislaus Budinsky; prosvetni minister Ferencz Rajniss; finančni minister Remenyi-Schneller; trgovinski minister Lajos Szaszj kmetijski minister grof Palffy; minister za industrijo in trgovino Emil Szakvary; oskrbovalni minister Bela Jurczek. V vladi sedijo mimo tega še trije ministri brez portfelja s posebnimi vojnimi nalogami, in sicer Emil Kovacz za totalno vojno vpostavo, general Heliebronth za vojno industrijo in Kassay za propagando. Tik pred svojim odstopom je regent Horthy naslovil na honvedno vojsko poslanico, v kateri poziva madžarsko vojsko, naj se bori z navdušenjem tako, kakor to odgovarja težkemu vojnemu položaju. Samo tako bo madžarska vojska dostojna slave hrabrih honvedov. V svoji proklamaciji poziva nova madžarska vlada vse zveste sinove domovine k brezpogojni poslušnosti pozivom za delo in boj. ,,V tej teiki in svečani uri naše zgodovine se obračamo do madžarskega naroda in ga pozivamo k boju za naš obstanek. Sovražnik, ki je stopil na tla naše očetnjave, je pokazal svoje karte. Danes že vemo, da bi pomenila položitev orožja suženjsko življenje našega naroda. Ali vzdržimo v sveti veri in z dosmrtno voljo to borbo, ali pa se bomo za večne čase potopili v valovju boljševizma. Vsi narodi Evrope naj vedo, da brani Madžar skupno kulturo in duhovne vrednote svoie zgodovine proti barbarski premoči. Prva naloga kraljevske madžarske vlade je, povesti ves narod z vsemi si-sami v boj ob strani zaveznikov. V bodoče bo vsa Madžarska delala za honvedno vojsko. Hon-vedi bodo vsako stopinjo madžarske zemlje branili v srditem in zanesljivem boiu. Od nemške vlade smo prejeli garancijo, da se bo ojačil naš skupni boj. Tovariškega duha, ki je bil zape- aten v skupnem krvoprelitju, v bodoče ne bo motilp nobeno strahopetno ali zavratno držanie. V bodoče bomo sami potrdili misel nenriko-madžarske usodne skupnosti. Rane Nemčije so naše rane, njeni mrtvi so naši mrtvi, njena borba je naša borba, niena zmaga je tudi naša zmaga." Ob koncu jamči madžarska vlada, da bo ustvarila s čiščenjem notranjosti vse pogole za nadalievanje boja Skrbela bo za mirno, konsekventno in neizogibno odstranitev prednjega režima ter za nacionalno in socialno pravičnost. Tajno Nadalje še beremo v tej instrukciji sledeča: „Pred končnoveljavno uvedbo sovjetskih vlad v Romuniji in Bolgariji se bodo postavile vlad» prehodnega značaja. Te začasne oblastne organe je treba na zunaj podpirati, prebivalstvo pa naj se hkrati v najkrajšem času pripravlja za neizbežno uvedbo sovjetskega sistema. V tej propagandi je treba predvsem povdariti, da se bo po uvedbi sovjetske vlade takoj začelo z razdelitvijo večjih posestev najrevnejšim kmetom in bogastva kapitalistov med delavce. Hkrati mora vsak političen delavec imeti točno' pred očmi vse tista ljudi, ki so proti uvedbi sovjetske vlade ali ki simpatizirajo s sovražnikom ali z našimi sedanjimi zavezniki. Zadnje je posebno važno. Vsa topo-gledna poročila naj se odpravijo na najbližjo višjo organizacijo s prepisom poverjeniku GPU." Nič manj tudi ni zanimivo sledeče mesto in-strukcije: „Takoj po vkorakanju prve vojaike zveze v kako naselbino naj napravi poveljnik točen seznam žita in vseh drugih živil ter pripravi pošiljatev imenovanega blaga v Sovjetsko Unijo (kakor je zaukazano v uredbi ljudskega komisarja za deželno obrambo sodruga Staiina št. 228-b). Takisto se mora napraviti točen seznam tamkaj se nahajajočih konj, rogate živine in ovac. Kot motivacija vseh teh Ukrepov naj se navede uvedba načrtnega socialističnega gespodarstva namesto kapitalistične zmede." Ostali paragrafi instrukcije so polni sličnih „priporočil" in ustreznih ciničnih motivacij, ki ne predstavljajo nič drugega ko načrtni rop napram balkanskim narodom ter njihovo uničenje. mu tf—it ??ca&f vemsr m iičmli fozoi&ev cF ^a Sp§€^fciii Šla ersšitisi Hd. V noči med 10. in 11 oktobrom 1944 je neka večja tolovajska skupina napadla Windisch-feietritz. Pri tej priliki 'ie bilo izropanih vsi trgovin. Cim ie bila vpostavljena vojska, se je morala tolpa umakniti. V tej bo bi so izgubili tolovaji skupno 21 mrtvih. Od teh so trije obležali v mestu, ostale padle in mnoge ranience pa so tolovaji odstranili. Dva tolovaja, ki 6ta se skr vala v mestu, sta bila prijeta. Pri zasledovanju skupine so imeli tolovaji še nadaljnje močne izgube. 11. oktobra je neka edinica Waffen-^ trčili v področiu Sobot-Oberkappel na neko tolovajsko skupino, ki se je tod okrog potikala. Skupina je bila razkropljena. V tem boiu so tolovaji izgubili 51 naštetih mrtvih. Zaplenjeno je bilo večje število orožja. Pri spopadu neke policijske edinice z man So tolovajsko skupino v področju Woisch. dne 13. oktobra, so bili ustreljeni štirje tolovaji. Boj proti tej komunistični tolovajski sodr<)l se nadaljuje z brezobzirno odločnostjo. Prehodne vlade naj bi pripravile tfa za boijševi^acijo Romunije in Bolgarijo ■i Pred nekaj dnevi so na sedmograški fronti ujeli političnega komisarja neke na tem odseku fronte bojujoče se brigade sovjetskih tankov. Med drugimi važnimi listinami, ki so jih našli pri njem, je bilo tudi tajno navodilo politične uprave za III ukrajinsko sovjetsko fronto, tičoče se uvedbe sovjetskega režima v Romuniji in Bolgariji. In-stiukcija je imela sledečo pripombo: „Izredno tajnol Samo na znanje poveljnikom skupin in oddelkov čet ter njihovih političnih asistentov." Eno vrsto dalje je zapisano: „Instrukcija št. 119: O političnem delu med romunskim in bolgarskim prebivalstvom." Instrukcija obsega 42 paragrafov in nekaj raz-predelb o količini in številu prebivalstva, živine, približnem nastavku letine, o prilikah mezd in cen, kakor tudi o zaposlitvi prebivalstva obeh držav na raznih področjih. Vsebuje tudi podatke o političnih strankah in njihovih voditeljih. Instrukcija obsega 27 strani v malem tisku in so jo tiskali julija meseca 1944 po nalogu politične uprave Rdeče armade v Kijevu (v 4. tiskarni). V uvodu pravi to navodilo sledeče: „Kot posledica vojaškega in političnega položaja so se na evropskem jugovzhodu podali pogoji za to, da se razbije kapitalistični obroč okrog Sovjetske Unije. Lenin in Stalin sta vedno učila, da je treba kapitalistični obroč razbiti na njegovem najslabšem mestu. To najslabše mesto sta danes Romunija in Bolgarija. Na zadnji seji centralnega odbora komunistične stranke je bil v prisotnosti bratskih komunističnih strank Romunije in Bolgarije na podlagi predavanja sodruga Dimitrova storjen soglasen sklep, da se pospešijo priprave za izklica-nje sovjetske vlade v obeh državah. Vodstvo pri-piav je bilo poverjeno sodrugoma Manilskemu in Dimitrovu ter aparatu, ki ga bosta ustvarila in ki obstoji poglavitno iz vodilnih sotrudnikov bivšega izvršilnega odbora kominterne." Instrukcija se bavi nadalje s splošnimi načeli delovanja raznih vojaških in civilnih oblasti za uvedbo sovjetskega režima v Romuniji in Bolgariji. Tu beremo tudi pikantno navodilo za obnašanje boljševikov napram zaveznikom v imenovanih državah. Tako na primer pravi § 3: „Interesi angleškega imperializma na Balkanu nasprotujejo našim interesom. Prej ali slej se bodo morali križati. Spopad na tem polju pa sovjetski zvezi danes še ne bi bil koristen. Zategadelj se morajo vsi ukrepi, ki se tičejo uvedbe sovjetske vlade v Bolgariji in Romuniji kakor tudi vsi ukrepi v zvezi z osvobodilnim pokretom Jugoslavije najstrožje skrivati ne samo pred sovražnikom, temveč tudi pred predstavniki britanskega in ameriškega poveljstva. Obiava teh ukrenov se smatra kot veleizdajstvo " [Umri jeGeneraifeldmarschall Rommel Iz Berlina je 16. t. m. prispela vest, da ie Ge-neralfeldmarschall Rommel umrl za posledicami poškodb, ki jih je zadobil na glavi kot poveljnik armadne skupine. Führer je odredil pokojniku državni pogreb. S smrtjo Generalfeldmarschali-a Rommel-a se je izpolnilo vojaško življenje enega izmed najuspešnejših vojskovodij, čegar ime bo za vedno zvezano z dvoletno junaško borbo afriškega korpusa. Popojnik je bil rojen leta 1891. v Heihen-heim-u (Württemberg) ter se je že v svetovni vojni odlikoval po svoji hrabrosti in neustraše-nosti. Ze v jeseni 1915 je prejel kot prvi Leutnant svojega regimenta E. K. I, 1. 1918. pa red »Pour le merite«. Tud' v sedanji usodni borbi nemške Prebivalstvo je imelo izgube v obliki mrtvih in vzgledni, z nacionalsocialističnim duhom prepojeni vojskovodja. Njegove zasluge za boje v Severni Afriki ie Führer ocenil z njegovim imenovanjem Generalfeldmarschall-om 11 marc» 1943 pa mu je Führer pode'il Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten zum Ritterkreuz T fiemen Kreuzes. IM© §£ lirif a Naše čitatelje bo gotovo zanimalo Izvedeti, kdo si je nadel ime Josip Tomanek. Pod tenl imenom neki so voditelji takozvante OF in kdo se skriva je prišel pogledati v bivšo Jugoslavijo, ali je pri pod zakrinkanimi imeni kot n. pr. »Tito«, »Krištof«, »tovariših« vse v redu. Broz je po naročilu kom- »Primož« itd. Da bi ustregli našim čitateljem, interne zopet spravil na noge komunistično stran- bomo odgrnili tajno o najvažnejših funkcionarjih ko Jugoslavije, ki je že skoraj razpadla. Komu- zloglasne OF ter objavili življenjepise teh zločin- nisti so se že mrzlično pripravljali na krvavi *kih in delamržnih elementov. ples, katerega so nameravali organizirati po Glavar vseh balkanskih tolovajev je zloglasni vsem Balkanu. Josip Broz, ki se je nadel ime »Tito«. To zveneče p0 22. juniju 1941 se je inženir_Tomanek znova stan« v bosanskem mestecu Drvar«. Tito nI vrel puške ali strojnice, da bi se branil, kakor tri t« dolikovalo »maršalu«, temveč se je ■ ivojo priiei-nico skril pod neki most, med tem pa je njegov» telesna garda padla pod kroglami nemških in hrvaških vojakov. Pri preiskavi »glavnega stana« so našli novo maršalsko bluzo v samem zlatu in rdeče maršalske hlače, v sobi njegove priležnice so našli najfinejše žensko perilo, bonbončke, kekse in mnogo sladkega .vina. Vse to j« bilo brez dvoma nekje »zaplenjeno» ah bolj« rečeno ukradeno. To je življenska slika tega vrhovnega tolovaja, ki hoče po Stalinovem nalogu komandirati na» Spodnještajerce. Josip Broz sam ni nikoli delal, živel je od zločinov in od žuljev drugih ljudi. Ime ja sestavljeno iz začetnih črk sledečih štirih prelevil. Postal je »slavni junak« Tito, glavar tolo- sedaj pa naj ta zločinski tip uvede P^m* besed: Tajna Internacionalna Teroristična Organi- vajev na Balkanu. Tita ubogajo in mu služijo šte- socialni red«. Vsak bister kmet m delavec se do zacija. Kdo se skriva pod imenom Tito? Kdo je vilni ljubljanski frakarji iz tabora OF in teh vele- vDrasal^ Ali nas smatrajo res Tito? študiranih gospodov ni sram, da se bratijo s člo-Komunistični tolovaji prikrivajo na spretni na- vekom, ki ga smatra mednarodna policija za zločin zločinsko preteklost svojih glavarjev. To je činca in svetovno-znanega strahopetca. Prva trdi-zelo važno, kajti ljudstvo ne sme izvedeti, da je tev je zabeležena črno na belem v zagrebškem bil ta ali oni višji boljševiški funkcionar radi na- albumu za zločince, drugo trditev pa je potrd.l vadnih zločinov v gajbici al pa je sploh omadeže- takrat, ko so nemški padalci zasedli njegov »glavn vane preteklosti. vprašal: Ali nas smatrajo res za tako neumna teleta, da si bomo sami poiskali mesarja? Ta mesar bi bil brez dvoma Broz-Tito, ako bi prišla pri naa do veljave komunistična drhal. Geslo domoljubnih Spodnještajercev je in ostar ne: neizprosen boj komunističnim tolovajem in njihovim tujerodnim oblastnikom. Primorci se odvračal« ©fl komunistične ®F Tudi na Gorenjskem je led prebit Kakor poprej na Dolenjsko in Notranjsko, tako kaj jim pripravlja. Primorci se tudi ne skupne borbe« in da poziva zato vse ita- odpora in domobranskega pokreta v Ljubljanski povod, da ga je zagrebška policija leta 1928 spre- ,ijanske rniake. na1 ustanavljajo v vseh krajih pokrajini, temveč so nasedali lažnivim in hujsiLa- jela v svoj. album zločincev. To je debela knjiga, it«Ujansko-slovenske in italijansko-hrvat- j očim komunističnim geslom. V zadnjem času pa dokazujejo vsa poročila s tudi tam. Vedno v kateri se nahajajo slike in opisi vseh med- ske „narodno-osvobodilne odbore«. narodnih zločincev. Josip B oz je imel stev. 10.434 Kako raj V6€ to razumejo primorski Slovenci, Gorenjskega, da je led prebit Za svoje podvige je moral Josip Brez za nekaj ki so si v svoji narodni gorečnosti borbo za »na- več je Gorenjcev, ki so spoznali resnične dlje bi Časa za zamrežena okna. Ko,je kazen odsedel, je rodn° ideale« čisto drugače predstavljali? Tako namene OF in uvideli, da je OF le slepo orodj« za nekaj časa izginil. Pojavil se je nato kot »po- So tudi oni kai kmalu »a lastni koži spoznali, da v rokah mednarodnega komunizma. Bolj in bolj fitik«. Nič čudnega torej ni bilo, da je ponudil tiči za to borbo čisto nekaj drugega. K temu so se zavedajo, da bi ljudstvo neizbežno zdrvelo v ivoje zločinske izkušnje komunistični stranki, ki prišla še deiania, komunističnega terorizma, ki prepad, če bi sledilo komunistični OF,-»aj j« naje že od nekdaj vedno rabila teroriste. Sprejeli <,jcer niso bila tako številna in ne tako grozna popravljiva že škoda, katero so komunisti po-so ga z veseljem. Ker je bil spreten, je napravil kakor na Dolenjskem in Notranjskem, a so ven- vzročili Gorenjski in Gorenjcem že doslej. Vedno hitro karijero. Tako je zlezel najprej v nek rajon- darle presuroila in iztreznila vse one rojake, ki širše prodira zato spoznanje o nujni potrebi od-«ki odbor in pozneje so mu dali še višjo funkcijo, res žele svoiemu narodu dobro in po človeško ločnega c.dpora proti komunizmu !■ ■ tem »popri atentatu na kralja Aleksandra v Marseiile-ju znanje o «pravičnosti in življenjski koristnosti je imel svoje prste vmes, zato so ga decembra j„ teh le mnogo, zelo mn«to. Zato so se začeli domoljubnega gibanja. Prvotno nezaupanje in ne-1934 izvolili na tajnem kongresu komunistične f,,d> P*»morcl v vedno več'<=>m Številu in vedno razumevanje hitro izginjata in kakor na Prhnor-'Stranke Jugoslavije članom centralnega odbora, bolj odločno odvračati od OF. tako da Imajo se- skem se po vzgledu Ljubljanske pokrajin* tudi Vtem času je njegova kriminalna preteklost že daj tudi tam dva ostro ločena tabora. na Gorenjskem iz dneva v dan množe hi krep« O tem je v eni zadnjih številk zelo jasno na- domoljubne protikomunistične postojank«. prsal nekaj stvarnih pripomb »Goriški list«, ki je - danes edini resni zagovornik narodnih pravic naših Primorcev. Med drugim je napisal: »Množice primorskega ljudstva so razdeljene □ Zmešnjava na Finskem. Kakor poroča angl«- obledela in zapadla pozabljenju. Centralni odbor in politbiro, v katerem je deloval tudi Broz, sta imela svoj sedež najprej na Dunaju, potem v Pragi in od leta 1937 v Parizu. Skupno z Židom Fl^scherjem je prišel Broz v J« prehranj e-takorekoč t Moskvo, kjer je absolviral tečaj za terorizem, na dva tabora. Niso razdeljene na tabor komuni- ška agencija Exchange Telegraph, Moskvo' kot središče mednarodnega komunizma je stov in nekomunistov, kajti o tem, kaj je komu- valni gospodarski položaj Fmske Broz večkrat obiskal ter se tako izšolal kot pravi nizem, sploh nič ne vedo. Ako bi vedele, kaj je breznu. Živila se prodajajo samo še na črni borci komunist Sodeloval ie pri krvavi revoluciji v Spa- komunizem, bi komunisti že zdavnaj morali po- po nedosegljivih cenah Finsko marko ogrota^poniji Iz Španije je naslovil na Društvo narodov brati šila in kopita ter oditi, od koder so prišli, šast inflacije. Promet je popolnoma wspal Mla-neko pismo v korist »zakonite žpanska vlade«, Zlasti inteligenti (t. j. pošteni inteligentil), trgov- dih ljudi se je radi stalne nevarnosti potastilo »eveda pod tajnim imenom. Leta 1938 se je spre- oi, obrtniki in vsi samostojni kmetje se ne bi strahovito pijančevame menil Josip Broz v nekega češkega inženirja ter ~ ' -------' — *ivU«i1em. združeno z razuzdanim Bilder aus dem . w»............................................. Sie mußten für Moslikämpfen und bluten. Kaum hatten die Sowiets di wurde auch schon die mänq gepreßt. Panzergrenadiere nahmen viele diesei Polen chen in der mit dem pompi division« bekannten Sowie Militärmantel teilweise Volksgrenadierdivision auf dem Marsch. Mit Gesang qeht es durch ein kleines Dorf im Westen in die Stellungen. PK.-Krieqsber. Lohrer (Atl — Sch). Einer von lausend. Weit über tausend sowjetische Panzer wurden in der großen Abwehrschlacht im Norden der Ostfront in knapp zwei Wochen abgeschossen. — Ein sowjetischer P^uizer vom Typ »Josef Stalin«, der von unseren Grenadieien im Nankampf erledigt wurde PK.-Kriegsber. Weber (Sch). biete Ostpolens besetzt, da lBevölkerung in ihre Reihen livieion »Hermann Göring« iqen, die erat wenige Wo-Jainen »Polnische Freiheits- ■ kämpften und unter dem Idie Zivilkleidung trugen. jHiriegsber. Könneke (Sch). Im Westen erbeutet. .1 Deser amerikanische Panzerspähwagen, der völlig fahrbereit ta unsere . Hände fiel, wird nicht mehr gegen deutsche Soldaten eingesetzt werden. PK.-Kriegsber Wiese (Sch). Es geht gegen angreifende Briten. "I Die Kampfgruppe einer Aufklärungsabteilung der Waffen-^f ¡1 tollt über die gut ausgebauten Straßen des niederländischen .. Landes, um sich den zum Angriff bereitstehenden Briten entgegenzuwerfen ^-PK.-Kriegsber. Raske (Sch). daß der Graben in deutscher Hand blieb. Er schoß ABWEHRSCHLACHT UNTER DEN AUGEN DER HEIMAT ^ schewisten. Als er in seinem Graben durch immer EINZELLEISTUNGEN DEUTSCHER SOLDATEN BESTIMMEN DAS RINGEN VOR OSTPREUS- SENS GRENZEN Von Kriegsberichter Heinz Johannes Multhaupt Unter den Augen dei Heimat tobt die große Abwehrschlacht Y°r der' Grenze Ostpreußens. Aus dem Kurland und an der Narew zwischen Rozan und Lomscha suchen die Sowjets im Zangenangriff gegen die deutsche Ostprovinz vorzustoßen, dabei auf den erbitterten Widerstand der deutschen Soldaten treffend. Den Einzelleistungen des unerschütterlichen deutschen Kämpfers bestimmen das Bild der Schlacht. PK. Da ist der zwanzigjährige Grenadier Opitz aus Hannoversch-Münden, ein »Neuer«, der mit 4em Ersatz zur 3 Kompanie gekommen und sogleich in die Härte der Schlacht hineingekommen war. Als die Sowjets angriffen und einzubrechen drohten, ist er aus seinem Graben herausgetreten und hat stehend — um besser schießen zu können — durch gutliegendes Feuer acht Bolschewisten umgelegt. Diese Einzelleistung würde mit dem EK II. Klasse belohnt. Aber die 3. Kompanie eines sächsisch-sudetendeutschen Regiments hat viele Grenadiere, mehrere Unteroffiziere und Feldwebel und einen Offizier. Und tatsäcl^ich trägt jeder einzelne Mann, vom Schützen bis zum Leutnant, das EK IL Klasse, viele sogar noch höhere Auszeichnungen. An den ausgebleichten, zerschlissenen und lehmüberkrusteten Röcken kann man das Rot, Weiß und Schwarz der" Bänder kaum erkennen Nur bei dem Neuen leuchtet es noch hell und sauber. Natürlich schlug auch ihm in der Stunde der Bewährung das Herz laut gegen die Rippen, und ein Schluchzen kam ihm in den Hals. Wie sollte es anders seinl Aber er schoß — wie die andern. Der Gefreite Der Gefreite, zum Beispiel, der bereits am Tage zuvor zwei Panzer geknackt hatte, kämpfte einfach um den Bestaild seiner Knmnari'p und darum. neue Wellen überrannt zu werden drohte, ging er zurück, blieb stehen, schoß wieder, wartete, bis die feindlichen Panzer heran waren, nahm von einem Verwundeten die Panzerfaust und knackte einen der Kampfwagen. Dann schlug er sich wieder mit den sowjetischen Schützen herum. Von der Lage seiner Kompanie wußte er nichts, aber wichtiger war für ihn die Tatsache, daß die Iwans, die er vernichtete, seinen Kameraden nicht mehr zur Last fielen. Der Obergefreite Auch der Obergefreite Demmrich aus Langenrainsdorf bei Zwickau ließ die Sowjets nicht in den Graben kommen. Vor seinem Abschnitt lagen 38 tote Bolschewisten. Als das Trommeln des Feindes mit einem Ruck abriß, wehrte sich der Obergefreite nun wohl schon zum neunten Male an diesem Tage seiner Haut. Zwei Sowjets standen ihm plötzlich dicht gegenüber Der einie legte bereits auf ihn an und schoß. Da stürzte sich D. auf die beiden Bolschewisten, schlug den einen, der geschossen hatte, zu Boden, entwaffnete den andern und nahm ihn gefangen. "Unteroffizier Tag und Nacht trommelten die Sowjets auf die Gräben der Kompanie, Alle Deckungen fielen zusammen. Der Unteroffizier Pauj Holland aus Königsberg ging trotzdem nicht zurück. Zwischen den Häusern weiter rechts setzte er sich fest. Einige Häuser brannten; die Hitze und der Qualm waren fast unerträglich. Da fuhr eine sowjetische Selbstfahrlafette auf das Dorf zu und wollte den Einbruch erweitern. Derselbe Unteroffizier, der am Vortage schon 21- Sowjets vernichtet hatte, ließ die Lafette auf günstige Schußentfernung herankommen und erledigte sie mit einem Schuß aus der Panzerfaust. Das helle, lodernde Feuer des Geschützes mischte sich in den Flammenschein des Dorfes. Der Feldwebel Feldwebel August Müller aus Lauenstein war mit seinem »Tiger« zur 3. Kompanie abgestellt und fühlte sich hier genau so wohl wie bei seinem eigenen »Haufen«. Am Tage zuvor hatte er den Grenadieren die Last der Abwehr, erleichtert und fünf feindliche Panzer vernichtet. Das war der »tollste Rabbatz«, den die Kompanie je erlebte. 15 Panzer waren plötzlich vor den Grenadieren erschienen. Fünf von ihnen erledigte der »Tiger«, sechs die »Panzerfäuste« der Grenadiere. Die anderen vier Kampfwagen drehten schleunigst ab. Jedoch mit ihrem letzten Feuerstrahl schlug eine Panzersprenggranate in das Seitenvorgelege des »Tigers«. Er blieb bewegungsunfähig liegen. Da unterstützte der Feldwebel im infanteristischen Einsatz in der Nacht und am darauffolgenden Tage die schwer ringende dritte Kompanie und wehrte mehrere feindliche Angriffe mit ab. Als die Geschütze der Sowjets losbellten, die Artillerie des Feindes wieder einsetzte und die Granatwerfer ihr widerliches Plub-Plub hören ließen, bereitete er — abgespannt und fast am Ende der Kraft seinen »Tiger« zum Abschleppen vor. Dä halfen ihm die Grenadiere bei der Bergung, denn eine Hand wäscht die andere. Der Leutnant Der Leutnant, der die 3. Kompanie in der harten Abwehrschlacht führte und schwer verwundet wurde, griff im Verlauf der Infanteriekämpfe überall dort ein, wo es hart auf hart ging. Und wer wollte all die Fälle aufzählen, wo der -Leutnant beim Gegenangriff oder in der Verteidigung seine Kompanie erfolgreich führte. 20-, 30mal am Tage lag er selbst hinter dem MG, schoß und schoß in die Angreifer und vernichtete mehr als 80 Bolschewisten. Als er zurückging, kosteten je -20 seiner Schritte einen Bolschewisten das Leben. Dann krallte er slrh w'pder in dip Erde, oab Befehle, setzte sich in den Trümmern am Rande des Dorfe« fest und gab wieder Befehle Und als die Sowjet« mit Urräh gegen das Dorf stürmten, prallte der Gegenstoß der 3 Kompanie in den feindlichen Haufen. Maschinenpistolen, Maschinengewehr au« der Hüfte, Spaten, Seitengewehre und Handgranaten vernichteten, was sich entgegenstellte. Am Abend sammelten sich die Grenadier®. Zwölf Kameraden fehlten. Aber die übriggebliebenen kämpften weiter. Tag und Nacht. Sie kauten hastig an einem Kanten Brot und schliefen zwölf Nächte überhaupt nicht, sondern schössen und schössen. Bis zu acht Angriffe führten die Sowjets Tag für Tag. Zuvor und danach Artillerie« feuer. Und außerdem die verfluchten Granatwerfer. Doch die Grenadiere schlugen zurück. Am 14. Tage ebbten die Angriffe ab; die Front wurde still. Erschöpft und ausgeblutet lag der Gegner in der kurländischen Landschaft vor dem Abschnitt der 3. Kompanie. Die Schlacht geht weiter, und morgen kommt Ersatz aus der He'mat. Viele werden ohne Kampferfahrung sein. Aber vieleicht trägt einer von ihnen schon morgen das Eiserne Kreuz — genau wie der Grenadier Opitz. Srdita materijama bitka za Aac&ai Številne vasi zopet v nemški posesti — Težki boji na vsej zapadni fronti — Potek operacij v preteklem tednu Južno od Bologne so odbile naše čete 17 . oktobra najtežje napade, ki jih je sovražnik v nekateri]» odsekih kljub velikih izgub do devetkrat pono, vil. Tudi pri Ceseni je sovražnik zaman naskako. val naše postojanke. Ameriški bombniki so bombardirali Köln, Wien in gornjo Slezijo. Flakar-tilerija je zbila pri tem 34 letal, skoro izključno T ... štirimotorne bombnike, iz poročila, ki ga je bilo izdalo nemško vrhov- vrgli Nemci oba sovražna dela klešč ki naj bi se ,, ,, , ... no poveljstvo v četrtek, dne 12. oktobra, je bilo severno od Aachena združili v protisunku ter Y "olandiji so nemške čete preprečile in razbil« razvidno, da so se odigravali takrat v Holandiji iztrgali sovražniku več mimogrede izgubljenih vasi vzhodno od Helmonda najtežje, s tanki in artile-v mostišču južno od Westerheide težki boji. Severno od Würselena je bilo uničenih mnogo u-],° £iprav!i_ene Poskuse Prodora. Uničenih j« Vzhodno od Breskensa je imel sovražnik po iz- ameriških tankov. Brez uspeha je sovražnik na- bli° 106. tankov. V vroči borbi za Aachen s« krcanju vsled dejstva nemške artilerije in v pro- padal vzhodno od Epinala in vzhodno od Remire- ne,mske cete izjalovile sovražne napade pri WQr-tisunkih težke izgube. V bitki za Aachen so Nem- monta. Nadaljeval se je povračilini ogenj »V 1« selenu ter iztr9ale Amerikancem celo vrsto mj-ci po tem poročilu potisnili Amerikance na se- nad Londonom. Ameriški teroroni bombniki so ™°9¿ede zgubljenih bunkarjev. Na periferiji veru mesta v obrambo. Bolj vzhodno je sovraž- bombardirali Köln in nekatere naselbine v Rhein- Aachena branijo nase cete srdito hišo za hišo nik pridobil nekaj na terenu, toda le po vročem landu. Vsled agleških nočnih napadov je nastala ? sovražnikom, ki prodira s severa, vzhoda im boju. V gozdu pri Roetgenu so naši grenadirji škoda v stanovanjskih predmestjih mesta Wil- i"9?1 7 pn Rot3enu se vršli° b°ji v Post°- -opetovano zavrnili sovražne močne odrede. Od helmshaven. Napaden je bil tudi Hamburg Zbi- 'ank,ah- Hudl b°j> so se vrsl,i tuiM P" Epinalm Metza do Epinala so bili odbiti številni, s tanki tih je bilo 42 sovražnih letal, med njimi 34 bomb- m Renuremontu. — Nadaljuje se povračilni ogenj podprti lokalni sovražni napadi. Težki boji so se nikov. « na London.— 5. ameriška armada je v srednji vršili pri Remiremontu tudi proti alžirskim in iz poročila ki i« bilo iyriann 17 „irt^h™ fQ ItaIiii 6toPnjevala svoie napade. V odločilni! marokanskim odredom, ki so vdrli v naše posto- bilo posnetiVev teku UalaToči^botv ^Vp protisu"kih ie bila sovražniku iztrgana neka vi-janke. — Nadaljeval se ie medtem' novracilni ^ ! ¿ T.f1 1 ' , „ ? šina- šele Proti koncu fe sovražnik dosegel ob ogenj »V 1« na London. - V Apeninih so se med od™* T n ^'h í V6?° «Premenil. Vzhodno visokih izqubah par malih vdorov ob c"'sti M tem stopnjevali boji na obeh straneh ceste ki nan^lT vvhS 2 w , Zavr"jem mo :nl sovr?zm vodi v Bologno. .- Pri teromem napadu anglo- vodi iz trence v ^ologno^SovS" na^roS ÄiSYz^ega^Xega meÄ^ m ! JT^ ™ ČT * ^ ^ fronti izvedeni napadi so bili razbiti. — Ame- teriialna bitka ^ A^ch». Tr T'J V ko F!zadeta Uničena je bila univerza, mimo tega riški letalski gangs^erji so bombardirali Wien,Tcöln vala do nóv^ vüka l¿er kaia so po kS F T* ^^ "TF™ f ■* T^it m Koblenz. Posamezna angleška letala so metala obkoliti mesto z dvema ^eäma peh^tnfma div v-f1 p"™ 1 ? -v'1 ^T, 03 KaS-el svoje bombe na Berlin. Zbitih je bilo enajst štiri- zijama ter sepomoč^ nere oklopmške div.zrie fP°samez?a angleška letala so v noci n. motormkov ter dvoj e lovcev. in letalcev v Nizkem po°etu Uspelo jim je s» Sim "" HanD°Ver m MaM' Po petkovem poročilu so vztrajale naše čete pri z°žiti zvezo z Aachenom, ne pa odrezati. Fort '__ mostišču pri Breskesu v bojih s Kanadčani, če- Driant ob reki Mosel je po mimogrde iz- prav se je stopnjevala aktivnost letalstva. Od vedenem vdoru sovražnika zopet popolnoma v □ Boijševiški Poljaki zahtevajo Stettin. Kako» odbiti š te'vi li" 1 oka 1 ni "n a padi" V bitki "zaTachen Postojanke so" se "vršili* rgo7du"'Parroy ."Vzhodno po™fa amerjšk,a. agencija Associated Press, bodo so Amerikanci v četrtek vpostavi i predvfem od EPina'a, obeh straneh doline Moselotte in o^rvll Jta temveč »zgodovinska pravičnost« Pomorlansko riferiji mesta so se razbili sovražni oklopniški bojih ni prišel do svojega cilja, Na zapadni fronti in pehotni napadi ob hrabri obrambi naših čet ter ob velikih izgubah za sovražnika. Pri Remiremontu so se zaganjali Amerikanoi in Francozi proti našim hribovskim postojankam. Po hudih bojih so potem zavzeli neko višino in par gozdičev. —-Povračilni ogenj je deloval v Londonu. — Po brezuspešnih poskusih prodora je sovražnik zbral svoje odrede še močneje tako v Apeninih kakor tudi v jadranskem obalnem odseku, istotako tudi svoje materijalne sile. Kljub temu so ga nemške čete v četrtek povsod zavrnile. Samo na nekem ozkem odseku je zamogel prodreti kakih par sto metrov. Brezuspešni pa so ostali, njegovi sunki ob ligurski obali. — Ameriški in aingleški bombniki so bombardirali po dnevu Osnabriick, Bremen ter naselbine v Rheinlandu in v Westfalenu. Angleška letala so po noči bombardirala Hamburg. V četrtek 60 izgubili Amerikanci in Angleži 44 letal, med njimi 12 štirimotornikov. Za zaliv reke Schelde so se vršili po nedeljskem poročilu žilavi boji. Ob reki Maas, južno od Ge-nepa, 6e je ojačil angleški pritisk. V teških po-stojankarskih bojih, ki so jih vodili na obeh straneh z veliko srditostjo, so razbile naše 'čete 60-vražne napade severovzhodno od Aachena, obenem pa so učinkovito napadale ameriške odrede, 1 ki §0 se porivali proti vzhodnemu robu mesta. Hterlen^ i Wittern* • ^ tidtltrich ■o ^ ¿AACHEN Vaais »i, ^ Herzogenrath , V «¿9' • »Udorfs Weiden Dürwiß »Latnmenčarf Karte zu der Schlacht um Aachen. mostišče baje ne sme priti v nemške roke. To baie dolžnost Poljske napram novi Evropi. □ Sovjetska agencija TASS v Hels;nkiju. Kakor poroča list »Aftontidniagen«, bodo boljševild v finski prestolnici uredili posebno podružnico sovjetske brzojavne agencije TASS. Vodil bo to podružnico neki Karjagin □ Francija pred meščansko vojni»? Kakor je i»- javil neki angleški diplomat, ki je prispel te dni v Madrid, se po mnenju angleških krogov meščanska vojna v Franciji ne bo dala preprečiti Dotični angleški diplomat je cinično izjavil, d« meščanska vojna v Franciji Anglije ne bi inte-resirala, ako ne bi rodila morebitnih posledic za zavezniške vojaške operacije, ki se odigravajo sedaj ob nemški meji. Baje so v glavnem stan» generala Eisenhowerja mnenja, da zavezniki n» bodo gledali francoske anarhije s prekrižanimi rokami. Treba bo baje velikih kontingentov čet ki bodo morale v ogroženih področjih vpostavitl red in mir. Nemogoče je po mnenju Eisenhower-jevega ši^aba uporabljati Francijo kot bazo za pohod največjega izmera, ako to tranzitno deželo pretresajo krči revolucije. V tem slučaju bi mo-Scherl-Bilderdienst-M. rali odpoklica» celo čete s fronte To bi bila vsekakor možnost, s katero v Eisenhowerjevem štabu ne računajo z veseljem. V Londonu pa ugi- 7*!; S t o!bera Tati \oCornelimijnster , X • 7 weiftU Littiienbuuh u■ . Hürtgen • 6*rmettr Rolfen E3le-ueÄali pretleT^Ji Rem^ V^V^cl ■P°l°ViCi ?-kt°.bra 3259 ujet" Ä, iTU^ nlstaTe'glede rX montu Vsi poskusi7 ameriškearmade „vnio f ^ Zaple°Jenih ozluroma uničenih je bilo 765 merja do Moskve, ker bi se v poštev prihaa- vaH Vogeze ^n vdreti ™ Lothrin^n so rodili tankoV'. 49 t0p0v vsf vr,st ter mnogo drugega joči francoski elementi sklicevali na Moskvo. Za za sovražnika Te velike izlube m malo'tedenskega ^ ^^^^^"Ir're na^ e^l'no^;'" Angl^AmeritancaJe to zelo kočljiva točka: Ak, dobička. Iz naših atlantskih ODorišč so medtem 1 oktobra ®® nadaljeval povračilni ne intervenirajo, bi to škodovali njihovim opera- javili arti^^IriTske bo e in letaSe nmSde - nS ogenj na London - Močne ameriške sile so tudi tivnim naporom, ako pa sežejo vmes, si povzro- London ta^Xgova preZesUa so zonet' nTd^a VCe[aj P° bobnalocem ognju naskakovale naše čijo negodovanje Moskve. I!]®gova Preamestja so zopet padala postojanke v srednji Italiji. Vzhodno od mesta razstrelilna telesa »V 1.« — Ob cesti Firence- Vergato je bil sovražnik zaustavljen. Pri Loianu Moskva Je že leta 1938 preiskovala možnost Bologna in ob jadranski obali je sovražnik ob je imel sovražnik nekaj uspeha, vendar ie bil ^ vojno z Nemčijo. Bivši finski finančni minister podpori svoje letalske jjremoci napadal z vso tudi tu zaustavljen v protinapadu Medtem so PekkaJa ie izjavil nedavno na nekem zborovanj* silo toda nameravani prodor mu nikakor ni uspel. Angleži brez uspeha napadali jugovzhodno od v Helsinkiju, da ie sovjetska vlada že leta 1938. — Angleški in ameriški bombniki so po dnevu Cesene. — Ameriški bombniki so vrgli po dnevu vprašala finsko vlado, kako neki bi se zadržal« teronzarah Köln, Duisburg in Kaiserslautern ter bombe na razna mesta jugovzhodne Nemčije Finska v sIučaiu nemško-sovjetske vojne. Pek- druge naselbine v Rheinlandu in v Gornji Sleziji. Med drugim tudi na sredino mesta Salzburg' kala ni 6 tem izdal nikake senzacije. Potrdil <• Po noči so Angleži bombardirali Duisburg, Braun- Zbitih je bilo 19 anglo-ameriških letal Po poro- le večkrat potrieno nemškr ugotovitev da so schweig, Tilsit in Hamburg ter Berlin. Zbitih je čilu z dne 18. oktobra so se ob izlivu Sch°lde holiševiki v času. ko so obstojali med Nemčijo bilo 50 sovražnih letal, med njimi 40 štirimotor- borili srdito M sieherno ped zemlje. Vzhodno ™ Sovjetsko Unijo še normalni diplomatski in qo- nikov' od Helmonda je sovražnik zaman naskakoval 6Podarski odnošaji, sondiral5 položaj za slučaj Da bi izvojeval mostišče Breskens južno od nemške položaje. Tu je izgubil mnogo krvi in 47 napada na Nemčijo. To ie bilo takrat ko so mos- izliva Schelde, je sovražnik po poročilu z dne 16. tankov. V materijalni bitki za Aachen je uspelo kovski oblastniki še hlinili dobro Tazmerie mad oktobra ojačil svoje napore. Vpostavil je številne ancjlo-ameriški premoči po 15 dnevfii krvavi O'bema silama. tanke in letalce v nizkem poletu ter je zamogel borbi stisniti svoje klešče jugozapadno od Wür- D Švicarska ocena nemškega odpora. List »Neu« tako doseči par lokalnih vdorov Pri tem pa je selena ter prodreti z jugovzhodne strani do mest- Berliner Zeitung« je te dni v uvodniku ocenjeval seveda izgubil številne tanke. Ob mostiscu, ki ne periferije. Tu so se nadaljevali srditi boji. Brez- situacijo na zapadni fronti ter je ugotovil slede- vodi v Sud-Beverland,. ie bil ujet neki kanadski uspešni so ostali ameriški napadi vzhodno od če: »Se na nobenem mestu fronte ni opažati po- brigadm general. V drugi bitki za_ Aachen, ki je Epinala ter pri Remiremontu. — Tudi 17. oktobra puščanja nemškega odpora ali pa čelo razpadanja povzročila na obeh stranp* mr^np iznuhe. «o i» T v .ir i, _ . Var zasluži vso pozornost« Piiia L i 0i no TZl popolni obrambni uspeh. Na obeh straneh Vil-koviškena so prešli boljševiki s številnimi pehotnimi in oklopniškimi odredi na 40 km široki fronti po večurnem bobnajočem ognju ter ob močni podpori letalstva k velenapadu ter so rta nekem mestu dospeli do vzhodno-pruske meje. Uničenih je bilo 145 sovražnih tanhcv. Nad fronto je bilo uničenih 56 sovjetskih letal. Pri Libau-u so bili zaustavljeni oziroma odbiti težki sovjetski napadi. Tudi tu je izgubil sovraž- Ob meji vzhodne Prusije so nemške čete preprečite sovjetski prodor Belgrad očiščen to!p — Krvave izgube boljševikov Na Balkanu se je pretekli četrtek ojačil bolj- je bil položaj ob spodnji Tisi bistveno neizpre-Seviški pritisk med Zaječarom in Belgradom ter menjen, se je jugozapadno od Debrecina nadalje-ob spodnji Moravi. Na južnem Madžarskem so vala srdita bitka. Severno od Varšave in v mo- se razvili 6rditi boji s sovražnimi odredi, ki ®o stiščih Nareva pri Serocu in Rozanu so izvoje- nilt tankov. » prodrli čez Tiso proti zapadu. Madžarski konjeni- vale naše čete v teskih bojih nov obrambni Dobro so napredovali po poročilu z die 13. ški odred je zavrnil sovražnika, ki je prodrl proti uspeh. Kljub najjači vpostavi tankov, artilerije t m nemški protinapadi zapadno oJ Kru evca. Kecskemetu, zopet čez Tiso proti vzhodu. Med- in letalstva niso boljševiki nikjer izvojevali na- v notranjosti Belgrada, ki je bil očiščen tolp in tem so se odigravali srditi boji južno od Debre- meravanega prodora. Pri Memelu je sovražnik boljsevikov. vlada mir. S pomočjo na / "i let pleins. Pri Koloszvaru so se umaknile naše čete spričo hudih izgub iz prejšnjih dni napadal le *tva '"bih pri Debreciiu odbiti v trdih bojih po hudih bojih na povelje proti severu. Nemške brez zveze in tudi brez uspeha. Da bi skrajšale močni boliseviski napadi. Med Trestenburp-om čete so skupno z Watfen-ff izvojevale severno fronto, so se naše čete neovirano od sovjetskih ln ,med iuznun delom gozdnih Karpatov so se odVaršave popolni obrambni -uspeh. Tudi južno odredov ob Dimi umaknile, prepuščajoč sovraž- na*e „ ^ "a.p°v.eI\e umaknile proti severoza-od Rozana ter pri Vilkoviškenu so se izjalovili niku zapad'ni del mesta Riga. Nemško letalstvo Pad,u- v dolm) Çziroka ter ob sediu Dukla so se močnejši sovražni napadi. Medtem so se vršili je pri Debrecinu in Velikem Varadinu slično ka- «plovili vsi bolj -.eviski napadi. Ob vzhodno-Tilsitu i v področju Memel nadaljnji težki boji. kor pri Varšavi ter pri Memelu posegalo z do- P™8]« razširil sovražnik svojo napadalno Sovražniku ni uspelo vbočiti našega mostišča pri brim uspehom v boje na zemlji. Do srditih bo- fr°nt° od_ Kalwanie in Scmrwindta proti jugu, Memelu. Pri Rigi, kjer so boljševiki napadali s jev je prišlo zlasti nad srednjim odsekom vzhod- nadaljujoč svoje velenaskoke z močno podporo ne fronte. V dveh dneh je bilo uničenih nad sto oklopnistva in letalstva. Nemci so zaustavili - - ■ boljševike v srditih bojih. Uničenih je bilo 41 sovražnih tankov. Mesto Wirfcallen je padlo po žilavi obrambi v sovražne roke. V Kurlandu so bili zavrnjeni boljševiki na vdornih mes'ih prejšnjega dneva. Sovražnik je izgubil v baltiškem prostoru od 1. do 16. oktobra 353 tankov. V dveh dneh so izgubli boljševiki 1S0 letal. V Srbiji se odigravajo boii vzhodno od Kraljeva in Kraguievca ter jugovzhodno od Belgrada. Okrog Debrecina stoje naše čete v ' --kih bojih s sovražnikom, ki prodira proti severu. Nemški letalski odredi so uničili nad pto sovjetskih vozil in številne topove. Zapadno od sedla Dukla so bili zavnjeni močnejši sovraž li napadi. Medtem so stopnjuje ob vzhodno-prun'à meji bitka med Sudauenom in Schirwindtom. Eydtkau smo izgubili, toda naše hrabre če*e so preprečile nameravani boljševiški prodor. V tridnevni bitki je bilo doslej uničenih 250 sovražnih tankov. Tudi jugovzhodno od Libau-a ter v zalivu pri Rigi so boljševiki nadaljevali svoie močne napade, pri tem pa so izgubili 33 tankov. Na srednjem Finskem se vršijo naše umikalne operacije proti severu in severozapadu kakor je bilo predvideno. Ker so so boljševiški napadi ob cesti Ledenega morja izjalovili, je sovražnik pričel 19. t. m. zjutraj s ponovnimi napadi. Boji so še v polnem teku. številnimi peho.niškimi in oklopniškimi odredi, se ie zrušil boljševiški pritisk. Izjalovili so se sovjetskih letal, tudi boljševiški napadi na polotoku Sworbe. Prav tako pa tudi na fronti Ledenega morja, kjer je bil uničen nek boljševiški regiment. Na Ribiškem polotoku izkrcane sovražne sile so bile zaustavljene. Boljševik'" so izgubili v letalskih bojih nad Pet6amom 110 letal. Nemške čete so se po petkovem poročilu spopadle z Bolgari vzhodno in jugovzhodno od Niša. Ob spodnji Moravi so se razv li jugovzhodno od Belgrada boji s sovražnimi odredi, ki so forsi-rali omenjeno reko. Na zapadni obali gornieqa dela reke Tise so Nemci in Madžari vrgli boljševike mestoma v protisunkih. V področju Debrecina in Velikega Varadina se ie stopnjevala bitka še z večjo silovitostjo. 12. oktobra ie bilo pri tem uničenih 70 sovražnih tankov. Nespremenjena je oetala situacija v vzhodnih Besk dih. Severno od Varšave so vrgli boljševiki v boj sveže divizije, toda večina napadov se je zrušila že v artilerijskem ognju. Vsled nemške žilave obrambe je imel sovražnik pri Rozanu le malo uspeha. Ob žilavem odporu naših čet so se zlom;li sovjetski napadi tudi v področju spodnjega toka reke Memel. Memelska popadka je v uspešnih obramb-n h bojih dne 11. oktobra uničila 44 tankov. Pri L-bau-u, pri Rigi ter na polotoku Sworbe so se vrstili brezuspešni sovjetski napadi ter so boljševiki pri tem izgubili 78 tankov. Izjalovljen je bil tudi novi poskus boljševiškega izkrcanja na polotoku Sworbe. Na srednjem Finskem se umikajo naše čete po povelju. Na fronti Ledenega morja so odbile naše čete ob mostišču Petsamo vse sovražne napade. Vsled romunskega in bolgarskega izdajstva ^ _ ____________Ni**Htm* ôrasswardem K 0 M,I-£;*<« " nSfvtrm MMlIft Karte zu den schweren Abwehrkämpfen Im ungarische« Raum. -- Scherl-Bilderdienst-M. _ .,„ ' „ ... U Grčiji grozi meščanska vojna. V vseh predelih Grčije, ki so jih bile zapustile nemške čete, Iz področja mesta Niš ter s področja ob Mo- grozi izbruh meščanske vojne. V mnogih mestih ravi je javilo nemško vrhovno poveljstvo spo- Grčije je že prišlo do oboroženih spopadov s tol-pade z bolgarskimi in sovjetskimi odredi. Pri parni, ki pripadajo komunistično orientiranima je ogrožena nemška pozicija na Balkanu.* S' to ?eifadu se je položaj stabiliziral. Istočasno se tajnima organizacijama »Elas«. Ti dve organiza-motivacijo je sporočilo nemško vrhovno povelj- Je stopnjevala bitka v področju južno in južno- ciji, ki prevladujeta v planinah, sta že pragrabili stvo dne 15. oktobra, da je bilo treba iz tega zaP?dpo od Debrecma. Bramlci neke vasi so oblast deloma tudi po mestih. Sovraštvo tolova-razloga izprazniti južno Grčijo. Več tednov so °d 1°, naPadajocih sovjetskih tankov kar jev proti antikomunistično nastrojenim Grkom je Nemci vršili svoje umikalne operacije na egej- 8 *akih okIoPnJakov- Severno od Varšave m hujše kot njihovo nasprotovanje Nemčiji. To po-skih otokih ter na Peloponezu. Zadnje nemške pn Ser.ocuJ® sovražnik z ozirom na težke izgube trjuje celo dopisnik lista »New York Times«, ki čete so 12. oktobra izpraznile Atene brez boja V prf-1sn]lh bojih izvajal le slabotnejse in brez- poroča »o težkih bojih med prebivalstvom.« V izpraznjenem ozemlju se je takoj razvnel boj U6PešI}e naPade: Tem,u nasproti pa so boljševiki Omenjeni dopisnik ugotavlja, da je položaj »zelo s komunističnimi in protikomunističnimi Grki nadaj3.evali svoje poskuse prodora iz narevskega kompliciran«, ker hočejo ustvariti tolovaji dovr-Nemške čete še vedno držijo par dobrooskrblje- mostlsča P" Rozanu. Tu so izvojevale naše čete šena dejstva za Sovjetijo. nih otokov v Egejskem morju. Ob Moravi ter ob - južnem robu Belgrada so se nahajale naše čete po poročilu z dne 15. t. m. v težkih bojih s prodiFajočimi boljševiškimi silami. Na prehodih Tise med Szegedom in Csongradom so se vršili r^ SUii^bliigl sovražniTnapaS. Med- Smrtna kazen za dezerterja Seydlitza - Nemški maršali so zagotovili tem pa se je ojačil sovražni pritisk ob sedlu 17"--------! ~ ---- * 1 Dukla. V srednjem odseku vzhodne fronte je sovražnik nadaljeval svoje velenapade. Naše čete so izvojevale v sodelovanju z letalstvom proti številni sovražni premoči lep obrambni uspeh Narodni iidoSalcc in strahopetni Sc^bicc Fiibrerju svojo zvestobo V svojih brezuspešnih poskusih, omajati udar- zbežal v boljševiški tabor. Medtem ga ie vrhovno nost nemške fronte in odpornost domovine, se nemško vojaško sodišče obsodilo v odsotnosti na poslužuje sovjetska aqitacija v zadnjem času smrt, obenem pa tudi na zaplembo njeqoveqa V istem času so se razbili številni sovjetski na- novega sredstva. Takozvani »Nacionalni odbor premoženja. S to kliko, ki je v Stalinovi službi so padi proti mostišču pri Memelu ter južnovzhod- svobodna Nemčija« je naročil odmetavanje po- se zvezali tudi nekateri zarotniki in atentatorji no od Libau-a, kjer je bilo sestreljenih 68 so- sebnih letakov nad nemško fronto. Ti letaki " ---- ~ vražnih tankov. Sovražnik je imel izredno krva- vzbujajo pri nemških vojakih 6amo prezirljivo ve izgube. Pri Rigi sovražniku ni uspelo priti čez odklanjanje. Letaki oqrevajo staro laž iz leta Diino. Na visokem severu so se naši planinski 1918. Nemškemu narodu obetajo »življenje v le- ______ _. __ _______ ________ „ lovci umaknili s severnega dela fjorda Petsamo poti in dostojnosti«, ako se bo ločil od svojega strahopetnega umora, sodelovali » moskovskim ter so v težkih bojih onemogočili boljševiške vodstva. Za tem se skriva namen, Nemčijo v odborom, sestavljenim iz židovsko-komunističnih poskuse obkolitve. slučaju polaqanja orožja iztrebiti in zasužnjiti, zločincev in strahopetnih dezerterjev Ka- se pa Po poročilu z dne 16. t. m. so se izjalovili Te 677 Flelschhauerel zu mieten gesucht. Mla-ker lohann. Luisengasse 15, Thesen 676-8 O G L A Š U J I UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE ZASClTEt