AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 181
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 3D, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV,
Republikanci so se združili v ligo, da bodo podpirali demokratsko stranko
New York, 1. avgusta. — Med-ko nekateri republikanci napadajo Roosevelta, češ, da ni pozval demokrate v zadnjem zasedanju v kongresu, da glasujejo odpravo 18. amendmenta, da tako izpolnil obljubo demokratske narodne konvencije, se Pa drugi republikanci združujejo in so ustanovili ligo, ki se imetje "Republicans for Roosevelt Repeal League." Predsedni-ca lige je bila izvoljena Mrs, Ed-Ward Wylde, žena tvorničarja iz New Jersey. Z ustanovnega zborovanja so poslali Rooseveltu sledečo brzojavko: "Roosevelt, tukaj smo! Siti cincarjev o pro-"'bicijskem vprašanju, smo mi odpravo 18. amendmenta, za spremembo Volstead postave in za uspostavitev pravic ameriškemu narodu. Zato smo pa mi za Vas, za predsednika."
Prihodnji mesec bo poklical v New York James A. Farley, ki je predsednik demokratske stran-e> vse načelnike stranke iz po-Sameznih držav. Vršile se bodo o načrtu glede prihodnje jampanje in ko bodo te seje končane, bo imel Farley izvid poli-,lcne situacije vse dežele. Vedel „?• v katere kraje bo treba vre-ei silnejšo kampanjo in v katere
manjšo.
^anes je imel Roosevelt razdor s predsednikom Baltimore železnice, da je proučil ezniške razmere, katerim bo , Svetil več pozornosti v svojem ,arriPanjskem govoru 20. avgu-ta v Columbus, Ohio.
^egislatura v Pennsylva-niji za revne
Harrisburg, Pa. 2. avgusta. — rzavni legislaturi, ki je sedaj I črednem zasedanju, bo predana predloga, da se naloži po-en državni davek na cigarete n mehko pijačo, da se tako dobi ^2.000,000 za brezposelne, ka-erih je danes v državi Pennsyl-aniji preko 1,500,000. Predloga Slasi, da se naloži en cent dav-Ka na vsakih 10 cigaret in 10 ^stotkov na vse mehke pijače. Predlogi bo najbrže senat
Nasprotoval.
Želja po večji izobrazbi je vzrok večjemu številu učencev v višjih razredih
Cleveland, O. — šolski odbor je izdal statistiko, v kateri se dokazuje, da je danes v Clevelandu 11,000 otrok v.starosti 15 do 17 let, ki so sicer obvezni, da bi hodili v šolo, toda je ne obiskujejo. Ako bi se vsi ti naenkrat odločili, da. gredo zopet nazaj v šolo, bi bil to težak problem za šole, ki ne morejo vzdrževati dovolj učnih moči. Kljub temu se pa zadnja leta kaže velik naraščaj v razredih, katere obiskujejo učenci, stari 15 let in več, med tem ko se število otrok v razredih izpod 15 leta stalno znižuje. Pred 10 leti so tvorili učenci nad 15 letom 15.07 odstotkov vseh učencev, med tem ko je njih število letos narastlo na 22.16 odstotkov. Vzrok temu je, da razni delodajalci ne zaposlujejo več toliko šoloobveznih otrok, drugi vzrok je pa ta, ker je danes želja po višji šolski izobrazbi večja med mladino, kot je bila pred desetimi leti. Da se pa število otrok v nižjih razredih stalno niža, je predvsem vzrok vedno manjše število rojstev. Mnogo je temu krivo tudi dejstvo, ker so tako stroge naselniške postave, ki omejujejo naseljevanje. Dokazano je namreč, da imajo naseljenci vedno več otrok, kot pa Amerikanci. Od leta 1925 se je znižalo število otrok v nižjih razredih za 13 odstotkov. Temu primerno so se znižale tudi učne moči za te razrede in sicer za 18 odstotkov. V višjih razredih se je pa obratno zvišalo število otrok za 67 odstotkov, med tem ko so se zvišale učne moči v teh razredih samo za 29 odstotkov. -o--
V Elyriji znižali plače
Elyria, O. 2. avgusta. — Pri precej burni seji mestne zbornice, kateri je prisostvovalo tudi kakih 150 meščanov, se je sklenilo, da se znižajo plače mestnim uradnikom. Plače so bile utrgane od 10 do 20 odstotkov. Tudi councilmani, ki dobivajo $150 letne plače, bodo dobili sedaj za 10% manj na leto.
Konvencija J. S. K. Jednote sinoči zaključena.
Tako željno pričakovana 14. konvencija J. S. K. Jednote je bila sinoči ob 11. uri zaključena v Indianapolisu. Delegati so zborovali od pol Osme ure zjutraj, z malim presledkom opoldne. V Indianapolisu so ostali še glavni odborniki, katerim je konvencija naročila, da sklepajo o nekaterih važnih ukrepih konvencije, kot n. pr. glede bodočega Doma in enako.
Včeraj zjutraj je bil vprašan brat Ivan Tauzell iz Ely, Minn., ako sprejme obsodbo konvencije radi svojega nastopa napram Jednoti. Brat Tauzell izjavi, da je ne sprejme, ker se ne čuti krivim, nakar konvenčni predsednik izključi Tauzlla od konvencije in ga črta iz Jednote. Tauzell se odstrani iz dvorane. Pričakovati je, da bo Tauzell nadaljeval s svojo tožbo napram Jednoti.
Potem pa poroča porotni odbor za pritožbe o zadevi Perdan-Zbašnik. Odbor je s 7 proti 5 glasom sklenil, da brat Per-dan ni kriv, česar se mu je očitalo, in brata Perdana oprosti. To razsodbo je konvencija očivi-dno z veseljem in zadovoljstvom sprejela v naznanje in jo potrdi-a enoglasno.
Sklene se, da se vse ostale pritožbe, ki so prišle pred porotni odbor zavrže. Preide se na nagrade posameznih uradnikov konvencije in odborov. Konven-čnemu predsedniku se podari $25.00 za ves čas vodstva konvencije, vsak podpredsednik pa dobi $10J00. Vsakemu članu odbora za resolucije se plača $5.00.
Piknik fare sv. Vida
Y nedeljo 7. avgusta se vrši piknik, katerega prirede JJdružena društva fare sv. Vida ŠPelkotovih farmah. To bo
let farni Piknik letošnjega _a» zato so še posebno vabljeni Sl sedanji in prejšni farani večje slovenske fare v Ame-kl- Ves čisti dobiček je name-^Jen za novo cerkev sv. Vida. ** Združenih društev so predeli toliko najboljših jedil in ';U)Ce> da bo vsak kar najboljše i »strežen. Na tem pikniku bodo jn . dvignjeni tiketi za dobitke sicer bodo srečni navzoči do-11 sledeče: en dobitek $15.00, naZa $10.00, trije po $5.00; šesta V usnie vezana knjiga MXtbe sv. pisma_ pomnite pa,
biti°m' ki bo dobil dobitek> mora ned ^aVZ0Č na Pikniku. Torej v Pik i° pohitimo vsi na farni voh SV- Vida- Prostora je do-
<li LZu VSe> lačen in žeJen Pa tu' ne šel nihče domov.
Predsedniku odbora za pravila se plača $10.00, ostalim odbornikom po $5.00. Nadalje prisodi konvencija $20.00 nagrade tajniku za izdelavo provizoričnih pravil, ostalim članom tega odbora se pa podari po $15.00. Vsak član odbora za pritožbe dobi $10.00 nagrade. Teh članov je 12.
Vratarjem se izreče zahvala, dočim dobi glavni vratar Murn pipo v dar. Sprejme se nekaj važnih točk z^i posojilo na police. Natančneje bo razvidno iz zapisnika. -Sklene se, da če bi kdo izmed članov želel odpotovati v staro domovino, da dobi izplačano vso rezervo svoje police, dočim ostali Člani dobijo le del rezerve izplačane na zahtevo.
Uredniku "Nove Dobe" se dovoli vsako leto en teden počitnic, in dotični teden, ko ima urednik počitnice, "Nova Doba" ne izide. Konvencija se spomni mrtvih bratov in sester.
Nato se preide na volitve odbora. Glavnim predsednikom je bil izvoljen Paul Bartel iz Wau-kegana z 84 glasovi. Prvim glavnim podpredsednikom je izvoljen Math Anzelc iz Chishol-ma z 83 glasovi. Drugi glavni podpredsednik, ki zastopa zlasti angleško poslujoča društva, je Louis M. Kolar iz Clevelanda, ki je dobil 82 glasov. Glavnim tajnikom je i z v o 1 j e n Anton Zbašnik z 94 glasovi. Za pomožnega tajnika izbere konvencija L. Kompare iz Pittsburgha, ki je dobil 107 glasov. Glavni blagajnik Louis Champa iz Ely, Minn., je izvoljen' soglasno. Za
vrhovnega zdravnika je izvoljen dr. Arch iz Pittsburgha, ki prejme 91 glasov, dr. Kern pa 54.
Za urednika Nove Dobe je bil izvoljen soglasno Anton J. Ter-bovec. Drugega kandidata ni bilo. Predsednikom nadzornega odbora je izvoljen John Kumše iz Loraina z 80 glasovi. Za prvega nadzornika je postavljen Rogelj iz Clevelanda, ki je dobil 74 glasov. Drugim nadzor-kom je izvoljen Vraničar iz Jo-lieta, ki prejme 82 glasov, za tretjega nadzornika je izvoljen Balkovec iz Pittsburgha z 76 glasovi in za četrtega nadzornika Mantel iz Ely, ki je dobil 74 glasov.
Nenavadno visoko število kandidatov se je pojavilo za porotnike, katerih je po novih pravilih pet. Predsednikom porotnega odbora je izvoljen Oko-lish iz Barbertona z 96 glasovi, prvi porotnik Schutte iz Colorado je dobil 73 glasov, drugi porotnik je Orehek iz New Yorka, ki je dobil 76 glasov; tretja porotnica je Mrs. Svetich iz Minnesote, ki je dobila 65 glasov, in četrti porotnik je Žigman iz Pennsylvanije, ki je dobil 73 glasov.
Takoj, ko je bil izvoljen novi odbor, so zaceli' odhajati delegati, dočim se je še vršila volitev namestnikov1 glavnih uradnikov. Louis Bavdek iz Krayn, Pa., je bil imenqVan namestnikom glavnega pomožnega tajnika. Kot znano, se vrši 15. konvencija J. S. K. Jednote v Clevelandu, O.
V Južni Ameriki grozi izbruh vojne med državama Paraguay in Bolivijo
Suncion, Paraguay, 2. avgusta., — Po 18 letih, natančno na dan, ko je Nemčija prestopila Belgijske meje in začela svetovno vojno, se pripravljati dve državi na besen spopad. Državi Paraguay in Bolivija sta poklicali vse vojaštvo in rezervo pod orožje, ker je Bolivija zavzela neko paraguaysko trdnjavo. Treba je samo še formalne napovedi vojne, pa se bo začelo prelivanje krvi z vso besnostjo. Med obema državama vlada že dolgo časa napeto razmerje radi meje v Gran Chaco. Ženske jokajo, možje pa vriskajo, ko korakajo k raznim nabornim postajam, da se vpišejo za vojno. Minister tujezem-skih zadev države Paraguay je poslal brzojav predsedniku Lige narodov, v katerem je izjavil, da je država pripravljena mirnim potom poravnati se z Bolivijo, dasi je slednja prekoračila in prelomila vse pogodbe glede miru. Javil je, da je Bolivija pod-vzela sovražne korake ne da bi formalno napovedala vojno, zato- je bil kongres prisiljen poklicati narod pod orožje.
Nenadno mobiliziranje vojaštva je narod kar vzdignil, ki je že čakal tega vladnega ukrepa. Poklicu pod orožje so se odzvali vsi, mladi dečki, kot stari veterani iz vojske- leta 1870. ženske so se takoi organizirale, in pomu dile svojo pomoč Rdečemu križu.
Med Paraguayem in Bolivijo vlada že dolgo napeto razmerje, ker hoče dobiti Bolivija dohod do morja. To bi dobila, ako dobi v posest obrežje reke Paraguay, ki ga imajo sedaj v roki Paraguay-ci. Bolivija je trdno odločena, da reši to sporno vprašanje enkrat za vselej in če ne drugače, pa z orožjem v roki.
-K)-
Sawicki in okrajna blagajna
Proti sodniku Sawickiju je bila vložena tožba na sodni j i, da naj se zapleni njegova plača in se jo dene v okrajno blagajno, ker je Sawicki dal okrajnemu blagajniku čeke za pokritje davkov. čeki so se izkazali kot zanič, ker ni sodnik imel kritja zanje na banki. Sawicki pravi, da ko je čeke dal okrajnemu blagajniku in akoravno so bili zanič, pa ni zanje odgovoren okrajni blagajni, ampak okrajnemu blagajniku Collistru, ki je te čeke vzel. Obratno je pa za vsoto teh čekov Collister odgovoren okrajni blagajni.
Proti razširjenju ceste
Prebivalci Bay Village ostro protestirajo proti razširjenju West Lake ceste v tej okolici. Cesta je sedaj 24 čevljev široka in jo nameravajo razširiti do 40 čevljev širine in sicer bi se vzelo na vsaki strani po osem čevljev. S tem bi se pa moralo odstraniti vsa lepa drevesa, ki rastejo sedaj ob cesti in zato se ondotni prebivalci proti vi j o. Ker je to državna cesta, se lahko cesta razširi, akoravno ljudje tam protestirajo, ker ondotni prebivalci itak za to nič ne plačajo. Toda država hoče, da se dela v sporazumu s prebivalci.
* V Zedinjene države se uvozi vsako leto en milijon funtov mesa severnih jelenov iz Alaske. -
18 let po minulih vojnih
grozotah
Washington, 2. avgusta. — Danes je minilo 18 let, ko so se zgrnile čez francosko mejo nemške čete pri Cireyu. To je bilo na 2. avgusta 1914. V istem času so ruske čete vdrle čez nemško mejo. Tri dni prej je Avstrija napovedala vojno Srbiji. Potem so pa sledili akti eden za drugim, ki so zapletli v vojno Rusijo, Francijo, Nemčijo, Anglijo in Japonsko. Italija in Zed. države sta sledili pozneje. V štirih letih vojnih grozot je bilo na bojnem polju 65,038,801 vojakov. Krogle, bajoneti, šrapneli, bombe, plin in bolezni so jih umorile 8,-538,315. Ranjenih je bilo 2,219,-452. Za orožje se je porabilo na Obojnem polju preko 300 milijard dolarjev. Samo Zed. države so potrošile preko 40 milijard dolarjev radi svetovne vojne. In vendar danes še ni miru med narodi. Je sicer nekak mir, toda to je mir pred viharjem. Nemčija in Francija se gledati postrani, Nemčija in Poljska sta v konfliktu radi izhoda na morje, Francija in Italija se gledati kot pes in mačka, Japonska in Kitajska se držita za vrat, med tem, ko Rusija radovedno gleda, kdo bo prej izpustil, šest mesecev so trajale razoroževalne konference, do sedaj brez uspeha. Taka je svetovna situacija 18 let po strašnem klanju, od katerega si ni še opomogel noben narod.
Hugh Bancroft, predsednik Wall Street Journals, je podal sledečo izjavo:
Najslabši trenotki depresije so za nami in odslej se morajo stvari obrniti na boljše.
Dnevna mezda in plače se morajo postaviti na lestvico, kot je bila leta 1917.
Zvezni, državni in mestni proračuni se morajo balan-cirati s stroški in davki znižati za najmanj 25 odstotkov.
Reparacijski in vojni dolgovi se morajo suspendirati za več let. In plačilo istih se mora končno napraviti na kak drug način, kot pa z zlatom.
Delo se ddpira
Cleveland. — B. C. Seiple, ravnatelj mestnega posredovalnega urada za delo, naznanja, da je več tovaren, v katerih se izdeluje orodje in enako, poklicalo stotine svojih delavcev na delo. Iz tega sklepa Seiple, da je dana podlaga, da začnejo polagoma tudi ostale tovarne obratovati. 24 odstotkov je tekom meseca julija več dobilo dela, kot v istem mesecu lansko leto. Zlasti mnogo zahtev je prišlo za sezonske delavce. Seiple je izjavil: "Najbolj zanimivo je dejstvo, da tovarne zahtevajo ljudi za izdelovanje orodja. Kadar nameravajo tovarne začeti a večjimi deli, tedaj te vrste delavci prvi dobijo deio. Tekom štirih do šestih tednov pozneje pride klic za delavce pri strojih in navadne delavce. Ako vsa ta znamenja ne varajo, je očitno, da se bližamo boljšim časom, je rekel Seiple.
* V Ontario, Kanada, so letos pridobili za $19,127,000 zlata.
Ubiti veteran bo pokopan z vojaško častjo
Washington, 2. avgusta. — William Hushka, vojni veteran iz Chicaga, ki je bil ubit v izgredih v Washingtonu zadnji četrtek, bo pokopan z vojaško častjo na vojaškem pokopališču. Njegovo trupla je ležalo v krsti, ki je bila ovita z ameriško zastavo. Imel je tudi vojaško častno stražo. Na pogreb je prihitel iz Chicaga njegov brat, njegova ločena žena in 11 letna hčerka. Hčerka je pokleknila h krsti, se prekrižala in zašepetala: "Samo malo molitvico za ateta . . ." Poleg, v drugi sobi pa je ležalo trupel-ce dva meseca starega dekletca, hčerka Mr. in Mrs. Cecil Mann iz Monessa, Pa., ki je bila rojena, ko sta šla starša v Washington, da se pridružita armadi veteranov. Otrok je umrl vsled nezadostne hrane. Ta družina, ki ima poleg tega še štiri otroke in eno desetico premoženja, je dobila začasno zavetje pri neki družini v Washingtonu. Pogreb nedolžnega otroka pa je oskrbela neka dobrodelna družba.
Komunisti poskušali napraviti revolto na račun veteranov
Johnstown, Pa. 2. avgusta. — Mir vlada danes v mestu, ko so bili polovljeni komunisti in pregnani iz mesta. Taborišče, kjer so se zaenkrat ustavili veterani, ki štejejo kakih 7,000 mož, je mirno. Veterani in njih družine so nekoliko boljše volje, ko so prišla živila od vseh krajev. Poslanega je bilo tudi nekaj denarja za nakup živeža. V prvih dveh dne so prejeli veterani več kot $500 v gotovini. Celo Mac-Adoo iz Los Angelesa je poslal $100. Danes so veterani prvič dobili trikrat hrano. Hrana obstoji iz fižolove juhe, kave in kruha.
Komunisti so poskušali sinoči napraviti kraval, ko so sklicali shod v Central parku. Toda njih poskus se je kmalu izjalovil, ko je prihitela policija, ki je prijela govornika in razpršila njegove privržence. George Hart, komunist iz Johnstowna, ki se je spravil na neki spomenik v parku, ni pri&el dlje, kot da je rekel: "Prijatelji moji . . ." pa ga je že zgrabil policaj. Hoteli so zgrabiti tudi druge komuniste, toda so jim ušli. Policija je napravila pogon na vsa stanovanja komunistov in jim zaplenila komunistično literaturo. Vse, ki so na. sumu, da. so komunisti, so pognali iz mesta. Taborišče, kjer so vojni y§terani,„ je strogo zastraženo, da ne pridejo tje komunisti, ker se boje, da bi začeli z nemiri.
Roparji odnesli $12,000
Akron, O., 2. avgusta. Ko je peljala Miss Irene Grosjean denar za plačilo delavcem iz banke v A. Polsky department trgovine, so jo ustavili štirje banditi, ki so z revolverji prisilili, da jim je izročila denar, ki se je nahajal v dveh kovČegih. Ukradena vsota znaša $12,000.00. Roparji so se nato odpeljali v svojem avtomobilu in izginili brez sledu.
Znižane cene za prevoz premoga
Columbus, O. 1. avgusta. — State Utilities komisija je odredila, da se znižajo cene prevozu premoga na železnicah iz premo-garskih okrajev v srednji in vzhodni Ohio. S tem so prizadete sledeče železnice: Wheeling & Lake Erie, Pennsylvania, New York Central, Baltimore & Ohio in Pittsburgh & West Virginia.
Cene pri Dolganu
Dol,! °Zarjaino na oglas Anton i^a ?! hardware trgovine, ki vseh v, znižane cene te dni na
^olga metih V tr£°vini- Anton p°stregJam b° Vedno PriJ'azno
Doma iz bolnice
Frank Salmič se je povrnil po dvamesečnemu bivanju v bolnici na svoj dom, 793 E. 156th St., kjer ga sedaj prijatelji lahko obiščejo. Frank se lepo zahvaljuje prijateljem, ki so ga obiskovali v bolnici in prinašali lepih cvetlic, ki so mu bile v veliko razvedrilo.
Pred rojstvom dobil odškodnino
Sodnik Silbert V Clevelandu je določil $150 odškodnine za tri mesece starega Angelo Caricop-polo. En mesec pred rojstvom otroka je šla njegova mati po ulici, ko je iz svojega dvorišča zavodi James Lucchese avtomobil in ženo podrl. Odvetnik voznika je rekel, da je boljše, da se stvar sedaj poravna, kot da bi pozneje prišlo do kake večje tožbe, dasi je otrok popolnoma normalen in zdrav. Tudi mati je dobila nekaj odškodnine. To je prvi enak slučaj na sodnijah v državi Ohio.
* Chicago ima največ hotelov izmed vseh mest v Zedinjenih državah, 604.
Igralci Pasijonskega kluba
Prose se vas, da se udeležite nocojšnega sestanka v Knauso-vi dvorani ob osmih. Razdelilo se bo vloge za predstavo "Muče-niška smrt svete Neže," ki bo uprizorjena 16. oktobra. Drama zahteva veliko osobja obojega spola, zato pridite vsi igralci, le otrok ni treba. — Režiser.
Nameravajo odpreti banko
Direktorji Standard Trust banke se bodo zbrali danes k posvetovanju, da se pogovore o načrtih, da se zopet odpre ta banka, ki je zaprla 21. decembra lanskega leta.
150* so jih vzeli na delo
Euclid Shale and Brick Co., ki je bila zaprta od 15. maja, je včeraj vzela na delo 150 prejšnjih delavcev. Tovarna je dobila več naročil.
Zorich pozdravlja
Mr. Frank Zorich in družina ter Leo Hudomal pozdravljajo iz države Indiane vse prijatelje in znance v Clevelandu in okolici.
Pogreb mladeniča Zakrajška
ki je umrl v pondeljek, se vrši v četrtek ob 9:15 iz hiše žalosti, 14809 Sylvia Ave.
Nakupujejo zemljišča v Clevelandu
Neki newyorski sindikat, ki veruje v bodočnost Clevelanda, je naročil elevelandski družbi, ki trguje s posestvi, Norlin & Jolly, da označi vrsto hotelov in apartment hiš, ki jih je ta sindikat pripravljen kupiti. Sindikat je pripravljen vložiti denar v tu-kajšna zemljišča, akoravno morda prihodnjih pet let še ne bo vlekel nobenega dobička, toda je siguren, da denar ne bo izgubljen, ker Cleveland ima bodočnost.
Ponarejevalci denarja
Na obrežju Erijskega jezera, kjer je sedaj v času depresije nastanjena kolonija brezposelnih, kjer ni treba plačevati davkov ne najemnine, so našle oblasti tudi ponarejevalnico denarja. Za prvo silo so mislili začeti samo s ponarejenimi niklji. Na "dum-pi" so dobili svinec, pa so vlili niklje po modelu pristnih. Toda delo ni bilo unijsko in slabo napravljeno, zato so jih kmalu zasačili. Prijeli so dva.
Ropar vrača denar
Joseph Russell, ki sedi v državni ječi v Columbusu, obsojen na 54 let ječe radi raznih ropov, sedaj pošilja denar svojim žrtvam. Denar si služi z raznimi Članki v časopise. Včeraj je prejel Louis Wieder, 9630 Thorn Ave. $20. Russell mu je ponudil $120, kolikor mu je bil vzel, ko gai je oropal, toda Wieder je re-del, da je $100 povrnila zavarovalna družba in da je z $20 vse poravnano.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY N1WBPAMBR Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Eft Ameriko In Kanado na leto 16.50 Za Cleveland, po poitt, celo leto $7.00 Ba Ameriko ln Kanado, pol leta 11.04 Za Cleveland, po polti, pol leta IS.60 Za Cleveland po raznaftalclh: celo leto (5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka > cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne počlljatve naslovite: Amerldka Domovina, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0838
JAMES DEBEVEO and LOPIB J. PIRO. Editors and Publisher«
Entered aa second class matter January 5th, 1909, at the Post Offlce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878.
,88	No. 181, Wed., Aug. 3d, 1932
Japonske zarote
Številni bombni napadi na državnike na Japonskem in nedavni umor japonskega ministerskega predsednika jasno kažejo, da na Japonskem ni vse v redu. Japonska je dale? od ostalega sveta, in njeni politiki so mojstri v zatajevanju neljubih notranjih dogodkov, ki bi znali škodovati japonskem imenu in škoditi japonskemu narodnemu gospodarstvu. Nepretrgana veriga atentatov pa, ki se pojavljajo zadnja leta na Japonskem, pa kaže o globokem nemiru japonskih ljudskih slojev.
Japonska je država, ki jo je prizadela svetovna gospodarska kriza še vse huje nego katerikoli drugi narod. Industrija japonskega cesarstva je imela med svetovno vojno svoje zlate čase. Njen napredek je bil naravnost ogromen in z naročili so kar preplavljali Japonsko. Stotisoči delovnega ljudstva so imeli pri tem dober zaslužek in v državi je vladalo blagostanje. Seveda se je pa s tem spremenil življenji standard japonskega naroda, in v povratek v starodavne razmere je bil nemogoč.
Z naraščanjem brezposelnosti pa je naraščala od leta do leta tudi beda, ki je predvsem zadela inteligente in delavce in med njimi povzročila silno nezadovoljstvo. Vlada je zaman iskala izhoda iz takega težavnega položaja. Vsi vladni ukrepi za ublaženje neznosne krize so bili nezadost'i in brezuspešni, obenem pa je bila vlada odločna proti vsakemu zunanjemu nastopu, ker bi lahko spravila državo v še večje stiske.
Toda vojaški element je vedno bolj in bolj pritiskal. Tudi stari Inukai, katerega so pred kratkim umorili, se je precej časa upiral pritisku vojaških krogov, katerim se je za hotelo vojaške ekspanzije, toda končno je vojaška kasta vseeno prodrla. Prišlo je do japonskega nastopa v Mandžuriji in do krvave vojne pri Šangaju.
Toda japonski miitaristi so hoteli s tako silo in brezobzirnostjo zlomiti protijaponski bojkot na Kitajskem, da je to rodilo baš nasproten učinek. Kitajski bojkot, prepoved japonskega naseljevanja v vseh deželah, kjer ima belo pleme oblast, vse to je še povečalo japonsko brezposelnost, velikanski prirodni prirastek japonskega prebivalstva — okoli 900,000 duš na leto — pa je še poostrilo japonsko siromašči-no. Na drugi strani so pa razburjali prebivalstvo finančni škandali na Japonskem, in nezadovoljstvo je doseglo svoi višek.
Nezadovoljneži so se združili v tajna društva s skrivnostnimi programi, ki so vabili k pristopu domoljubne množice. Ker pa japonsko ljudstvo zelo ljubi vojno, in vse organizacije Japonske zadnjega pol^stoletja delo vojaške kaste, so iniciativo zopet prevzeli častniki.
Tudi današnji napadalci "na Japonskem so vojaški častniki, ki povdarjajo zvestobo do cesarja, zahtevajo odstranitev strankarske vlade in pozivajo na boj ves narod. Tem nasilnim reformatorjem so naklonjeni tudi široki meščanski sloji, le delavstvo je nasprotno njih početju.
Japonska je čisto vojaško organizirana država in mora se reči, da je vojska napravila japonsko cesarstvo za eno izmed prvih velesil sveta, izvojevala ravnopravnost japonskega prebivalstva z belim plemenom in otvorila japonski industriji obširno polje za izvoz. Zato gotovo ni Japonca, ki ne bi smatral, da je vojska v prvi vrsti poklicana, da stopi na branik naroda v najbolj resnih položajih. Istotako se pa tudi vojska zaveda svojega poslanstva in najnovejša vojaška zarota močno sliči prevratu, kakor ga želi: vojaška kasta na Japonskem.
Vprašanje'je, ali se bo mogel mikado upirati pokretu, ki si je na svoje zastave zapisal vzpostavo nekdanje vsemogočnosti cesarjeve in ki v čudni zablodi svoje atentate označuje kot akcijo plemenečega domoljubja. Ako pa se stvari tako preokrenejo, da dobi vso moč v svoje roke zopet vojaška stranka, tedaj stopamo v novo dobo, ki je začetek strašne vojne, katere izhod je mogoč samo s popolnim porazom belega ali rumenega plemena. Na vsak način je bil vojaški pohod v Mandžuriji in napadi pred Šangajem le blisk strašnega viharja, ki se pripravlja nad Tihim morjem.
DOPISI
. - .......... .,.. ........... - ..... ............. - ■ . ■■ .1 ■■ l .1 .■ - •■ ----- ■
so bili veseli, ker so znali nekaj angleških besed in so tako lahko "tokali" v angleškem jeziku, da so tudi drugi videli, kako znajo "tokat" v angleškem jeziku. Mislili so, da so napredni. In tako se je zgodilo, da. so starši in otroci zamenjali besede druge narodnosti, da smo tako ustvarili novo moderno slovnico, kot sem prej omenil, ameriško-slovensko, v kateri se včasih odlikuje tudi kaka nemška beseda.
Za mnogo odrasle mladine je skoro že prepozno, da bi se učili v slovenski šoli, ker je zaposlena pri društvih, večernih šolah ali kje drugje. Ampak duh slovenski, tista skupnost kot celota, tista solidarna slovenska grupa, tisti ponos, ki bi ga morali imeti ameriški Slovenci, za tisto pa še ni prepozno.
Mi vemo, na kak način ste prišli v to deželo. Vemo, kako ste morali napeti vse sile, da ste si s tako hitrostjo, v teku ene generacije, ustvarili to, kar imate in kar vam je tudi v čast. Tudi vemo, da je vse to vzelo nočne ure, ker čez dan ste bili zaposleni.
Ameriški Slovenci se zanimajo za vaše ustanove. Vi se zanimate za nas, kar je razvidno iz tega, ker ste pričeli ustanavljati angleško poslujoča društva in pričeli nam dajati angleško čtivo v svojih časopisih. Hvala vam!
In sedaj, če ste brali tako daleč, bom pa še nekaj povedal. Veste, v nedeljo 14. avgusta bo imela ameriška mladina, to je Meddruštvena zveza (Inter--lodge League) velik piknik na Frank Mervarjevi farmi. Tam boste videli svoje sinove v atle-tičnih tekmah. Mnogo izmed vas, o tem sem popoinoma prepričan, se bo tega veselilo. Videli boste najboljše slovenske atlete v žogometni igri. Nastopila bodo tudi slovenska deklete in se bodo pokazale kot izvrstne igralke v tej igri. Imeli bomo razne dirke. Tudi ta vas bo zanimalo, ker bod6 nastopili samo korenjaki, ki so' izvažbeni v takih tekmah. Brancel orkester bo skrbel za plesaželjne. Ako bo pa kdo žejen, mu bomo pa tudi natočili hladilne pijače.
Tam je mnogo solnca in tudi sence. Za vse bo preskrbljeno, samo da vi odrasli pridete. Mi se bomo veselili z vami in vi z nami. Le pridite! Vas prav prijazno vabimo na 14. avgusta na Mervarjeve farme. Pogovorite se o tej stvari z vašimi otroci. Pokažite jim, da se zanimate zanje.
Prvi truk, bo odpeljal ob 9:30 izpred St. Clair Ave. kopališča, drugi truk pa ob eni uri. Cena vožnje na obe strani je 20 centov. če se pa peljete s svojim avtomobilom, vzemite St. Clair Ave. do 55. ceste, potem naprej po 55. cesti do 71* ceste in Broadway. Obrnite desno v 71. cesto do Canal Rd., dokler ne pridete do Dunham Rd. Obrnite po Dun ham Rd. na levo. Potem boste pa že videli napise, ki bodo kazali pot na Mervarjevo farmo. Od St. Clair j a do Mervarjeve farme je 12 milj vožnje.
V Inter-lodge ligi je zastopanih šest organizacij in Sicer: SNPJ, JSKJ, SSPZ, SDZ, HBZ, in HKJ. Tfudi inkorporirani klubi kot Sokol in Orel so prišteti.
Martin Antončie, predsednik.
kih naših krasnih popevk, prikazal naravno krasoto naše domovine. Ta večer boste imeli priliko videti vaše rojstne kraje, mesta, trge in vasi, po katerih je stopala vaša čvrsta mlada noga, predno ste se podali v tuji svet. Priliko boste imeli videti tudi slike, ki sem jih prinesel jaz s seboj ob povratku iz domovine. Slike so krasne. Posnel jih je naš slikarski umetnik Božidar Ja-kac, ki vam je še v spominu, ko se je nahajal med nami leto nazaj. Videli boste krasne dolenjske naravne krasote in pa druge lepe pokrajine naše Slovenije. Posebno zanimiva je slika festivala Glasbene Matice, ki je obhajala 60 letni jubilej. Zato je naš narod lahko hvaležen Mr. Grdini za njegovo nesebično delo, ki ga z veliko požrtvovalnostjo vrši med našim narodom. Vsled svojega odkritosrčnega značaja je ta mož priljubljen vsepovsod. Mr. Grdina je j ako marljiva duša, kar mu priznavajo tudi njegovi nasprotniki,, Zato je pa tudi naša dolžnost, da mu posvečamo več pozornosti kot našemu narodnemu borite-lju, ki je izvršil že toliko plodo-nosnega dela kot naš pionir, za blagor našega naroda. — Ravno ' te filmske slike so zvezane z j a- ' ko velikimi stroški. Zato je pa dolžnost naša, da se udeležimo takih prireditev, ki so v korist nam vsem. Torej rojaki i z Gir-arda in okolice, napolnite dvorano našega SND. 6. avgusta zvečer. Vstopnina je samo 25c, otroci so prosti. Ves preostanek gre v korist Samostojnega društva. Pridite, vam ne bo žal.
Obenem sporočam, da se bodo slike tudi kazale v slovenski naselbini Bessemer, Pa. v cerkveni dvorani. Ta predstava se bo pričela ob treh popoldne v soboto 6. avgusta. Torej rojaki iz Bessemerja, ne pozabite ta dan Videli boste lepe zelene štajerske hribčke in druge zanimivosti lepe Slovenije. V imenu . pripravljalnega odbora vas vabim na to prireditev in na svidenje v soboto ob treh popoldne.
John Dolcic.
obiskala v Clevelandu nekaj svojih znancev. Tako sem se pripeljal popolnoma brezplačno zopet nazaj v Cleveland.
Hvala lepa Mr. in Mrs. Ra-movšek ter Mr. in Mrs. Kramar za njih postrežljivost in usmiljeno srce. Zahvaljujem se še enkrat vsem društvom in posameznikom za pomoč in se vam priporočam še v nadalje. Priporočam se tudi vsem drugim članom in članicam slovenskih društev in posameznikom, da bi mi priskočili na pomoč po svoji moči, tatero pomoč v resnici skrajno in resnično potrebujem.
Z bratskim pozdravom ostajam vaš rojak in sobrat,
John Novak, 1121 E. 66th St., Cleveland, O. -o-
MOŽ V OMARI
Sejanje iz zraka
Traktor, ki je prišel v zadnjih letih v toliko veljavo v ruskem poljedelstvu, se bo moral umakniti aeroplanu. Na kak način se bo uporabil aeroplan pri obdelavi zemlje? V prvi vrsti za posejan je. Poskusno sejanje iz aeroplanov se je jako dobro obneslo v sovjetski uniji v severnem Kaukazu. Ena mnogih prednosti take setve je hitrost. En aker zemlje se na ta način nalahko poseje prej kot v eni minuti. Letošnje leto so v Rusiji posejali do 7,000 akrov riževega polja.
Hitrost pri sejanju je posebno važna v suhih krajih južno-vzhodne Rusije in v ruski Srednji Aziji, kjer pade tako malo dežja. V nekaterih kr'ajih se bije trdovraten boj med moderno tehniko in vplivom puščave, Izračunali so, da se pri tem načinu setve prihrani 4 do 5 dni in se tako izkoristi tisto malo vlažne dobe, ki jo dobe v tistih kra jih. In na ta način se zviša pridelek od 15 do 20 odstotkov, Kjer sejejo lan iz aeroplanov, si pridobe toliko na času, da ga pridelajo lahko dvakrat v enem letu, kjer so &a poprej samo en krat.
Pri setvi s pomočjo aeropla nov je največja težkoča ta, ker zrno ne pada enakomerno na zemljo, kot se* to zgodi pri setvi z roko ali traktorji. Zato zaenkrat, dokler se temu ne pride v okom, sejejo le ri'ž in pa rastline, ki morajo biti zelo na redko posejane.
Za prihodnjo pomlad namerava sovjetska Rusija uposliti mnogo sejalnih aeroplanov, ki bodo pričeli z delom najprej na jugu in potem vršili počasi delo proti severu, kakor pride sezija za setev. Na ta način nameravajo posejati s pomočjo aeroplanov več kot milijon akrov zem Ije.
--o--
Prošnja in zahvala
berite in premišljujte!
Cleveland, O. — Mnogo se sliši danes: "Kam pa drvi naša mladina?" Na to vprašanje bom skušal jaz odgovoriti po svoji zmožnosti. Odgovoril bom v ameriško-slovenskem jeziku, kar domače in ne bom nič izbiral besed. Ako se vam ne bo zdelo kaj prav, se kar spomnite na vašo lastno rabo besed s svojimi otroci.
Kdo je kriv, da mi nismo toliko izučeni v slovenščini, kot bi morali biti? Ali smo mi ta mladi? Ali ste vi starejši? To je problem, na katerega lahko od-
govarjajo zase starši, kot otroci. Sem pa tja so starši napeli vse moči, da bi zbudili pri otroku že v mlajših letih zanimanje do materinskega jezika. Tisti starši, ki so vzgojili svoje otroke v tem duhu, jih danes ni sram, ker vedo, da bodo stali s svojimi principi in načeli kot stavba njim, za katere so oe trudili. Njih trud kot zavednih Slovencev ni bil zaman.
Slučaji so pa tudi, ko so se starši malo zanimali in so samo kritizirali svoje otroke, ker niso ! dobro govorili slovensko. Sami
Slike iz domovine v Girardu
Girard, Ohio.—Nekaj novic iz naše naselbine. Prvo, kar moram poročati je to, da .smo Slovenci pri nas lahko hvaležni, da še nismo občutili današnje depresije. Naša tovarna za usnje, "The Ohio Leather Co.", obratuje še vedno normalno. Zato naša naselbina tako lepo napreduje. Imamo vsakovrstne kulturne prireditve kakor tudi društvene, SND. bo obhajal to jesen 15 letnico odkar je bil o tvor j en za povzdigo našega naroda. Na dan 6. avgusta ob 8. uri zvečer pa nas poseti naš zaslužni mož, Mr. Anton Grdina, ki bo potom filmskih slik in predavanja, ob zvo
Prav iz srca se zahvaljujem členom in članicam društva št, 49 SNPJ in Samostojnemu društvu ter vsem posameznim rojakom in darovalcem v Girard, O... ki so mi darovali v pomoj vsak po svoji moči. Te rojake sem osebno obiskal pred par tedni. Posebno pa se moram zahvaliti Mr. in Mrs. Ramovšek, ki sta bila, tako usmiljenega srca, da ste me sprejela pod streho in me hranila brezplačno ves teden. Ko sem pa odhajal v Sharon, Pasta mi pa še preskrbela avto in plačala stroške zame in vse preskrbela, de, me je voznik pripeljal do moj'ega prijatelja Mr. Joe Kramarja. Tudi pri družini Joe Kramar sem bil sprejet pod streho in dobil brezplačno hrano za 10 dni, za kar se jim najlepše zahvaljujem.
Seveda, v Sharonu so Slovenci, ki že po tri leta nič ne delajo, drugi pa zopet zelo malo. Vseeno sta m ipomagala Joe Kramar in njegov brat Frank, ter sta naprosila članstvo Pri neketerih društvih, da so mi nekoliko darovali iz društvene blagajne, nekoliko pa nabrali prostovoljnih prispevkov. Bil sem tudi v par hišah, kjer sem dobil nekaj podpore. Toda ko sem pa videl, da so nekatere družine ravno teko potrebne pomoči, kakor sem jo jaz, si jih ni&em upal še nadalje nadlegovati, posebno še, ker se težko premičem z mojimi lesenimi nogami.
Bil sem tako utrujen, da nisem mogel še kake druge naselbine obiskat in nadlegovat ljudi. Zato sem se namenil zopet nazaj v Girard, O. Kakor se nahaja Jce Kramar v slabih finančnih razmerah, me je vseeno zapeljal v Girard. Tam sta se zopet Kramer in Ramovšsk dogovorila, da plača Frank Ramovšek za stroške in da me je Kramar potem odpeljal v Cleveland. Z menoj je šla tudi Mrs. Ramovšek, ki je
Neka gospa iz Berlina je neke noči prišla precej pozno domov. Ko odpre omaro za obleko, se grozno prestraši, ko vidi tam skritega nekega tujca, ki je bil skrit med obleko. Gospa je hotela zavpiti na pomoč, toda tujec ji zatisne usta in ji mirno reče, da se ji ni treba razburjati, ker on da ni nikak vlomilec, ampak detektiv.
"Torej vas je moj mož najel, da me v njegovi odsotnosti nadzorujete?" se mahoma posveti gospej. "Tako je," odgovori tu-jec.
"Potem pa glejte, da takoj zapustite mojo hišo," ukaže gospa in pokaže tujcu vrata. Lahko si mislimo, da gospa vso noč ni zatisnila oči. Nekaj vsled pre-stanega strahu, nekaj pa iz jeze, da ji mož več ne zaupa. Drugi dan pride mož domov s potovanja in za prejem je dobil ploho pikrih bfesed, kot je to navada med zakonskimi. Toda mož je bil pri vsej stvari popolnoma nedolžen in ji povedal, da on ni najel nobenega detektiva. Tedaj pa gospa skoči k predalu, kjer je imela svoje dragocenosti skri te. O, groza! Tujec, ki je bil skrit v omari in ki se je izdal za detektiva, ji je vse odnesel. In gospa mu je še sama odprla vrata, da je dragulje neovirano odnesel iz stanovanja.
-o-
Ce verjamete al' pa ne.
Policaja so pretepli
Na ogalu Cedar Ave. in 97. cesta je stalo šest fantalinov, katere je stražnik Vincent Morrow pozval, naj se razidejo. Za ta prijazen opomin so padli po njem, ga pošteno brcali, mu vzeli revolver in pobegnili.
Dnevna vprašanja
1. Kdo je bil Joliet? 2. Kateri slovenski pesnik je pel: "Ne hčere, ne sina, po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi po-jo?" 3. Kdo je bil Ivan Grozni? 4. Kako je ime onemu angleškemu kralju, kateremu so se ameriške kolonije uprle? 5. Koliko mora biti oseba stara, da lahko postane predsednik Zedinjenih držav? 6. Kdo je danes predsednik najvišje sodnije Zedinjenih držav? 7. Kako se imenuje podpredsedniški kandidat socialistične stranke? 8. Kdaj se je odpovedal ruski car Nikolaj II. prestolu? 9. Kdo je bil Benjamin Franklin? 10. Kaj je glavno mesto države Louisiana?
Dve sosedi sta sloneli na fen-cu in se pogovarjali o svojih znankah (kakopak). Pogojvor nanese tudi na prijateljico Micko in ena reče: "Od Micke pa res ne vem nič slabega."
"Potem pa raji govoriva o čem drugem," hitro pristavi soseda.
A
Oh, dušica, končno sva eno," je vzdihnil srečen fant, ko sta, z dekletom zapustila urad, kjer sta dobila poročno liceifco.
"Je že res, da sra eno, toda samo teoretično. Za vsak slučaj je pa boljše, ako naročiš večerjo za dva, da ne bo kake pomote," dokazuje nevesta.
A
V neki družbi se je nahajal tudi zdravnik, ko se je sukal razgovor o raznih problemih ter prišel slednjič tudi na bolezni. Pa se obrne neka gospa do zdravnika in mu reče: "Toliko operacij je na slepih črevesih- Zakaj pa ima človek sploh slepo črevo ? Kaj ne bi mogel živeti brez slepega črevesa?"
"Seveda bi lahko živel, ampak zdravniki ne."
A
Vsi vemo kako zelo so profesorji raztreseni. En tak profesor, ki je vedno tuhtal le o svojih knjigah in važnih problemih, stopi v voz ulične železnice, ki je bil natlačeno poln. S sedeža pa. hitro skoči mala deklica in mu ponudi sedež. To se je profesorju dopadlo, pa reče: "To je pa zelo lepo od tebe, mala. Kako ti je pa ime?"
"Anica Vimpel, dragi ata-" A
"Pa me boš mogel preživeti?'' vpraša dekle fanta, ki jo je snu bil.
"Preživeti? O, jaz toliko zaslužim, da lahko preživim dve taki kot si ti."
"To je pa imenitno, se bo pa še moja mama preselila k nama."
A
"že trideset let sva poročena, pa mi take kave še nisi skuhala," hvali mož ženo pri večerji.
"Tako? čakaj no! Najbrže sem se zmotila in sem ti dala mojo kavo."
Odgovori na vprašanja

Fiziologična smrt
"Mnogi ljudi umrje radi poškodb, čeravno bi se jih lahko ohranilo pri življenju, ako bi se takoj uvedlo umetno dihanje," tako trdi ameriški učenjak dr Samuel Benedict. Pri utopije nju, udarcu elektrike, pri zadav-ljenju, pri mnogih avtomobilskih nesrečah, nastopi namreč stanje, ki se lahko imenuje "fiziologična smrt." To je stanje, ko se zgrudi ves človeški sistem in nastopi smrt, ako ni takojšne pomoči.
Pri takih nezgodah je žrtev smrtno ponesrečena, kot je videti, toda organi niso povsem prestali delovati. Dihanje sicer lahko preneha in srce neha utripati, toda kljub temu je potom umetnega dihanja lahko mogoča rešitev. Dokazano je, da srčni živci delujejo še do 30 minut potem, ko je nastopila fiziologična smrt. Polagoma pa postaja utripanje srca slabše in slabše, dokler srce cisto preneha biti. Zato pa, ako se ponesrečenca takoj po poškodbi poskuša rešiti z umetnim dihanjem, se v mnogih slučajih ohrani življenje.
--o-
* Avstrija ima 116 gledišč, kjer se proizvaja govoreči film. Izmed teh jih je 74 na Dunaju.
1.	Joliet je bil francoski raziskovalec novega sveta, rojen 1645 v Kanadi, umrl leta 1700. Joliet je raziskoval kraje, ki so danes poznani kot država Wisconsin, Illinois in Indiana. Po njem se imenuje mesto Joliet, Illinois, kjer je odlična slovenska naselbina.
2.	Valentin Vodnik.
3.	Ivan Grozni je bil ruski car, rojen leta 1529, umrl 1584. pravi ustanovitelj ruskega imperija. Pod njegovo vlade se je anektirala Sibirija. Bil je sijajen vladar, toda okruten, strasten, in je nekoč v divji jezi ubil lastnega sine.
4.	Jurij ali George III.
5.	35 let.
6.	Charles Evans Hughes.
7.	James Maurer.
8.	2. marca-1917.
9.	Benjamin Franklin je bil ameriški izumitelj strelovoda, časnikar, ki je ustanovil še danes cvetoč ameriški časopis "Saturday Evening Post." Amerikanci so ga poslali v London k angleškem kralju s prošnjo, da bolj milostno in pošteno postopa z naseljenci v Ameriki, toda naletel je na gluha ušesa, nakar je odpotoval v Pariz, kjer si je pridobil podporo Francozov, in kmalu potem so se Amerikanci uprli angleškem kralju.
10. Baton Rouge.
Slišal sem, da mislijo učenjaki vsega sveta priti na sestanek. Treba je namreč rešiti nujno vprašanje: Ali naj moški, ki nosijo dolge brade, iste denejo ponoči, kadar gredo spat, pod odejo, ali naj imajo brado vrh odeje.
A
"Kdo je pa pri ves doma prav za prav gospodar?"
"No, če ti hočem natančno povedati, je tako: moja žena ko-mandira otroke, deklo, psa, mačko in kanarčka. Ampe,k čez tisti dve zlati ribici, ki jih imamo v sprejemni sobi v posodi, sem pa jaz gospodar, pa nihče, drugi!"
A
Učitelj v šoli pojasnjuje učencem nomadske narode, rekoč: "Na svetu so ljudje, ki se brez prestanka selijo iz enega kraja v drugega. Te ljudi imenujenif Nomade. Ali mi more kdo povedati primero?"
"Naša dekla je Nomad," se odreže učenčejc.
A
"Kaj ! V takem stanju si upate beračit pri meni ? Saj ste popolnoma pijani!"
"Ja, veste gospa, napil sem se samo zato, da, sem dobil korajž« priti k.vam."
A
"Torej ti misliš, da je število trinajst nesrečno?" •
"Da, to vem iz lastne izkušnje-. Nekoč nas je sedelo trinajst pri večerji okrog mize. Poleg mene je sedela lepa deklica in . . ."
"In tedaj se je zgodila nesreča?"
"Ne ravno takrat, ampak čeZ dva meseca, ko je postala moja žena."
FLEET-WING
WILLIAM T. GRACEY:
sevilja, mesto največje galantnosti
šla sva z spremljevalko po ulici. Na nekem kraju je bila razdrta, delavec je odmetaval zemljo za kanal. Ko greva mi-m°v njega, se ozre in obstane ves začuden. S svojimi črnimi očmi požira mojo lepo ameriško spremljevalko. Hipoma izbruhaj2 njega v gibčni andaluščini: "Dios mios! Kako lepa ste!" Preneha za trenotek, potem pa nadaljuje še z večjo vnemo: "Tako lepa ste, da bi Vas kar pojedel v obleko vred!"
Prestavil sem njegove besede moji spremljevalki, ki se je prisrčno smejala ljubeznivosti spanca. Ko zavijeva okrog oga-la> je snel klobuk in zamahnil v Pozdrav. Možak je dal pač duška svojemu čuvstvu, kot ga čutijo vsi moški v Sevilji: nebrzdano občudovanje vsega, kar je iePo. Ni imel namena moje spremljevalke žaliti, izrazil je ^mo občudovanje njene lepote.
bi se drugod smatralo za grobo razžalitev, velja v Sevilji Za izraz kavalirstva.
Pa ne samo, da ti možje v Se-Vllji samo gledajo v lepo žen-sko, ampak jo tudi kaj hitro ogo-Vorijo. Ako gre ženska sama po Cesti, kar se sicer le redko zgodi, Se ji enostavno pridružijo in jo vPleto v razgovor. In tudi če gre ženska s spremljevalcem, z Sv°jo materjo ali teto, jih to ne ovira, da jo ne bi ogovorili, ako jim dopade. In ženske jim ega prav nič ne zamerijo, ker Pač poznajo galantnost seviljskih Meščanov.
Ako bi rad videl dekleta, ra-•j*1 katerih mesto Sevilja slovi, jo J0« težko ugledal, ker se malo-"aj pokažejo na ulici. Kadar Kredo nakupovat, se peljejo z v spremstvu svoje mate-le aii domačega služabnika. Ako Poznejšega stanu, hodijo peš, * a nikdar same. Sicer so pa ** dan vedno doma. Mogoče za trenotek ugledaš skozi za-okna, ali pa kadar se a%jo raz balkon, govoreč s Jltti fantom na cesti. . ljubezenska odkritja se od-p avajo v Sevilji j ako počasi. (iatlt vidi dekleta, ki se pelje v Paseo" in ji vrže goreč pogled, da ga tudi dekle pogle-"v Na ta način morda skuša ec mesecev obrniti njeno po-rnost nase, 'dokler se ga dekle . usmili z malim nasmehi j a-Potem skuša poizvedeti za testo> kjer dekle stanuje. Po-^111 Pa postopa pred hišo cele l(,lGVe» upajoč, da se mu izvoljen-Prikaže pri oknu ali na bal-0lHi. Morda čaka do pomladi, «„ vrši spomladanski ples eria" na javnem prostoru in (rclm dobi kakega prijatelja, ki J Predstavi dekletu, za kate-^^^ftjnu srce tako koprni. Po-
tem jo prosi za ples in tedaj šele se mu nudi prilika, da ji zašepe-če na uho skrivnost svojega srca.
In potem,, ako vidi, da dekle ne nasprotuje izlivom njegovih srčnih čutil, zopet pride pred njeno hišo in takrat mu dekle, če mu je naklonjeno, ponudi roko skozi zamreženo okno, da jo poljubi. Če hiša nima oken v pritličju, pride dekle na balkon in fant ji govori z ulice o svoji ljubezni. Reveža gotovo boli vrat, ko mora tako vneto in neprestano gledati gori na balkon, dekletu v oči.
Vsi seviljski ljubimci so trdno prepričani, da svet nima ušes. V ozki ulici, kjer beseda odmeva od stene do stene, drobi vročekrvni zaljubljenec vroče besede o neskončni ljubezni gori na balkon, ne zmeneč se za mimoidoče. In nihče se za to ne zmeni, ljudje gredo mimo po svojih opravkih brez vsakega spodtika-nja.
In v plačilo njegove vztrajnosti, mu vrže neke tihe noči dekle z balkona rožo, katero je prej poljubila. Fant je sedaj gotov, da ga dekle ljubi in ves srečen gre domov.
Nikdar, tudi če je fant zaročen, mu ni dovoljen vstop v hišo. Samo člani družine smejo notri, šele ko sta poročena, postane ženin član družine in sme v hišo. *
Pomlad je dolga v Sevilji, od februarja do junija. Poleti se greš hladit k mehkim sapicam ob Gvadalkiviru. Jesen se konča z novembrom. Pa tudi v decembru, januarju in februarju ni skoro nobene zime, ker je solncq precej toplo tudi tedaj. Kadar je bolj mrzlo, dene Španec žareče oglje v železno posodo, katero postavi pod mizo. Čez zimo pa pogrne velik prt, ki seže do tal in ki zakrije pečico. Ob mizi se tedaj zbero člani družine, ki se grejejo ob gorkoti, ki jim jo daje izpod mize ta pečica. Tam sedijo in se pogovasja-jo, ženske šivajo, moški brenka-jo na kitare in ne delajo nič.
Vsaka družina, ki le more, ima kočijo, v kateri se vozi ?;ia iz-prehod, da se tam pokaže v svoji najboljši obleki. Ako pritisne depresija in morajo prodajati svoje dragocenosti, je kočija in konj zadnje, od katerega se loči Seviljec.
Najbolj srečni v Sevilji so ljudje srednjega in delavskega stanu. Malo imajo, pa so srečni s tistim,liar imajo in si ne želijo več. Njih ženske opravljajo svoja dela in hodijo v vas k sosedi, da malo poklepečejo o dnevnih dogodkih. Njih možje pa obiskujejo male kavarne, kjer dobe za en cent čašo "manzanille"
EARL DERR BIGGERS:
KTTAJCEVA PAPIGA
"Kaj se je zgodilo pozneje, morem le domnevati. Oba May-forda, Phil in —" kažoč na Gambleja — "njegov brat, ki ga pozna policija pod imenom 'profesor,' sta bila duševna voditelja tiste tolpe. Najbrž so že tedaj skuhali načrt, naj bi me Delaney posnemal, kadar bi se obetal kak večji dobiček. Zato so si zagotovili pomoč mojega tajnika Thorna, ki so mu najbrž obljubili visoko nagrado. Izbrali so si puščavo za najugodnejši kraj. Zelo premeteno so izbirali. Kajti le redko kdaj prihajam semkaj ter imam tu z ljudmi le malo stikov. Če bi bilo treba, bi me tukaj najlažje odstranili, ne da bi kdo kaj opazil. In kjer bi potem P. J. Madden nastopil s svojim tajnikom, katerega je javnost skoraj bolj poznala kakor njegovega gospodarja, bi nihče niti ne sanjal, 4a ta Madden ni pravi."
Madden je zamišljeno puhnil nekaj dimov iz svoje cigare. "Kaj takega sem pričakoval že več let. Delaney je bil edini človek na svetu, ki sem ga bal; on mi je namreč mogel neizmerno škodovati. Nekoč sem ga videl v restavraciji, kjer me je skrivaj opazoval. No — dolgo so morali čakati dečki. Toda svoj at take dlake je potrpežljiva. Pred kakimi dvanajstimi dnevi sem s Thornom prišel na raneho in sem takoj zavohal, da se nekaj pripravlja. Prejšnjo sredo zvečer — moj stari zvesti oskrbnik Louie Wong je na vse zgodaj nenadno odpotoval v Frisko — sem sedel tukaj za pisalno mizo in pisal hčerki L.pj^mp ,,— skoraj gotovo je še pod pivnikom. Kar zaslišim, da me iz spalnice kliče Thorn: 'Brž pridite sem, gospod Madden!' Grem tja — in je stal tam z eno mojih starih pištol v roki. 'Roke kvišku!' je zakričal name. Istočasno sem videl, da je z verande nek-
in pri tej čaši presedijo cele ure in se pogovarjajo o bikoborbah, politiki in drugem.
Poleti je ducat kino gledišč na trgu na prostem, kjer lahko gledaš, ne da bi kaj plačal. Ali pa se vsedeš na stol in plačaš par penijev in gledaš predstavo v udobnosti. Četrt ure potem, ko je predstava končana, je trg prazen. Kavarne zapro vrat, žven-ket vinskih kozarcev potihne. To je sftiamenje, da je šel delavski razred k počitku.
do st„opil v izbo. Bil je Delaney. 'Prosim — ne delajte nepotrebnega razburjenja, gospod Madden!' je žužljal tajnik, pasji sin, 'odpeljali vas bomo nekam, kjer se boste lahko malce odpočili. Pripravil vam bom nekaj stvari, da jih vzamete s seboj. Sem, Jerry, straži ga!' In izročil je Delaneyu orožje. Stala sva si nasproti, on in jaz. Jerry je bil nekako zbegan — ta pustolovščina je bila za njegovo nrav vendarle preveč nora. Thorn je med tem brskal po moji sobi. Začel sem na vse pretege klicati na pomoč, Morda — kdo ve? — se je Louie med tem že vrnil ali pa je kdo šel mimo. Delaney mi je zaškrtal, naj držim jezik za zobmi. Njegova roka se je tresla, ko trepetlika. V p a t i j u mi je nekdo hrešče odgovoril, toda bil je le Tony, papiga."
"Zavedal sem se, za kaj gre, zato sem se besno pognal v De-laneya. Streljal je in me zgrešil. Ustrelil je drugič — začutil sem, kakor bi me bil kdo zbodel v pleča in se zgrudil."
Najbrž sem nekaj časa ležal brez zavesti. Ko sem se osvestil, sem slišal, kako je Delaney tajniku, ki se je" drl na vso moč, razlagal, da me je ubil. Kajpada sta potem videla, da še diham. In prijatelj Jerry je bil zelo za to, da bi me kar pihnila. Toda tajnik ni hotel, marveč, je zahteval, naj se zgodi z menoj tako, kakor je bilo domenjeno. Ničvredni izdajalec mi je tedaj rešil življenje: bržkone iz same stra-hopetnosti. Zavlekli so me tedaj v avtomobilu v stari rudnik Petticoat. Zjutraj so me capini pustili tam samega; le profesor, ki se je bil pridružil naši dražestni družbi, je ostal pri meni, mi zavezal rano in mi dajal jesti. V nedeljo popoldne je odšel ter se vrnil pozno zvečer s svojim bratom Philom, ki je bil poslej moj ječar.
"Kaj1 se je dogajalo na farmi, veste sami bolje od mene. V pon-deljek mi je moja hči Evelina brzojavno javila, da, pride. Seveda jo je bilo treba odstraniti s pozorišča intrig. Zato se je Thorn odpeljal ponjo v Eldorado, ji sporočil, da sem ranjen ter tudi njo privedel v rudnik. In še sedaj bi medlela v ječi, ko bi danes ne bila prišla Eden in Hol-ley iskat mlado damo, ki je v svojo nesrečo zašla tjakaj."
Madden je vstal, "še nekaj! Thorn, slišal sem vas, ko ste onega usodnega, večera dejali Dela-neyu: 'Vi ste se ga vedno bali ... Že tedaj v New Yorku. . .' Kaj ste hoteli reči s tem?"
S krušen i tajnik je dvignil svoj obraz iz rok, s katerimi ga je zakrival, "že prej nekoč smo skovali podoben naklep, ko ste šli na lov. Toda Jerry, ta strahopetec, se je izmaknil zadnji hip."
"Kako neki ne?" je siknil Delaney. "Saj nikomur izmed vas nisem mogel zaupati. Potuhnjeni lisjaki ste . . . "
"Mene misliš?" se je razhudil Phil Maydorf.
"Koga drugega pa? Ali mar nisi poskušal, da bi sam pobasal bisere, ko smo te poslali v Frisko, da bi nam spravil z glave Louieja Wonga? O, vse vem."
"No — kaj zato? Saj si se .jih sam kanil polastiti. Kaj si nameraval, ko si mislil ,da jih bo prinesel Draycott? Toda brat Henry se te je držal ko klop."
"Tako je!" se je vmešal 'profesor.' "Hotel se je izmuzniti, da bi se sam sešel z Draycot-tom. Če misliš, da tega nisem opazil, se rpotiš, prismojeni norec ! Kajti, kaj drugega pač nisi. Prismoda sede in piše igralkam hrepenenja polna pisma."
"Kdo bi imel več pravice do biserov?" je zarjul Delaney. "Kaj bi bili počeli brez mene'' čedni pajdazi ste mi bili ! In ti" — zopet se je obrnil k May-dorfu — "si si privoščil največjo blaznost. Kateri nori hudič te je pa zmotil, da si tu pred vrati Louie ju Wongu porinil nož v trebuh ..."
Obdolženi je bil ogorčen kakor nedolžen poštenjak. "Kaj?! Jaz sem zabodel Louieja Wonga?"
"Da, ti!" je zakričal sedaj tudi Thorn. "Zraven sem bil in videl. Lahko prisežem ..."
"Kakor sokrivec, kajne?" je pičil sodnik Cox. "če spustimo te capine drugega na drugega, pridejo vsi na vislice."
"Molčite no, fantje!" je milo miril Gamble. "Tako se vedno bolj pogrezamo. Gospod sodnik pripravljeni smo ..."
"Še ne!" Charlie Chan je postavil pred gospodarja črno torbo. "Notri boste našli polno gotovine, gospod Madden. Nekaj za prodane delnice, nekaj vam je nakazala vaša newyorska pisarna. Delaney warn bo povedal, je li vse."
"Vse je notri!" je strupeno siknil milijonarjev dvojnik.
"Tako?" Kitajec je zmajal z glavo. "Kako pa je bilo tisto z Eddiejem Bostonom?"
"A tako! Temu sem pa res moral odriniti pet tisoč dolarjev, da bi molčal. Spoznal me je zadnjič na dvorišču. Upam, da jih zopet izpulite ciganu, umazanemu!"
"No, tedaj pa odrinimo!" je velel sodnik. "Na svidenje jutri, gospod Madden!" četica uradnikov in njihovih jetnikov je izginila v temini puščavske noči.
"Tamle pobira pete Delaneye-va štiriperesna deteljica," je dejal Bob, "in tudi jaz naj povežem svojo culico. Odpeljem se z vlakom ob pol enajstih v Bar-stow. če mi dovolite, da zadnjikrat prisedem k vam na voz, gospodična Wendell, vam bom odkritosrčno hvaležen. Rad bi namreč z vami spregovoril še nekaj besed. O Wilburu!"
"Mene pa peče vest, gospod Madden," je pi'iznal Will Hol-ley. "Sestavil sem znamenit intervju, ki ga vi nikdar niste dali."
"No, s tem si le nikarte beliti glave! Krijem ga s svojim imenom."
"Vaša ljubeznivost je velika! Toda rad bi vedel, zakaj so ti dedci članek sploh sestavili."
To je čisto preprosta reč!" je opozoril Chan. "Brzojavili so newyorškemu uradu, naj pošlje denar. Kakor bi bili mogli laže dokazati, da Madden res prebiva na farmi, kakor s tem, da so to raztrobili v listih? Tiskarna črka ima vedno prepričevalno moč."
"Le za las! Sedaj me je sram; kajti dolgo je trajalo, preden sem spoznal spletke teh sleparjev. šele nocoj se mi je posvetilo. Da bi ustregel temule Viktorju, sem izročil bisere. Madden je podpisoval pobotnico — pisal je nerodno in s težavo. Hipoma mi je prišlo na misel: z desnico dela vse počasi in s težavo. Zakaj? Domislil sem se Delaneyevega telovnika, ki je bil narejen za levičarja. Da poskusim, sem mu iztrgal bisere. Madden stegne roko za njimi, toda v razburjenju levico! Dvigne pištolo — zopet z levico! Tedaj sem vedel, pri čem sem."
"To se pravi naglo misliti!" je v spoštljivem občudovanju rekel Holley.
"Zakaj pa ne? Ubogi stari možgani so se lahko odpočili, že več dni niso nič delali. Ko sem posadil poštenjake na stole, da bi vas počakali, sem si bridko očital. Kaj sem počel, da sem tako pozno spoznal resnico? Že davno je bilo vse jasno kakor puščavsko jutro: Mož je pisal važno pismo, ga skril v podlogo in odšel. Ko se je vrnil, se ni več dotaknil pisma. Zakaj ne? Ker se ni več vrnil! In dalje: napačni Madden je sprejel doktorico Whitcomb v mraku na verandi. Zakaj? Dama ga je videla že poprej. Govoril je s hiš-
nim oskrbnikom v Pasadeni — kdaj? Ob šestih, ko se je že mračilo. Ni maral stopiti iz avta. Le kako sem mogel biti tako neroden? Najbrž je tega krivo podnebje južne Kalifornije. Brž se vrnem v Honolulu, kamor spadam."
(Dalje prihodnjič) , -o-
Dekle skušala odpeljati otroka
Jackson, O., 2. avgusta. Trinajstletna Dorothy Jackson se je nahajala na počitnicah pri svoji materi v tem mestu. Tam se je nahajala pri sorodnikih na obisku triletna Marian Phillips iz Detroita. Ko so se nekega dne igrali otroci v parku, je Dorothy Jackson prijela Marian za roko in jo odpeljala. Ko so dekleti pogrešali, je bilo vse mesto pokonci in so ju; pričeli iskati. Dobili so ju sedem milj od doma. Izkazalo se je, da je Dorothy tepla malo Marian, da je bila vsa črna, da ni ugovarjala, ko je pripovedovala ljudem, ki jih je po poti srečala, da je mala Marian njena hči, ona da je stara pa 25 let, dasi je komaj 13 let stara. Zakaj je hotela dekletce odpeljati, nihče ne ve. Ampak ljudje pripovedujejo, da je zelo rada imela otroke in da je hotela naj-brže vzeti malo Marian "za svojo."
Elektrarna ima dobiček
Mestna elektrarna v Clevelan-du izkazuje za prvih šest mesecev letošnjega leta $329,088 dobička.
Stanovanje se odda
v najem na 70. cesti. Hiša sama zase, 5 sob, elektrika, klet in velika podstrešje. Jako prilična za družino z otroci. Cena $18 lja mesec. Poizve se na 6414 St. Clair Ave.	(183)
Posebno fina večerja
V sredo in" četrtek večer ste vabljeni na fino večerjo. Cena samo 75c za osebo. Najboljša postrežba, najboljša pijača.
Jos. Likozar
879 E. 225th St. Euclid, O.
(181)
V najem
se da stanovanje, štiri sobe, zgo-rej, na 1238 E. 71st St. Kopališče, pralnica, velika klet in podstrešje. Garaža na razpolago. Po zmerni ceni. Vprašajte na 6211 Carl Ave. (30,aug.l.3.)
h olimpijskih iger v Los Angelesu, kjer se vrši te dnfld. svetovna olimpijada. y°>'cj: Vh0(i v atleticno areno; spodaj levo: pogled na areno in desno je stolp, ki je pono-uzsvetljen, tradicija iz grških časov.
IXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTT
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 Engineers Bids. Te). MAin 1183
U R E i 9 da H Pnndeljek, torek, žetrtek
od 6:30 do 8, in ▼
soboto od 2 — 4. 6:80 — 8
18735 Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekmurske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
C i
Prizor iz nedeljske žogometne igre v clevelan-dskem stadiju. Prizor na množico občinstva, katerega se računa, da je presbgalo število 80,000. Spodaj Ibvojc governer White, ki je vrgel prvo žogo,- spodaj desno so pa: predsednik narodne lige Heydler, predsednik ameriške lige Harridge, sodnik Landis in Alva Bradley, predsednik clevdandskega teama.
1*'E U It Y'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave. 'xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi
LED IN PREMOG
TOCNA FOSTRBIBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽAT.KO LEDU IN PKEMOGA
1194 E. 16711» St. Pokličite t KEnmore 4181
Hendon je skočil iz voza: ""Poznate me. Bil sem včeraj tu in sem šele zjutraj odšel s temle gospodom."
Starec se je popraskal za ušesi. "Meni je bilo tako ukazano."
"Odprite. Policijski uradniki iz Scotland Yarda smo."
"To me prav nič ne briga. Meni je bilo ukazano, naj nikogar ne spustim v grad."
Nestrpno je ukazal Hendon: "Jackson, preplezajte ograjo."
"Saj bom odprl," je hitel sedaj starec, počasi odklenil vrata ter jih odprl.
Hendon ga je vprašal: "Ali imate telefon v hišici?"
"Da, gotovo."
"Dobro — sedite tedaj v avtomobil. Vzeli ga bomo s seboj, da jih ne obvesti."
Starec se je le godrnjaje udal. Hendon pa je ukazal Jacksonu: "Ugasnite luči in vozite zelo počasi."
Izredno znižane cene
Vslcd slabih delavskih razmer smo sr> odločili globoko reducirati cent za vašo hišo prepotrebne produkte. Sledite našim cenam in primerjajte jih drugim.
PRALNI STROJ znamke "PRIMA," eno leto jamčen, popolnoma nov
Prejšna cena ........................................................................$49.50
Sedanja cena ........................................................................$29.50
KUHINJSKA PEČ znamke "New Process Magic Chef,"
nova, zajamčeno dobra
Prejšnja cena ........................................................................$99.50
Sedanja cena ........................................................................$79.50
ELEKTRIČNI ČISTILCI za karpete, najboljše svetovne znamke, zajamčeni
Prejšnja cena ...................-...................................................$39.50
Sedanja cena ............................ ............................................$24.50
Kompletni porcelanasti TOILET, najboljši izdelek
Prejšnja cena ........................................................................$18.50
Sedanja cena ............................................••..........................$12.50
Vodni TANK za gretje vode, iz najboljšega metala.
Prejšnja cena ..........................................................................$7.50
Sedanja cena ..........................................................................$6.35
ROOF PAPER (strešni papir), zajamčeno nepremočljiv, v rolah.
Prejšnja cena, rela ..............................................................$1-75
Sedanja cena. rola ..............................................................$1,10
Najboljši VARNISH, galon
Prejšnja cena ..........................................................................$2.50
Sedanja cena ..........................................................................$1.50
GLOSS ENAMEL, najboljšega izdelka, galon.
Prejšnja cena ..........................................................................$3.00
Sedanja cena ..........................................................................$2.25
MALT za PIVO, več vrsten, zajamčeno dober najboljšega okusa
TRI KANTE ZA .................................................................$1.00
EN DUCAT ZA........................................................................$3.75
Velika .zaloga kuhinjske posode, po znatno znižanih cenah. Pridite, prepričajte se in prihranili si boste mnogo denarja. Na zahtevo vam pripeljemo brezplačno na dom. Se priporoča
ANTON DOLGAN
HARDWARE
15617 Waterloo Rd.
Telefon: KEnmore 1299
t naznanilo in zahvala t
S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je, previden s sv. zakramenti za vedno preminul brat, stric in prijatelj
Frank Čebron
rejen 24. novembra, 1887 v Ustju, politični okraj Postojna. Tukaj zapušča enega brata, v stari domovini pa dve sestri in brata. Pokojnik je bil član društva Vipavski raj, št. 312 SNPJ. Umrl je dn= 7 junija ob 10:30 zvečer, ter bil pokopan po cerkvenem obredu dn,e 11- junija ob 10. uri dopoldne na pokopališče sv. Pavla.
Na tem mestu naj bo izrečena najlepša zahvala darovalcem cvetja katerega so položili na mrtvaški oder pokojnika. Zahvala naj velj'a društvu Vipavski raj, št. 312 SNPJ, Mr. Emil Stokelj, družini Baraga, Leo Kušlanu iz Lloydell, Pa., in Frank Jelerčiču.
Najlepšo zahvalo naj'prejmejo za brezplačne avtomobile ob priliki pogreba sledeči rojaki: Frank Sustaršič, Lloydell, Pa.; Frank Suban, Krist Krpan, Heronim Kravoz, E .E. Cersich, Leo Lah, Frank Jelerčič, G. F. March, Frank Klun in Andrej Božič.
izrečena naj bo najlepša zahvala pogrebnemu zavodu Josip Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo.
Iskrena prijateljska zahvala vsem tistim, kateri so prišli rajnega kropit ali so mu kaj dobrega storili ob času bolezni, ter vsem tistim, ki so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku.
Dragi prijatelji Zapoved naravnega zakona je hotela žrtve in te pot Tebe, ki si nosil blago in pošteno srce. Kakor mnogo pred Teboj, tako si se mogel pokoriti tudi Ti nevidni sili, ter s'editi na potu v večnost. Težko je zgubiti iskrenega prijatelja in težko misliti, da Te ni več med nami. Kličem Ti: Spavaj večno spanje v tuji grudi in nje odeja naj Ti bo lahka do vesoljnega vstajenja. — Žalujoči prijatelj:
Math Baraga, upravitelj.
Cleveland, O., 2. avgusta, 1932.
v spomin
PRERANE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Frank J. Mramor
ki je umrl 2. avgusta, 1931
Le padaj, padaj mi solza	A misel mi tešilna vstaja:
na grob ljubljenega moža!	da dragi zre name iz raja.
Zaklad edini mi je bil,	Le prosi prav iskreno Ti Boga
v življenja cvetu nas je zapustil,	da bi pri njem se združila oba.
Žalujoči ostali:	Sophie Mramor, soproga.
Frank in Sophie, otroka.
Cleveland, O., 2. avgusta, 1932.
Zelena žaba
Za "Ameriško Domovino" priredil M. U.
'•'Dobro jutro, gospoda," ju je pozdravil. "Prišel sem naravnost semkaj."
"Zelo lepo. Sedite, vzemite si smodko in nam povejte." Hendon mu je primaknil stolico.
Torrance pa je izvlekel svojo pipo in si jo prižgal. "Kakor sem vam že dejal enkrat, ne znam pripovedovati, a to so dejstva. šel sem v Vryburg, kakor sem vama obljubil — mnogo s pota mi itak ni bilo, ker sem moral v Kimberley. Najprej sem zadel na temno steno. Stvari se tamkaj tako hitro spreminjajo, da je pač težko najti zopet črnca, čim ste ga izgubili izpred oči. Govoril sem sicer z večimi, ki so poznali Barrana, ko je bil še tamkaj, vendar nisem mogel priti s tem nikamor. Vi ste mi pa naročili, naj bom pri svojih poizvedovanjih j ako previden, že sem skoro obupal, ko sem nekega večera zašel v klub. Nekdaj je bila to železna koča, a medtem so jo predelali v krasno poslopje. Naletel sem v klubu na doktorja Nugent-a, strašnega mesarja, ki je v svojem delu sicer veščak, a strašno zopern in nadležen, kadar je pijan. Vem, da je nekdaj seciral nekega mrtveca in ga pustil kar vsega na kosih na mizi, medtem ko je šel na požirek pijače. Nato je povabil nekoliko novincev, ki za njegove muhe še niso ve* deli in jih peljal s seboj v mrtvašnico. Kar so videli, je zadostovalo, da ni nihče med njimi hotel tisti dan kositi. Nu, zašel sem s pota. Spomnil sem se, da je ta zdravnik obiskal Barana, ko je ta bil bolan v Tiger Kloof-u. Videl pa sem, da je zdravnik slabe volje, vsled-česar sem počakal, da se je dobro založil z žganjem. Nato sem mu pričel govoriti o nekdanjih dneh in pričel vodo navajati na svoj mlin. Tako sva pričela govoriti tudi o Barranu. Tako mi je povedal: Zdravil je Barrana, hodil k njemu v vsakem vremenu, kolikor sem pa razumel, ni prejel za svoj trud nikdar plačila. Povedal mi je, da ni še nikdar videl človeka tako na koncu in čeravno je bil bolnik bolan na pljučnici, vendar je moral ugotoviti, da so prisotni tudi drugi simptomi. Konečno je prišel do zaključka, da mora črnec, ki bolniku streže, temu nekaj dajati. Črnec — po imenu Tom — je sicer izgledal, kakor bi bil dober človek — a o *
teh potepuhih ne morete biti nikdar gotovi. Morebiti je dajal svojemu gospodarju kako domače zdravilo v najboljšem namenu — ne vede, da mu daja strup. Vseeno možu je odleglo in Nugent ni prihajal več tako pogosto. Nekega dne pa je šel v Tiger Kloof — in ni našel Barrana več. Menim, da je klel, konečno pa skomignil z rameni in ne vso stvar pozabil. Nikdar ni pričakoval od nikogar hvale, a tudi ni človeka nadlegoval, ako mu ni plačal. To je pač njegova edina dobra lastnost.
"Nu, to sem izvedel tisti večer. Drugi večer sem šel zopet v klub. Nugent je kvartal. čakal sem, da je nehal, a nato sva šla skup domov. Lepo vilo ima med bolnišnico in ječo. Dejal mi je, da je to zanj najbolj pri-
praven kraj. Sedela sva na mo-stovžu in govorila. Jaz se nisem upal govoriti o svoji zadevi, pričel pa je on sam. Pripovedoval mi je:
O onem Barranu — nu, povedal vam bom še nekaj — ker se mi zdi, da vas zanima. Nekdaj sem videl njegovega dvojnika. Pred leti, v Kimberley-u. Bil je tak lump, kakršnega si le morete misliti. Bil je zaprt v Breakwater-.ju, a imel je ženo, ki se ga je — sam bogve zakaj — zvesto držala. Sestal sem se z njim slučajno. Sprva sem mislil, da je Barran — v resnici, tako sem ga tudi klical. Zelo sta si bila podobna, vendar bi ju človek lahko razločeval. Sicer nisem vedel, kje je pravi Bararn nehal — v grobu ali v ječi — a bil sem tako neumen, da sem mu povedal, kako sta si podobna in tudi, kje je Barran živel. Mislim, da se onadva nista nikdar v življenju srečala."
"Drugega nisem izvedel od njega, pač pa sem si lahko predstavljal, kaj se je zgodilo, ako sem pomislil na ono, kar se je zgodilo tu na Angleškem in na ono, kar ste mi tu pripovedovali.
"Odpravil sem se v Tiger Kloof. Stara koča je bila podrta. Komaj sem našel mesto, kjer je nekdaj stala. Trnje je porastlo preka nje. V bližini je culukaferska naselbina. Posku-sal sem svojo srečo med njimi. Povem vam pa, da je strašno delo, izvedeti nečesa od teh črncev. Star veščak sem v tem — treba je z njimi pač potrpljenja in tudi obilo — mamil. Sreča mi je bila mila, da sem naletel med njimi na služabnika, ki je nekdaj stregel Barranu. Povedal mi je dolgo zgodbo — prepričan sem, da je bilo vmes najmanj polovico laži. Glavna stvar pa je, da je nekega dne — brezupno sem moral opustiti vsak poskus, da ugotovim, kateri dan je prišel h koči nek možak. Služabnik je bil prepričan, da je to brat njegovega gospodarja, ker sta si bila zelo podobna. Povedal mi je,* da sta dolgo, ure in ure govorila."
"Trenutek —" ga je prekinil Hendon. "Kedaj je prišel ta možak? Še predno je bil Barran bolan?"
"Da, prej. črnec mi je povedal, da je dal njegov gospodar možaku denarja, ker ga ni maral. Možak je v resnici odšel in se ni vrnil, dokler ni Barran zbolel. Tedaj pa se je zdel črncu jako razburjen. Nu, možak pa je odšel, ko je bil Barran najbolj bolan in so bili vsi prepričani, da bo umrl. Poprej pa je dečku še dal neko steklenico ter mu zatrdil, da bo njegov gospodar ozdravil, ako bo to zdravilo jemal. Le zdravniku ne sme povedati. Deček ga ni videl nikdar več."
"To bi bilo nekako pred?" "Dejal bi pred kakim štirimi leti."
Hendon in Watkins sta se spogledala.
"Tom mi je tudi povedal, da je nekega.,dne, ko je njegov gospodar že precej ozdravil, začul iz koče vpitje. Barran je bil strašno razburjen. Klel je in se j jezil, da ga je nekdo! oropal. Ob-
dolžil je dečka. Skoro bi ga bil ubil. Kasneje šele mu je povedal, da je izginil ves denar in tudi vse listine. Konečno pa je dejal: 'O, saj za listine mi itak ni stalo, ker se ne bom nikdar več vrnil domov.' Kak teden zatem sta izginila — menda se Barran ni hotel več sestati z zdravnikom. Kaj trdo življenje sta živela tedaj. Barran je postal jako molčeč in tudi ni iskal prijateljev, šla sta dalje v notranjost dežele. Skušala sta loviti in iskala zlata. Po par letih sta konečno prišla v Beir-o. Barran je bil imel vendarle nekoliko sreče. Nastanil se je v nekem dobrem hotelu in pričel občevati z angleškimi turisti. Nekega dne je pristal v pristanišču parnik, ki je pripeljal precej izletnikov. Tudi s temi je stopil Barran v stiko. Tisto noč potem pa je bil strašansko jezen, tekal je po sobi, a Tomu je dejal, da ga je nekdo na Angle,-škem oropal. 'Moram na vsak način domov, Tom,' je dejal slugi. Tudi Tom je hotel z njim, ga prosil. Barran pa ga je odločno zavrnil: 'Ko" bom dosegel svoje pravice, se bom vrnil in potem morebiti pojdeš z menoj.' Barr-an je skušal vsiliti Tomu nekaj denarja, a ta ga ni hotel sprejeti, ker je vedel, da ni njegov gospodar bogve kako bogat. Moral je potovati na "dnu" ladje, kar vsekakor pomeni, da je potoval v tretjem razredu. Dečko se je potepal nato naokoli, a konečno je prispel v svojo domačo vas. Poročil se je in še vedno, revež, čakal svojega nekdanjega gospodarja. In tu se moja zgodba neha — o, ne, še nekaj važnega. Ko sem se vrnil v Cape Town, sem pregleda zapiske v jetničnici. Pri tem sem se skliceval na vaše priporočilo ter so mi šli baš vsled tega v vsakem oziru na roko. Kaj dobro so se spominjali človeka, ki je bil podoben Barranu. Prišel je v mesto sam bogve od kod, a s seboj je pripeljal,razne zanimive in čudne stvari, ki jih je skušal prodati. Med temi je bila tudi zelena žaba, ki jo je ljudem razkazoval. Nastopal pa je pod imenom Wilkins. Dvakrat je bil zaprt — enkrat za sleparijo, drugič pa zato, ker je skoro ubil nekega moškega. Spominjajo se tudi, da je bil zelo vljuden, a strašno nagle jeze in tudi izredno močan. Njegov zadnji nastop v Cape Town-u vas bo pa morebiti zanimal. Nekega dne je prišel tjakaj ter bil precej dobro založen z denarjem. To je vzbudilo pri policiji sum. Nastanil se je v nekem zelo finem hotelu, a s seboj je pripeljal tudi svojo ženo — tiho, vljudno, a precej izžito žensko. Policija ga je opazovala — in res, že je bil nekega dne zopet v zagati, šel je namreč v neko javno hišo ter se strašno stepel z gospodarjem. Tega je skoro napol ubil, obenem pa je tudi odpeljal neko dekle , ter izginil, še predno ga je mogla policija zaseči. Svojo ženo pa je ostavil. Tu se moja zgodba neha."
Nekaj časa so vsi trije tiho kadili. Nato pa je, spregovoril Hendon: "Zelo veliko uslugo ste nam storili, gospod Ter-rance. Sedaj že lahko pričnemo z delom, kaj, Watkins?"
Watkins je pojasnjeval Tor-rance-ju: "Gospod Hendon je namreč uganil resnico, a ni imel dokazov. Te ste nam prinesli vi. Sedaj; ga ni dvoma: Barran — mislim pravega Barrana — je najbrž povedal svojo življen-sko zgodbo onemu drugemu, ki se je imenoval Wilkins, a nam je znano, da zna biti tale Wilkins ali kakor mu je že ime, v gotovih slučajih jako priliznjen.
Nekega dne še je Wilkins zopet vrnil k Barranu ter ga našel na smrtni postelji. Barran je naj-arž pripovedoval zopet iz svojega življenja, a vsi vemo, da je bil njegov odhod z Angleškega zavit v neko meglo. Wilkins je takoj uvidel, da se mu tu nudi kaj dobra prilika. Dal je črncu stekleničico strupa, ki jo je pobral sam bogveri kje na svojih potovanjih. Prepričan je bil pač, da bo vsakdo pripisoval Barranovo smrt pljučnici. Nato je ukradel Barranove listine — s temi se bo lahko izkazal, kdo je — in denar — ter izginil."
"Tako sem tudi jaz mislil," je dejal Torrance.
'"Ostalo le ugibamo," je nadaljeval sedaj Hendon. "Morebiti ne bomo izvedeli nikdar resnice. • Pravi Barran pa ni umrl, pač pa je prišel po tolikih letih v Bairo. Tu je čul, da je njegov brat umrl v požaru, a sedaj je ^prevzel vse posestvo na, Angleškem nek drug "Barran." Ubogi vrag pač ni imel dovolj denarja, da bi bil vso zadevo izročil kakemu odvetniku. Prišel je na Angleško v tretjem razredu in ... "
"In potem Kaj se je zgodilo potem ?"
"Samo ugibam! Lahko si predstavljam, kako je revež prispel na Angleško, z jezo v svojem srcu. Niti počenega gro-ša ni imel — nobene listine, s katero bi se bil lahko izkazal — nikogar, ki bi ga poznal. Kaj mu je bilo storiti ? Šel je in vtaknil svojo glavo v zanjko ali še kaj slabšega — nekaj tako vražjega, da se človeku gabi."
Celo Watkins, ki se je sicer običajno vedno smehljal, je postal resen. "Satansko delo!" je vzkliknil.
"Da, satansko! Mi Pa smo se ga dosedaj komaj doteknili."
"A gospa Barranova?"
"Zelo enostavno: ona je dekle, ki ga je Wilkins odpeljal iz javne hiše v Cape Town-u. Stavim, da nista poročena. To bo morebiti vso zjadevo poenostavilo. Vendar, takile ptički se v stiski kaj radi okrenejo proti svojim drugom."
"Menite, da bi ona — ?"
"To bomo šele izvedeli," je odvrnil suho Hendon. "Predvsem bomo sedaj potrebovali tiralni-ce. Čim prej ga bomo imeli pod ključem, tim bolje."
"Rad bi videl tega človeka," je dejal mirno Torrance. "V svojem življenju sem imel že mar-sikedaj opravka z nasilneži."
"Zelo smo vam hvaležni, gospod Torrance," je dejal Hen-
don ter pozvonil, "vendar pa sem prepričan, da bo policija lahko z njim opravila." Kmalu nato je vstopil sluga, kateremu je naročil, naj pripelje stenografa, kateremu bo Torrance narekoval svoje poizvedbe. Medtem ko je ta kmalu nato pripovedoval stenografu svoje najdbe, sta se oba detektiva tiho pogovarjala.
"Wilkins?" je nenadoma vprašal Hendon. "Poizvedeli ste o njem?"
"Zelo čudno. Že deset let je v družini — vzgojen je bil v Ro-verfieldu. Njegova mati je bila služkinja; dali so ji pred leti pokojnino, a od tedaj naprej je živela v mali hišici, ki se nahaja na posestvu. Potem je umrla."
"Tedaj mora on gotovo vede-i;i, da je Barran — mislim tega
"Prepričan sem, da ve še več," je odvrnil Watkins.
Torrance je medtem končal in vstal. "Vsekakor mi boste sporočili, kajne? Zelo me zanima."
Hendon mu je stisnil roko v pozdrav. "Izvedeli boste vse — bo vam veliko presenečenje — vsekakor se boste čudili."
XVII.
Tajna zelene žabe
Inšpektor Jackson je vozil hi- B tri avtomobil Scotland Yarda. V | njem sta sedela oba detektiva. j Oba sta, molčala, kakor da sta slutila predstoječo krizo. Imela sta pač opravka z ljudmi, ki se ne strašijo nobenega sredstva, j Njiju življenje je vsekakor bilo V nevarnosti. Tega sta se zavedala. Baš radi tega pa ni hotel f Hendon poslati kakega mlajšega j uradnika, ker je vedel, da bi ga poslal v žrelo smrti. Večer je bil poln miru — v naravi ni bilo j niti najmanjšega znaka, da so | se dogajale za griči, ki so se dvigali pred njima, stvari, ki so presegale skoro človeško domiš- j ljijo. Sreča vala sta vesele dru- j žbe, ki so se vračale v avtomo- j bilih nazaj v London, žetev na ] poljih je dozorela, a tu in tam i so štrleli iz njiv kupi koruzni- ^ ce. Dim se je dvigal iz dimni- I kov naravnost pod nebo. Raz- §j pete žice so pričale, da so se I brezžični aparati vdomačili tudi j na deželi. Peljala sta se med | visokimi nasadi hmelja in privo- 1 žila sedaj med travnike in paš- 1 nike. Nenadoma je položil Wat- J kins roko na rame svojemu pri- 1 jatelju in vprašal: "Zdi se mi, I da vas skrbi — vsaj malo?" J Hendon se je zdrznil. "Res- 4 nično, nekoliko. Nisem sicer I nervozen,: poznate me — vendar I v vsem mojem življenju me ni I •še nikdar navdajala taka slut- I
nja zlega, že ves čas premišljujem, dali ne bi ukazal Jacksonu, naj okrene in naj se peljemo nazaj v mesto."
Watkins ga je v skrbeh pogledal. "Kmalu bomo na mestu — sedaj pač ne smemo več nazaj."
že so zavoziji na stransko pot, ki je vodila pijoti Rover-field Hall-u. Jackson je pričel voziti počasneje, ker je pot šla v grič. Pri ograji je ustavil. Jackson je zatrobil, a izgledalo je, kakor ne bi bilo v vratarjevi sobici nikogar. Inšpektor je stopil iz avtomobila-ter povlekel za zvoner. Sedaj je stopil iz hišice starček, se počasnih korakov približal vratom ter strmel v došlece.
Vljudno je dejal Jackson: "Odprite vrata, prosim."
Počasi je odvrnil vratar: "Gospodarja ni doma. Naročil mi je, naj nikogar ne spustim v grad."
IHIllllIIIHHllllM^llllIlllllIlllllll^^l•^■^'•''•'»■>■'■,,,,,,,",..............................i...........................................................................................................................—
VARIM R III III III	ZDRUŽENIH DRUŠTEV FARE SV. VIDA
I rlDILU n ¥ T/ llT I M	v nedeljo 7. avgusta	na Špelkotovih farmah
MWJH mM fif VI	Bivši in sedanji farani so prijazno vabljeni, da se udeležijo tega zadnjega piknika letos. Dvignilo se bo tudi šest tiketov, pet
JL	4L nI	AAj	v zlatu in eden v blagu. Preskrbite si še tikete, da jih bo več prodanih. Tiketi so samo po 10 centov. Postrežba bo najboljša v
I H Hflj Hb^H	vseh ozirih. Žigmanova godba vam bo igrala najlepše komade. Ves čisti dobiček gre za našo novo veličastno cerkev. Sedmakov
P Hi m BiH	truk bo vozil od ene ure naPreJ od Nottingham kare.