Naslov — Address: NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
NOVA DOBA
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slpvenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote.
Eni,
er?d As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., tinder The Act of March 3rd, 1870. — Accepied for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
1,27 — ŠTEV. 21
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 4TH 1928 — SREDA, 4. JULIJA 1928
VOL. IV
LETNIK IV.
IZJAVA NEODVISNOSTI
'ZJAVA AMERIŠKE NEODVISNOSTI JE NAJZNAME-IN NAJLEPŠI DOKUMENT AMERIŠKE ZGODOVINA ZNACI ROJSTNO NAZNANILO MLADE REPUB-\ DNE 4. JULIJA 1928 MINE 152 LET. ODKAR JE BI-'fivic SPOROČENA STRMEČEMU SVETU. NA TEJ JAGI STOJI REPUBLIKA ŠE DANES, SILNEJŠA KOT J flREj, IN BO STALA, DOKLER BO AMERIŠKI NAROD *°VAL IN BRANIL PRINCIPE OČETOV SVOBODNE UBUKE. PRAVILNO JE, DA O PRILIKI PRAZNOVA-^ODVISNOSTI PONOVNO PREČITAMO TA SLAVNI jJMENT; TO NAS BO UTRDILO V LJUBEZNI DO NAŠE
J domovine in v zaupanju, da pravica in VSADKA IDEJA MORA KONČNO ZMAGATI.
a>" »e v teku dogodkov
^treba, da pretrga en na-
^litične vezi, ki so ga ve-
j* ^‘‘Ugim, in da zavzame
°stalimi državami na sve-
°stojno in enako stališče,
^efega je po prirodnih in
Postavah opravičen, te-
i j!^*eva posten človeški
i ’ da navede ta narod
j)(^ It* so ga privedli do
6 °d stare države.
^ai"o, da so same po se-
Vne in dokazov nepo-
»ledeče resnice: da so )Ud'
^ qJe enako ustvarjeni in Prejeli od svojega stvar-
8ot,
■°ve neoporekljive pra-* Je med temi pravica do
Ja> svobode in do strem-p° sreči. V dosego teh lhl&jo ljudstva svoje vla-
pravične oblasti iz-12 soglašanja vladanega Pl®- Če pa poseže katera-I	oblika v te namene
2*tira, tedaj ima ljud-''^Vico, da tako vlado iaf-ali pa strmoglavi in l“V‘ novo vlado na takih uredi njeno oblast v L	kakor spozna, da je
e“nejša za njeno var-
'i
^ečo. Razum sicer ve-
 stare vlade ne iz-
^ Ctjj fzlogov’ in zkušnja ^ J uči, da ljudstvo rajši !(i *jlv'ce, kolikor jih more
^ akor pa da bi si samo
Pravico z uničevanjem
H	ie	vajeno.	Toda
iviu^ejo krivice ‘n z^°'
brez konca in kraja, MO	•	•
venomer za istim
on«
> ®amen, da podvržejo ^ksolqtnemu despotiz-j ima ljudstvo pravi-njegova dolžnost, da * tako vlado in da si
‘ftvi
i 'v^°ljše branike za svo-7° varnost.
vnačin so potrpežljivo \ 4*e kolonije in tako je v>-^e*2°gibna potreba, da oy. stari vladni sistem, sedanjega kralja je zgodovina
V*krivic ‘n Pr>svaJanja ^Ce,l*h oblasti z direkt-
( ,?notT1, da ustanovi ab-
\ ‘^»»stvo nad temi dr-
^ dokaz predlagamo
^^skernu svetu sledeča
Vi •
It; Je priznanje zakoni ° naJboIj koristni in blaginjo ljudstva; \ Rovernerjem je pre-najvažnejše Vn^eJŠe zakone ali jih je j n° suspendiral in za
V
ov ni8° prišli v veljavo; je zakone, ki so \|jnjeni blaginji velikih
iSv^rožij' in 'je *P°ro'
A iJ.av' te zakone le te-^ s. Judstvo odreče pra-
.. ''Pst !>««
Pstva v postavoda-za nas nezasliš-in kar je le tira-
!S > -
Stf*
e P°stavodajna tele-in puste kraje, javnih središč in *° shranjeni javni
spisi z namenom, da jih poniža, utrudi in tako prisili pod svojo oblast;
razpustil je ponovno posta-vodajne zbore, ker so se moško upirali njegovim napadom na pravice ljudstva;
ko so bili zbori razpuščeni, ni dolgo časa dovolil novih volitev in tako je bilo ljudstvo brez zakonodajstva prepuščeno samo sebi; kolonije so bile izpostavljene nevarnosti invazije od zunaj in nereda v notranjosti ;
trudil se je, da bi preprečil rast prebivalstva v državah s tem, da je oviral zakone o naturalizaciji priseljencev, omejeval priseljevanje in povzro-čil krivične pogoje za dobavo zemljišč;
oviral je administracijo justice s prepovedjo zakonov za ustanovitev sodnih oblasti;
podvrgel si je sodnike, da so bili samo od njega odvisni in. so Ie pobirali plače;
uvedel je nebroj novih uradov in poslal semkaj celo roje uradnikov, ki so nadlegovali ljudstvo in se redili na naše stroške;
v mirnih časih je imel med nami stalne armade brez dovoljenja naših postavodajnih zborov;
vojno oblast je dvignil nad civilno oblast in jo naredil popolnoma neodvisno.
Dalje je gazil našo ustavo in naše zakone s sledečimi krivičnimi čini:
Namestil je med nas večja števila oboroženih čet;
ščitil je vojake s sleparskimi sodnimi razpravami pred kaznijo za umore, ki so jih izvršili nad prebivalci teh držav;
zapiral je našo trgovino z ostalim svetom;
nalagal nam je davke proti naši volji;
odrekel nam je pravico do porotne obravnave v neštetih slučajih;
transportiral nas je čez morje in tamkaj gnal pred sodišče za izmišljene prestopke;
v sosedni angleški provinciji je odpravil svobodni sistem angleškega prava in uvedel samo-silno vlado z razširjenimi mejami, kar je imelo namen, da po enakem vzoru uvede absolutistično vlado tudi v naših kolenijah;
odvzel nam je svoboščine (charters) in zatrl najboljše zakone, s čimer je rušil temeljno moč naše vlade;
suspendiral je naše postavo-daje in si vzel moč. da nam on daje zakone;
odpovedal se je tukajšnji vladi s tem, da nam je odrekel zaščito in nam napovedal vojno;
ropal je naša morja, napadal naša obrežja, požigal naša mesta in moril naše ljudi;
ravno v tem času je posla) semkaj veliko armado tujih najemnikov, da dovrši delo moritve, razdejanja in tiranstva, (Dalje na 2. strani)
DROBNE VESTI E CLEVELANDA
Da se clevelandski Slovenci zanimajo za ameriško državljanstvo, kaže dejstvo, da je v prvi polovici tega leta dobilo državljanske pravice 364 rojakov.
4
Slovenska hranilnica The International Savings & Loan Co., ki ima svoje prostore nu 6235 St. Clair Ave., podružnico pa na E. 185. St., priredila je dne 27. junija zelo prijeten piknik svojim uslužbencem, delničarjem in prijateljem. Piknik, ki se je vršil na prijazni Močilnikarjevi farmi, kjer je dovolj prostora, sence in trave, bil je prav številno obiskan. Postrežba je bila v vseh ozirih izborna in splošno razpoloženje kar najboljše.
£
V uredništvu Nove Dobe sta se pretečeni teden oglasila sobratu Joseph Zalar in F. J. Gospodarich iz Jolieta, odnosno jz Rockdale, Ul. Prvi je glavni tajnik, drugi pa glavni odbornik KSKJ. Mudila sta se na nekih društvenih slavnostih v Forest City, Pa., domov grede
TEDENSKI PREGLED
DEMOKRATSKA ; narodno konvencija v Houstonu, Texas, se je pričela in končala pretečeni teden. Predjsedniškim kandidatom je bil nominiran Alfred Emanuel Smith, gover-ner države New, Y^rk. Podpredsedniškim kandidatom je bil nominiran Joseph Taylor Robinson, vodja miinjšine v zveznem senatu.
NA KONVENCIJ« sprejeta platforma demokratske stranke najprej ožigosa korupcijo v republikanski stranki, nat^ pa obljublja pomoč flrmerjem. zavzema se za ustavne pravice delavcev, obsoja vmešavanje Zedinjenih držav v| notranje zadeve sosednih republik in se ogreva za sistem, ki,bi zmanjšal dobičke prekupčevalcev, da bi farmerji dobili več za svoje pridelke, kupujoče občinstvo pa bi manj plačalo zanje. Stranka tudi obljublja, če pride na krmilo, da bo ^‘skušala” pošteno izvajati določbe 18. amendmenta. V is|i sapi se zavzema tudi za suverene pravice posameznih držav, kar si lahko tiste države, ki niso naklonjene 18. amendrnentu. raz-
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Piše dr. Jos V. Grahek, vrh zdravnik J. S. K. Jednote).
Uljesa želodca.
Želodčna uljesa postajajo vedno bolj pogosta bolezen in posebno pogosto se jo opaža zadnjih par let. Prava tla najde ta bolezen v želodcu, ki je oslabel vsled zlorabljanja. In zopet najbrže nobena reč ne povzroči več želodčnih uljes, kot nezmerno vživanje alkohola.
Pod imenom želodčna uljesa (ulcers of the stomach) razumemo male rane v želodcu} ker nimamo zato boljšega izraza. Ta boleča mesta v želodcu so morda velika kot desetica (dime), morda so pa tudi večja. Mogoče so te rane samo tako globoke, da načnejo le del želodca, mogoče so pa zopet tako globoke, da prodro skozi, kar povzroči vnetje in se navadno konča s smrtjo. Za slabotno izgledajoče. suhe osebe je zelo verjetno, da imajo želodčna uljesa; ako to ne, je vsaj bolj verjetno, da jih imajo kot debeli ljudje.
V tipičnem slučaju želodčnih uljes opazujemo gotove
Samo 100 članov nam še
,¥it
manjka do 20.000!
Konci junija 1928 nam je manjkalo samo še okoli sto članov do števila 20,000 v obeh oddelkih. Apeliram na cenjena društva J. S. K. Jednote, da gredo nemudoma na delo in nam pridobe manjkajoče število članov še ta mesec. Naš cilj je bil 20,000 elanov v obeh oddelkih do konvencije. Ako vsako društvo pridobi v tem času vsaj še enega novega člana za odrasli ali mladinski oddelek, bomo naš cilj ne samo dosegli, ampak prekoračili. Na delo torej, in sicer takoj!
ANTON ZBAŠNIK, gl. predsednik J. S. K. J.
GLASOV! Z RODNE GRUDE
VSAK FO SVOJE
Dne 12. junija je minulu sto let, ko se je ljubljanskemu odvetniku dr. Crobathu rodila hčerka Lujiza, prva slovenska pesnica in javna delavka, znana pod imenom Lujiza Pesjakova. Pesnik dr. France Prešeren, ki je bil koncipijent v pisarni njenega očeta, ji je zbudil veselje do pesnikovanja, ob enem jo je poučeval v zgodovini, angleščini in latinščini. S Stankom Vrazom se je seznanila v Rogaški Slatini in je pod njegovim vplivom pričela pe-snikovati. Leta 1848 se je omožila z ljubljanskim trgovcem Simonom Pesjakom. Umrla je leta 1898, močno osovražena od Nemcev, a spoštovana od mlajše slovensko generacije, katera je znala ceniti njene zasluge za prebujo slovenskega naroda. Nekatere njenih pesmi so si ohranile trajno veljavo, nesmrtna pa je njena libret^, katero je skladatelj Foerster porabil za najpopularnejšo slovensko opero “Gorenjski slavček.”
V zadnjem času sta praznovala 85-letnico rojstva dva vrla slovenska učiteljska vet era na, Janez Gantar in Anton Ži-bert. Prvi se je rodil 16. maja 1843 na Dobračevi pri Žireh. Žibert pa je bil rojen 8. junija 1843 v Krašnji. Bila sta odločna Slovenca, ko je bila osnovna šola šele v povojih in pod hudim pritiskom nemštva, in doživela vsled tega mnogo ši-kan od oblasti. Njuno delo za narod je neprecenljivo.
pa sta posetila še nekatere sorodnike in prijatelje v Clevelandu.	*
V gorkih poletnih dneh uspe- j vajo pikniki, kot gobe po dežju.1 V Clevelandu je toliko slovenskih društev, da je vsako nedeljo po pol ducata ali več slovenskih piknikov kje v okolici, pa se najbrže še ne bodo mogla vsa društva zvrstiti. Gibanje v svežem zraku povzroči, da so piknikarji žejni in seveda tudi izredno ješči. Pozni posetniki se morajo vsled tega večkrat zadovoljiti s “hot dogs.”
Dne 17. julija ponese izletniška jahta okoli 50 Slovencev iz Clevelanda na Pelee Island, Canada. Kaj je glavni namen izletnikov, to si lahko mislite. Urednik, žal, ne bo med temi srečneži.
i
Iz Trbovelj v Sloveniji se je oglasil z razglednico clevelandskim Slovencem dobro znani rojak Frank Birtich, ki ima zadnja leta uspešno trgovino v Akronu. V staro domovino se je podal, da obišče svojega že postai*nega očeta in nekatere sorodnike. Piše, da se dobro ima, samo malo dolgčas da mu je, kadar je sam. Urednik zdaj ugiba, če se bo prijatelj Frank domislil in mu prinesel preko luže kakšne “odpustke” za pasje dni.
lagajo po svoje. Obljub je torej mnogo in vsestranskih.
VPRAŠANJA PROHIBICIJE se je demokratska narodna konvencija skušala po najboljši možnosti izogniti, da se ne zameri niti zagovornikom, niti nasprotnikom prohibicije. Vsled tega je sprejela v platformo besedilo, ki deloma zadovolji obe struji. Predsedniški kandidat Alfred Smith pa je po nominaciji brzojavil konvenciji, da se bo zavzemal za izpolnjevanje vseh postav, torej tudi prohibicijskih, če bo izvoljen. K temu je dostavil svoje osebno mnenje, da bo moralo priti do temeljnih iz-prememb v prohibicijskih postavah. Suhači mu to njegovo izjavo hudo zamerijo.
PO ZAKLJUČKU narodnih konvencij obeh strank, ki prideta resno vpoštev pri jesenskih predsedniških volitvah, prevladuje mnenje, da bo volilna kampanja zelo živahna in zanimiva. Hoover in Smith se splošno smatrata za “močna” predsedniška kandidata.
SENATOR Frank R. Gooding, ki je vodil preiskavo razmer v okrožjih premogarskega štrajka, je te dni umrl. Priznati mu je treba, da je bil v tej preiskavi pošten in nepristranski napram delavcem in je v svojem tozadevnem poročilu predočil kongresu krivice, rev-
znake. Bolnik morda najprej toži o neprilikah v želodcu, in to morda označamo v zgodnjem stadiju kot gastritis, ali v drugih besedah vnetje želodca. Temu navadno sledijo bolečine in bljuvanje krvi. Bolečina v želodcu je najbrže najbolj stalni znak te bolezni. Morda je nekako topa bolečina, a vča-si postane žgoča in občutnejša. Včasi je bolečina vrtajoča pod prsno kostjo. Ta bolečina se navadno pojavi po jedi in le malokdaj traja nad eno ali dve uri. Bolečine izginejo točno, kakor hitro se želodec izprazni, bodisi potom bljuvanja, ali ko vpebina želodca odide v črevesje.
Dne 12. junija je velik požar upepelil devet poslopij v vasi Gornja Bela pri Kranju. Šestim posestnikom je zgorelo skoro vse, kar so imeli. Zavarovalnina je majhna, škoda pa se ceni blizu milijon dinarjev. Ogenj se je začel v hiši posestnika čimžarja, ko so bili ljudje na polju pri delu. V goreči hiši sta bila zaklenjena dva mala otroka. V skrajnem času je vlomil vrata Franc Stružnik iz Tupalč in ju rešil gotove smrti. Požarne bram be iz Kranja, Preddvora, Kokrice in Predaselj so se zelo hitro odzvale klicu na pomoč in v teku dVeh ur zaustavile ogenj.
NOVO MLADINSKO DRUŠTVO
Iz Waulcegana, III., te izredno 'prijazne in napredne ameriške Vrhnike, je došlu poročilo, da so člani društva št. 94 J. S. K. Jednote v lepih kresnih dneh ustanovili angleško poslujoče društvo “Comrades.” Naj si mlado društvo vzame za vzor sobice, ki je bilo v tistih dneh najvišje in najjačje. Agilnim članom društva št. 94 J. S. K. Jednote pa čast in priznanje!
ščino in šikane, ki jih trpe štrajkujoči premogarji in njih družine.
Strahovito neurje je privrša lo nedavno nad Prekmurje. Nebo se je nenadoma stemnilo, orkan je pričel podirati drevje, nato pa je pričela padati kakor lešniki debela toča, ki je v kakih 25 občinah naravnost zmlela vse rastline na polju. Posebno so trpele občine Cankova, Skakovci, Pužovci, Le-merje, Brezovci, Gorica in Prodano vci, kjer prebivalstvo ne bo pridelalo žita niti za seme. Ljudje so obupani, ker je sedaj vzela toča, kar so jim še sploh pustile pomladanske poplave. Vse neurje je trajalo komaj kake četrt ure in drugi dan je bilo zopet naj lepše vreme.
Uradniki mariborske menjalnice so se že dolgo časa čudili velikemu povpraševanju po italijanskem drobižu. Drug za drugim so prihajali otroci ter zahtevali, naj se jim trije dinarji zamenjajo v 10 komadov po 10 centesimov. Ta uganka se je takoj rešila, ko so se začeli pritoževati lastniki uličnih avtomatov za čokolado (Dalje na 2. strani)
Demokratska narodna konvencija, ki je pretečeni teden prišla zborovat v Houston, Texas, je bila deležna gorkega sprejema. Toplomer je kazal 91 stopinj.
♦
Na demokratski narodni
konvenciji je bil imenovan
predsedniškim kandidatom
Alfred E. Smith iz New Yorka.
Pri prvem glasovanju je dobil
769 in dve tretini glasa. Za
nominacijo bi zadostovalo 733
in eno tretino glasa. Kdo je
oddal tisti dve tretini glasa, ne
vem; bržkone kakšna lepa do
legatinja, ki ima usta majhna
kot grahov cvet. Ali pa tista
žaba, ki je bila 34 let zazidana
v vogelnem kamnu nekega sad-
nijskega poslopja v Texasu.
>1«
Kot znano, je v normalnih časih simbol republikanski' stranke slon, simbol demokrat ske pa osel. Letos je bilo med demokrati nekoliko rebeljona, ker so suhači hoteli spraviti na platformo suho kamelo, mo-krači pa mokrega Gambrinove-ga kozla. Končno so se odločili za kompromis in njih narodni znak bo menda nekaka mula, ki je vsakega nekaj. Njih platforma se zavzema za pravice posameznih držav, kat ugaja mokrim. Dalje obljub lja stranka, da bo “skušala’ pošteno uveljaviti 18. amend-meijt, kar zadovoljuje suhače. Ako stranka pri jesenskih volitvah zmaga in bo skušala izpolniti te obljube, bo morala oprostiti vsakega kršitelja prohibicije, ali pa zapreti vsaj 50 milijonov ljudi. V to svrho bo treba novih ječ in stavbi tiska industrija bo cvetela kot nikoli prej. Petdeset milijonov oseb bo treba za šerife, detektive, ječarje, sodnike, odvetnike in razne uradnike. Ker 20 milijonov mladih državljanov obiskuje šole, bo problem nezaposlenosti rešen.
*
Ko pišem te vrstice, se v Houstonu preganjajo kdo naj bo nominiran podpredsedniškim kandidatom. Radio v sosedni hiši prinaša navdušene govore delegatov tisQČ milj daleč iz daljnega Texasa. Slišim te govore tako razločno skozi okno, kot bi se potil doli na solnčnem jugu. Pa me ne zanimajo dosti, kajti podpredsednik Zedinjenih držav šteje v Washingtonu. približno toliko, kot povprečen oženjen mož v krogu svoje družine.
*
Neki časniški poročevalec je pretečeni teden pisal, da domačini v Houstonu in sploh v Texasu krmijo delegate in druge cenjene goste s figami. Fige za zajutrk, za kosilo, za večerjo, fige v sodavici, fige v ice creamu in fige “tako.” Delegati in kandidati so mogli vse to lojalno prenesti. Hujše bo, če jih volilci v jeseni podvorijo s figami.
*
Belgijskemu princu je ime Leopold Phillippe, Charles, Albert, Meinard, Hubert, Marie Miguel. Radoveden sem, če ve lastna mati. kako je ime nadebudnemu sinku, in kolikokrat je kava mrzla, predno ga prikličejo k zajutrku.
*
Vse na svetu je dražje, tudi izobrazba. Clevelandski dnevniki so zvišali ceno iz dveh centov na tri.
tir
“JSonJa Doha99
J
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 7Zc letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $Z.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
IZJAVA
NEODVISNOSTI
(Nadaljevanje iz 1. strani)
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar so tič« lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Volume IV.
»83
NO. 27
Praznik Neodvisnosti.
šenj, da lahko sam štrbunkne s konja na tla.
Vsako leto na dan četrtega julija obhaja ta dežela svoj največji praznik:	Proglašenje	Neodvisnosti. Na dan 4.
julija 1776 so namreč zastopniki trinajstih prvotnih ameriških držav javno odpovedali pokorščino angleškemu kralju in proglasili neodvisnost mlade republike. Svet je strmel nad drznostjo Američanov. Kraljestva in cesarstva so obstajala tisočletja, in ljudem se je zdelo, da sploh drugače biti ne more. Verjeli so v stari red, v pravico vladajočih in po-daništvo vladanih. Da bi si ljudstvo samo izbiralo svojo vlado, to je bilo nekaj nezaslišanega. Da bi deželi načelovali sinovi priprostega naroda, mesto potomcev rdparskih vitezov, kdo je že slišal kaj takega? Toliko stoletij in tisočletij je bil dober stari sistem, zakaj si izbira mlada dežela naenkrat novega? In zmajevali so z glavami zastopniki starega monarhističnega sistema in prerokovali mladi republiki kratko življenje. Angleški kralj je pošiljal močne armade, da ukroti upornike in jih zopet podvrže svoji nadvladi. Po dolgotrajnih bojih pa se je ameriškim patriotom po-. srečilo pregnati kraljeve plačance in nad mlado deželo je zavihrala zvezdnata zastava svobode v vsej svoji lepoti.
Rešena starega, okostenelega monarhističnega sistema se je mlada republika pričela uprav čudežno razvijati. Prihajali so naselniki, katerim so bile evropske razmere pretesne, pogumni, odločni, podjetni in svobodo-ljubeči ljudje, kajti le za take je nudila pogoje nova dežela. Slabiči in bojazljivci so itak ostali doma, za lenuhe in mehkužce ni bilo eksistence. V novi deželi se nobeno pošteno delo ni smatralo za nečastno ali nedostojno, in se ne smatra danes. In v tem je eden glavnih vzrokov, da je mlada republika v dobrem poldrugem stoletju zrastla v deželo, na katero gleda, jo rešpektira in v marsičem zavida ves ostali svet. Okoli štiri milijone prebivalcev so štele Zedinjene države ob proglasitvi neodvisnosti, danes pa se računa prebivalstvo te republike na 120 milijonov. !z pragozdov in prerij so podjetni Američani napravili rodovitna polja, prepregli so deželo z mrežo železnic in dobrih cest, zgradili velika mesta in silno razvili raznovrstno industrijo. Res so jim bila na, razpolago ogromna naravna bogastva, toda brez vztrajnega dela, odločnosti in preziranja različnih predsodkov ne bi bil nikdar možen tako sijajen razmah mlade dežele. Američani poskušajo vse, in tisto, kar se izkaže dobro, obdržijo. Seveda so delali napake in jih še delajo, toda kdor nikoli nič ne riskira, ne bo nikoli kaj prida dosegel. Vsak se lahko zmoti, a v resnici pameten je tisti, ki se iz vsake zmote kaj koristnega nauči. Napak ne dela samo tisti, ki nič ne dela.
Obletnico rojstva te velike republike smemo tudi Slovenci z veseljem in zadoščenjem praznovati, dasi smo bili že bolj pozni naseljenci. Tudi tisočim izmed nas je dala ta dežela, kar nam stara domovina ni mogla dati. Poleg tega, da nam je dala v splošnem boljšo življenjsko eksistenco, kot bi jo kot priprosti delavci bili mogli najti v stari Evropi, so ameriški dolarji rešili propada marsikatero zadolženo posestvo na Slovenskem. Mnoge gospodarske in kulturne ustanove stare domovine so dobile lepe tisočake iz te dežele. Mnogo revščine je bilo olajšane s prispevki iz Amerike. Res nam ta dežela ni ničesar podarila, saj nismo vprašali za miloščino, toda .za naše delo smo bili vsekakor boljše plačani, kot bi bili kje drugje na svetu. Najlepši dokaz za to imamo v naših gospodarskih in kulturnih ustanovah. V teh ustanovah je stotisoče, da, milijone dolarjev. Zgradili smo jih iz nič, z našimi prihranki. Kjer so prihranki pa je dokaz, da je delo vsaj nekoliko boljše plačano, kot samo za borno eksistenco. Nimamo vsega, kar bi želeli, in marsikaj pogrešamo, do česar mislimo, da smo upravičeni, toda kje na svetu so razmere tako perfektne, da bi bili vsi člani naroda z vsem zadovoljni? Če bi imeli priliko si ogledati vse dežele sveta, in bi pri tem vzeli vpoštev naše zmožnosti in gospodarsko moč, bi se končno večinoma vsi odločili, da ostanemo v Ameriki.
V deželi, katere rojstni dan je bil 4. julija 1776, se nas smatra za enakopravne državljane, če smo se potrudili pridobiti državljanstvo, brez ozira na to, da se medsebojno poslužujemo našega materinega jezika in se udejstvujemo v različnih slovenskih društvih. Dasi smo naseljenci, nas nihče ne prezira in šikanira vsled rabe našega jezika, kot se to godi na primer našim bratom v Julijski Krajini, na zemlji, katero lastujejo že stoletja. Tu imamo svobodo govora in tiska, svobodo zborovanja, imamo svoja društva in svoje Domove, gojimo lahko našo pesem, dramatiko itd. V naših podpornih organizacijah smo se naučili ceniti našo lastno moč. Tu smo pokazali, kaj zmoremo, če se nam “od zgoraj” ne meče polen pod noge, če se nam da proste roke. Ameriški narod, ki je nastal iz naseljencev vseh mogočih narodov, se zaveda, da vse kar dobrega prinesejo ali ustvarijo prise-
katero je že pričel z največjo perfidnostjo in krutostjo, ki nima para v najbolj barbarski dobi in ki nikakor ne pristoja glavi civilizirane države.
Prisilil je naše državljane katere je v jel na morju, da so se morali oborožiti proti svoji domovini in da so postali rablji svojih bratov in prijateljev, ali da padejo od njihovih rok.
Izzval je med nami vstaje in nahujskal proti nam krvoločne indijanske divjake, katerih vojskovanje je zverska moritev starčkov in dece, moških in žensk.
V vsakem slučaju teh naštetih krivic smo se pritožili na najponižnejši način, toda vsa ka naša pritožba in prošnja je obrodila še več krivic. Vladar, čigar značaj ga v luči omenjenih krivic označuje zatiranja, r*i sposoben, da bi vladal svobo den narod.
Nismo hoteli delati nobene krivice našim britanskim bratom. Svarili smo jih neštetokrat, da naj si ne prilaščajo neopravičene oblasti nad nami; opozarjali smo jih tudi na okol-ščine naše emigracije in naselitve v teh kolonijah. Apeliraiš s mo na njihovo prirojeno pravičnost in velikodušnost; sklicevali smo se na sorodne vezi med nami in jih prosili, da naj nehajo s krivičnim prilaščanjem oblasti, ki bi moralo pretrgati te vezi. Ali tudi oni sc bili gluhi za naše pravične glasove in niso se ozirali na naše krvno sorodstvo. Zhto moramo danes tudi njih, ki obsojajo našo ločitev, smatrati za to, kav velja za vse ostalo človeštvo; za sovražnike v vojni in prijatelje v miru.
Zaradi tega izjavljamo mi zastopniki Zedinjenih držav ameriških, zbrani v generalnem kongresu in kličoči najvišjega Sodnika za pričo naših čistih namenov, in slovesne proglašamo v imenu vsega dobrega ljudstva teh kolonij, da so te Združene kolonije od danes in da imajo pravico biti SVOBODNE IN NEODVISNE DRŽAVE, da so proste vsakega pedaništva do britanske krone, da so popolnoma pretrgane vse politične vezi med njimi in Veliko Britanijo in da imajo te kolonije kot SVOBODNE . IN NEODVISNE DRŽAVE od danes zanaprej vso moč napovedovati vojno, sklepati mir, ustanavljati zveze, voditi trgovino ter storiti in vršiti vse, kar imajo pravico storiti NEODVISNE DRŽAVE. Da izve demo ta svoj proglas in zaupajoči v božjo Previdnost se zavezujemo, da smo pripravljeni žrtvovati svojo čast, imetje in svoje življenje.
JOHN HANCOCK,
predsednik kongresa.
(Sledi 55 podpisov zastopnikov iz vseh prvih trinajstih držav).
Punica Račič, ki je nedavno tako balkansko krvavo hajdu-koval v jugoslovanski Narodni skupščini, ni punca, ampak junaški Črnogorac.
Španski diktator Primo de Rivera, o katerem se je poročalo, da se namerava poročiti, je izjavil, da se je premislil. Mož se pač zaveda, da je danes najvišji diktator v deželi, če bi se pa oženil, se pa nič ne ve, kako bi bilo.
A. J. T.
---------o-------
GLASOVI Z RODNE GRUDE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
in druge sladkarije, da se najde v avtomatih mnogo italijanskega drobiža po 10 centesi-mov. Ta drobiž je namreč po velikosti in debelosti enak dinarju in ko je kak paglavec slučajno ugotovil, da gre 10 centesimov mesto dinarja lepo skozi špranjo avtomata in da se zanj dobi komad čokolade, je italijanski drobiž naenkrat zbudil toliko zanimanja pri mariborski deci, da bi bil tega sam Mussolini lahko vesel. Vsi otroci so se hoteli najesti za 3 Din čokolade, ki stane drugače 10 Din.
IZ URADA GLAVNEGA POROTNEGA ODBORA J. S. K. J.
Jugoslovanska
Ustanovi j en« 1. 1898
Katol. Jednola
Inkorporirana !• ^
Ker za domačega človeka danes na Goriškem ni več kru ha in brezposelnost narašča z vsakim dnevom, se je v zadnjem času zlasti v goriški okolici začelo gibanje za izseljevanje. Ljudje bi odšli najrajši v Severno Ameriško, toda izseljeniški kontingent za Severno Ameriko izčrpajo vedno renji koli, tako da za našega človeka ni mogoče dobiti dovoljenja za izselitev tjakaj. Zato jim ne preostaja drugo, ko da se izseljujejo v Južno Ameriko, zlasti v Argentino. Tako odrine te dni 16 ljudi iz Vrtojbe v Južno Ameriko, kjer pa razmere za delavstvo tudi niso ravno najsijajnejše in se le prerado zgodi, da priseljenci ostanejo mesece in mesece brez zaslužka in potem obupno pisarijo domov po denar, da bi se mogli vrniti v domovino.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Princ waleski je dejal, da človek brez ženske ne pride daleč. Ni dejal, da ne pride nikamor, ker ve iz lastnih izku-
Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici poročajo, da so orožniki nedavno aretirali tamkajšnjega kaplana Stadlerja. Obdol-žjli so ga, da je v nedeljo 14. maja pridigal v Bistrici v pro-ti-italijanskem duhu. Vest o aretaciji kaplana Stadlerja, ki je bil med prebivalstvom zelo priljubljen in ki je bil splošno znan kot veren človek, je napravila velik vtis.
Italijanska vlada je s posebnim dekretom razširila tudi na Reko odredbe zakonskega dekreta o italijanizii-anju tujih, v prvi vrsti slovanskih imen, ki so doslej bile v veljavi v tržaški, puljski in goriški provinci. V bližnjih dneh bo posebna komisija pričela z itilijanizira-njem slovanskih imen.
V Višnji R°ri je preminul po kratki bolezni trgovec, gostilničar in posestnik g. F. S. Skrabar.
Zadeva društva št. 107 Duluth, Minn. — Brat Paul Lutar, Član društva št. 107 JSKJ, se je pritožil, da ga je društvo suspendiralo, ker ni hotel plačati zdravniške preiskave, ko ga je dalo preiskati, ko je sumilo, da ni brat Lutar več bolan. Brat Lutar se je pobil in si zlomil dve rebri na levi strani prs in je dobival bolniško podporo. Dobil je tudi “Workmens compensation” za devet tednov, po preteku devetih tednov pa mu je dala kompa-nija delo za čuvaja, in je to delo delal samo 5 dni, nato ga je kompanija odslovila. Nato seje brat Lutar javil ponovno bolnim, članom društva št. 107 se je dozdevalo, da brat Lutar ni bolan in so ga dali preiskati dvema zdravnikoma, katera sta ga spoznala zdravim. Brat Lutar se je dal preiskati sam dvema drugima zdravnikoma, katera sta rekla, da je pa bolan. Društvo mu je dalo porotno zaslišanje in ga spoznalo krivim, ter mu ustavilo bolniško podporo. Ob enem je tudi porota izrekla, da mora plačati zdravniško preiskavo, ako ne plača se ga enostavno suspendira. Po daljši preiskavi je prišel porotni odbor do zaključka, da potrdi sklep društva.
Zadeva društva št. 26 JKJ. — Brat Marko Zivkovich, član društva št. 26, Pittsburgh, Pa., se je pritožil, da ga je društvo suspendiralo, ko je bil bolan in ni plačal društvenega asesmenta in tako je zgubil tudi bolniško podporo za 16 dni. Društvo mu je dalo porotno zaslišanje in društvena porota se ni mogla zediniti v zadevi, kakor poročajo porotniki, zaradi pomanjkljivosti pravil. Po daljši preiskavi je glavni porotni odbor pronašel, da ni bil brat Zivkovich toliko bolan, da ne bi bil mogel priti na sejo in prositi društvo, da ga naj počaka, ako ni imel denarja, kar bi bilo društvo tudi storilo, zato je prišel glavni porotni odbor do zaključka, da se ne plača bratu Zivkovich bolniške podpore za čas, ko je bil suspendiran.
Zadeva društva št. 52 J. S. K. J. — Brat Anton Pauch, član društva št. 52, v Mineral, Kans., se je pritožil na glavni porotni odbor, da mu je glavni tajnik ustavil plačevati celo bolniško podporo, ko je prejel že 6 mesecev v teku enega leta, in mu nakazal le polovično podporo. Brat Pauch je bolehal na vnetju sapnika in potem je še dobil naduho in mrz lico zraven. Bolehal je v presledkih, in zmiraj je zdravnik zapisal vnetje sapnika in po tem še drugo bolezen zraven. Po večji preiskavi je porotni odbor pronašel. da je brat Pauch bolan na sapniku in prišel do zaključka, da je glavni tajnik ravnal prav in po pravilih.
GLAVNI URAD V. ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P»-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Loram, v. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn- » Blagajnik neizplačanih amrfnin: JOHN MOVERN, 412—12th * Duluth, Minnesota.	,	wit
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, N«>-
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo.
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich-
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Col®-
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA-, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilj®	1,1	ho
sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov it> spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
UP"
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlan01'.',. ^ membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Ll* Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem	j
za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, n®! 9	- *' • »-
tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih ^rU|te»iafli
nkr n i tn n n #v1 in i n * 1/ « M Attn #1	A	aa	lnUt»A	aaNinnAirl	t	O
obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi t članicami.
VAŽNO ZA DELEGATE IN DELEGATINJE XlH-KONVENCIJE J. S. K. JEDNOTE Cenjena delegacija:-	ji
Ely, Minnesota, dne 27. ■',lll^0rt<
"	ti	in ^	~~
tn glede izrednih cen, katere zamorejo dobiti delegan m i>
o obe strani. 0»<*, čilo podal je sobrat glavni predsednik Anton Zba.s'M
itO *
Poročano je že bilo v Novi Dobi glede skupne{la P .-i
(Nada
% j
H
'i« z ‘■neg;
-i,
Ai
Le
Lc
Jo
'ievt
Ante
v [°,, (&u
Sili
PSv
ko
I« št ‘ženi
I
M
'ledu
'e ov ,te in
Le
Lc
Jo
Fr
linje, ako se vzame vozne listke na obe strani.
t"*
jaz kot predsednik odseka za sprejem delegacije v 'P11/a(l |	^
DA SE NE POZABI
Mnogo naših sobratov je še • vedno nu štrajku na premogovih poljih v državah Pennsylvania, Ohio in West V irginia. Anemični za mnoge prizadete je še vedno treba pokrivati s prostovoljnimi prispevki. Tozadevne prispevke še vedno sprejema glavni urad J. S. K. Jednote.
ljenci, bo končno v korist tej deželi, ve, da na čim višji stopinji se nahajamo kulturno in gospodarsko, toliko več bomo končno prispevali k blagostanju svoje nove domovine.
Nesmiselno bi bilo trditi, da je v tej deželi vse prav in dobro, vse kot v malih nebesih. Daleč smo še od tega, če bo mogoče sploh kdaj doseči. Marsikatero krivico bo še treba odpraviti, mnogo izboljšav je še treba na. vse^ koncih in krajih. Tega pa ne bomo dosegli z zmerjanjem, ampak z vztrajnim delom, vsaki v svojem delokrogu. Prostovoljno smo prišli v to deželo, nihče nas ni klical- Ce smo iskreni, delajmo vsaki po svojih zmožnostih na to, da dežela ohrani vse, kar ima dobrega in izboljša vse, kar je izboljšanja potrebno. S tem bomo pokazali, da smo vredni biti državljani te velike republike.
Zadeva društva št. 160 J. S. K. J. — Brat Joe Lever, član društva št. 160, Cleveland. O., se je pritožil proti izreku društvene porote, katera ga je obsodila, da ne more biti društveni uradnik, za leto 1928. Brat Lever je šel obiskati bolnega brata Frank Ribaricha; ko je prišel tam pozno v večer, ga je napadel njegov sovražnik in ga vrgel na tla in mu strgal tudi površnik. Seveda je bilo tudi psovk in drugih žaljivih besed, in to vse se je zgodilo v Ribaričevi hiši po 10. uri zvečer. Po daljši preiskavi je glavni porotni odbor pronašel, da je bil brat Lever pijan tisti večer, ko je šel obiskati bolnega brata Ribaricha, ali se je vseeno brat Ribarich zado-
na
nem odboru za konvencijo. Od moje strani nisem J !f dati vseh podrobnosti, ker onočasno še nisem imel ^^ , maeij pri rokah; zatorej želim sedaj poročati cenjen1 ^ in glavnim, odbornikom, sklep našega pripravljalne^ .m v<
,a konvencijo J. S. K. Jednote.
da odpotujejo od svojih domov pravočasno, da dospele
Cenjene sobrate delegate in sosestre delegatinje ' ‘jA;.11!
,	------- 'a dospele vb0^i(]
Minnesota, v nedeljo zjutraj dne 29. jidija. V Duluth^ ^ posebni vlak (Special Train) za na Ely, in ta posebr odpeljal iz Dulutha ob 10. uri dopoldne istega dne na Ely ob 2. uri popoldne'. Tukaj na Ely bo na W odbor za sprejem delegacije in za odkazanje sta^°l' čem vsem: Na veselo svidenje!	jp/i
JOSEPH L. CSAl
predsednik odseka za sprejem delegacije, £16 E-
Na posebnem vlaku se lahko vozijo - J. L. C.
---------o----------
Ely.
tudi
P. S.
in rojaki.
VAŽNO NAZNANILO DELEGATOM IN DELEC* $} 13. REDNE KONVENCIJE J. S. K. JEDNOTE V E1*'.
* *	1$	*	l
Vsi delegati in delegatinje 13. redne konvenci]e’ ^ ne v Ely, Minnesota, 30. julija 1928, kakor tudi . ,r. risti, ki nameravajo posetiti naše mesto ob istem c glede stanovanja in hrane pismeno obrnejo na SP° n0tt naslov. Sporočijo naj, da-li žele dobiti hrano in s ,, privatnih prostorih pri znancih ali prijateljih, oti> P
JOHN 602 E. Camp St., ElV»'
---
da društvo ni ravnal0 ^dP1
vol j il s tem, da brat Lever prekliče vse tisto, kar je govoril v hiši ob času obiska, v glasilu Nova Doba, kar je brat Lever tudi storil. Nekaj bratov društva št. 160 pa se ni s tem zadovoljilo in je brata Lever obtožilo na društveni seji, in društvena porota mu je vzela pravico biti društveni uradnik za leto 1928. Glavni porotni odbor je potrdil izrek društvene porote z večino treh glasov proti dvema.
Zadeva društva št. 20 JSKJ. — Brat Matt Zadnik, član društva št. 20 v Gilbert. Minn., je obtožil brata Ocepek, da je prejemal bolniško podporo in ob istem času delal v svoji prodajalni. Brat Zadnik pa ni tega povedal na društveni seji, ko se je reševala in odobrila bolniška podpora, ampak po preteku štirih mesecev. Nekdo je pisal anonimno pismo glav. tajniku zaradi bolniške podpore brata Ocep6k, in je nekdo rekel, da je gotovo Zadnik pismo pisal. Nato je brat Zadnik obtožil brata Ocepek in brata Vesel pri društvu meseca marca. Društvo pa ni hotelo obtožnice vzeti in jo je soglasno zavrglo. Nato se je brat Zadnik pritožil na glavni porotni odbor. Glavni porotni odbor je po daljši preiskavi pronašel,
je odobrilo bolni8 ^ oI) bratu Ocepek, kei J ^ v svo.jo prodajal11®'..;, ni delal v prodaj« ^ glavni porotni od 0 da društvo št. 20 prej vpošteva PraN?t 0r zahteva porotni °c ’	'•
nov društva št. 20» jo katerega člana- ^ p bolan, kršiti pravi ^.^t' ( do to nemudoma ^ Pjj uradnikom in ako	.0č»
ga, morajo o tein	0	.
seji, kadar se ski ški podpori. S tem s ni porotni odbor to kij učeno.	L
— ,t, ll‘J % '4 Zadeva društva 8 jj4'
K. J. - Društvo V1; Minn., je obtoži ,1 j ^
Perušek, da je P'e.‘ ujj štvu St. 2 nc <ia %, ral od svojega u . gt- iD1 pisnikar pri dms ^ žt,
zato mu ni društ'® pl11' s telo plačati
čas, ko je bil zaI	v *
dalje ga tudi o ’	.
pisal na društvo	$
pa omenjeno	-jti P pf;-
tistega pisma	je ^ t
porotnemu odD	,/
glavni porotni
veW°
ključka z
%
'S
\
k
L
»i
S
S'
h,
URADA glavnega
“OTNEGA ODBORA
^Ijevanje iz 2. strani)
5V0 št.
>šek
Je
'tile
)!»•
1*2
Jff>
li»tt
ipf«'
A**1
tn«®
gin'
U{
li •»
jo ^ toM rffiM * ^ ift ’
114 plačati bratu zaostalo plačo, in s zadeva zaključena od Ea odbora. — Za glavni odbor:
Anton Kochevar,
Leonard Slabodnik,
Louis Rudman,
Joseph Plautz,
^rank Kačar.
deva društva št. 42 J. S.
Bratje Frank Pech-flton Kochevar in Louis ,ee’ člani društva št. 42.
Colo., so vzeli priziv i porotni odbor, zoper j. rilštvene porote, katera .Suspendirala za en me-ttinejeni bratje so bili iz-‘v združevalni odbor ob 0 se je delalo, da bi se 15 in 42 združili, .^iso bili, da so delali f^ini članstva št. 42 in "oteli va
bin v državi Ohio, ki žele, da im preskrbim listke, naj mi to sporoče in pošljejo denar najkasneje do 15. julija.
Glede spalnih voz bodo cenjeni delegati čitali pojasnila v prihodnji izdaji Nove Dobe.
RUDOLPH PERDAN, 033 E. 185th St., Cleveland, O.
■vi
■!n.
i društvo prodati, katero je uvedel Porotni odbor, in po u zapisnika društvene ’ Je prišel gl. porotni s°£lasno do zaključka, 0vrže izrek društvene In se omenjene sobrate °ftia oprosti vsake kaz-
a Sl. porotni odbor
Le
onard Slabodnik,
°Uis Rudman, Joseph Plautz, rank Kačar.
No"—’-------
'jS(I b. i*'
gl#1
2A DELEGATE IZ
,4p^d° in utah za konvencijo i J; S. K. J.
as ,)e precej lepo števili J^ov iz Colorado, sem
bo*
A h
edet za ceno vožnje iz e p*1 5 t.Ueblo, Colo., v Duluth, pul* j,.111 obratno. Dobil sem Jo ceno pri Santa Fe že-katera nam računa 2a Duluth in nazaj Spalni vozovi niso Potovali bodemo po e železnici do Kansas $ Kansas City do St. po Chicago Great 4 ;rfn in iz St. Paul v Duluth Northern. Vlaki bo-u e*' dobro zvezo in nam Jereba čakati na posta-fc °* da bodemo prišli iz ’ Colo. v Duluth, Minn.
^ah.
ip
pfi’ tU' P
ifl^1
ni
■ p
i
se. >n^.l
Prosim torej vse Posebno delegate iz 2aPadne Colorade, da
te
:>n
'Jo
vožne liste samo do *”%, C°lo., ako ne dobijo 2riižane cene v njih |t tako, da bodemo sku-j ,°vali, ja nam bode
V
pr*1'1]
A
0A
Za nadaljna poja-°brnejo lahko na me
•Uti
1
.po*
v
k*
d*‘
fle ^ >•< 0 f
K
y*
toi
skim pozdravom Anton Kochevar, porotnega odbora
Ms.
PRIZNANJE NAŠEMU PESNIKU
it»
pi3»
ie’ v ‘
gt^ i
b no1
iz KANSAS
0,11 poročilu o znižanih Ce*iah iz raznih krajev ( e bila navedena tudi
i»V°Zna cena na *n •"esta Kansas City s> je bila pomota, ij	znižana voznina
HjJ‘Iesta KANSAS CITY,
iz države Kansas v^^Mivo, da kupijo naj-t’ \j0 e listke do Kansas W Lam ,)a s’ preskrbijo nu obe strani za iz-
c
tar,'111 pozdravom
L. CHAMPA, tjje °dseka za sprejem
P$ —---------
\\?rTOM V CLEVE-’ sjl ° IN OKOLICI ynih društev J. S. K.
Eden najuglednejših časopisov v Sloveniji, ljubljanski dnevnik “Jutro” je v nedeljski številki z dne 17. junija prinesel o našemu clevelandskemu pesniku in glasbeniku Mr. Ivanu Zormanu sledeče priznanje: IVAN ZORMAN: SLOVENE (JUGOSLAV) POETRY Pod tem naslovom je izdal naš rojak, ki živi že od mladih et v Ameriki in ki je nam znan po svojih treh slovenskih pesniških zbirkah, 34 slovenskih pesmi z angleškimi prevodi. Zastopani so:	Prešeren, Lev-
stik, Jenko, Gregorčič, Aškerc, Medved in Funtek, torej pesniki starejše generacije, večinoma z onimi pesmami, ki so uglasbene.
V angleškem predgovoru piše naš pesnik na sedmih straneh sratko o Slovencih, njihovi kulturi in literaturi ter podaja označbo prevedenih pesnikov. Prevajalec ni imel namena podati popolno slovensko antologijo. Knjiga je namenjena deloma našemu ameriškemu naraščaju, ki mu postaja angleška beseda razumljivejša nego slovenska. To pa je usoda vseh potomcev izseljencev. Knjiga pa je namenjena tudi vsem onim, ki se zanimajo za naše slovensko pesništvo.
Propaganda za našo literaturo v tujini ni lahka reč — manjka nam sredstev, naša država se za to ne briga, praktična Amerika pa je za take poskuse še najbolj nehvaležno polje. V uvodu se naš pesnik gklicuje na znana imena Kopi-ar, Miklošič, Vega, Prešeren, Cankar, a Bog ve, koliko smo znali tem imenom pridobiti slovesa v svetu, da pričajo o našem imenu. Zato smo tem bolj hvaležni našemu propagator ju slovenske pesmi v tujini, da skuša na ta način zbuditi zanimanje za naš narod in njegova dela.
Na 94 straneh prinaša Zormanova knjiga sledeče pesmi v originalu in prevodu:	Prešeren:	Strunam, Izgubljena ve-
ra, Kam? Mornar. Nezakonska mati, Memento mori in spnet: Sanjalo se mi je, da v svetem raju; Levstik:	Razstanek,
Utvi, Prazna prisega, Pri oknu, Domotožnost; Jenko:	Pomlad,
V ljubem si ostala kraji . . . Ko zaspal bom po smrti . . . Naprej, Adrijansko morje. Naš maček; Gregorčič: Naša zvezda, V pepelnični noči, Njega ni, Pogled v nedolžno oko, Izgubljeni cvet, Sam, Vinski duhovi; Aškerc:	Čuj, veter piše raz-
divjan, Kadi se njiva, Mi vstajamo; Medved:	Srce zastavi-
ca, Roži, Z Adrije, Oblačicam; Funtek:	O mraku, Na tujih
tleh.
Knjiga je izšla v Clevelandu, kjer živi nad 35,000 Slovencev, imajo svoj Narodni dom in več kulturnih društev. Ivan Zor man deluje med njimi kot glas benik, pevec in pesnik in je s to zbirko gotovo ustregel naši slovenski koloniji in njeni oko lici, ki ji je na ta napin dano spoznati slovensko pesem. Knji-je izdana v lepi obliki in dela tudi v tem oziru čast izdajatelju. Pozdravljamo jo v kot znanilko novega slovenskega kulturnega dela v inozemstvu.  o----------------------
ROJAKOM V MINNESOTI
Piše Frank Kerže, sourednik “Novega časa.”
Po listih ste čitali pred nekolikim časom kratko vest, da otvori naš umetnik H. G. Peru-šek razstavo svojih slik v Ely od 28. julija do 4. avgusta. Kdo je umetnik Perušek. o tem oi bilo odveč razpravljati. Če se še v komu pojavlja dvom, naj kar z mirno vestjo vzame mojo besedo: Perušek je umetnik. velik v sedanjosti in bo še mnogo večji v bodočnosti. Žal, da se o vsem tem premalo piše. Malo imamo med nami duševnih delavcev in še ti so vpreženi čez glavo največ v poklicih, ki jim dajejo skromno eksistenco.
O Perušku bi se moralo pisati več, mnogo, mnogo več. Narod bi moral poznati može. ki so njegovi. In umetniku bi bilo ložje, ko bi vedel, da živi ž njim narod, ga podpira, se zanima zanj. Umetnost, veste, je samo ena, je za vselej in za vse. Umetnost je visoko nad vsem tem, kar nas deli v stranke, skupine, razrede.
Minnesotski rojaki so se zavzeli in omogočili razstavo Pe-ruškovih slik. To je velik in pomemben korak, ki kaže, da še živimo, da se še zavedamo Dokler imamo kulturne pojave med nami, smo živi — kadar ih ne bo — bomo mrtvi brez ozira na to, koliko nas bo še med živimi.
Minnesota je velika, dosti je naših naselbin. Gotovo je, da ne more iti Perušek od kraja do kraja s svojimi slikami, zakaj to velja mnogo denarja. Taka razstava, kakor bo v Ely. Minn, velja stotine	dolarjev
To moramo vedeti	in prema
temu se ravnati. Zato bi svetoval Minnesotskim	društvom
in naselbinam, naj	o priliki
razstave piiHdejo korporativno, da srečajo umetnika in njegova dela. Minnesota je polna Pruškovih ožjih rojakov — na ne zamude te prilike, ki se nudi le enkrat v življenju.
Začnite z agitacijo v vsaki naselbini in pri vseh društvih
hi
evelandu in bližnji [f	Poverila	nalogo,
e^e in delegatinje
• Jjr J\C
tiO, ,J°	•	f	Preskrbim	vozne
!\niŽani cen*' Cleve-r\ °’ Ely, Minnesota, Dr ("ena voznih listkov tedni označena v Delegati iz Cleve-a in drugih nasel-
f*V
POPRAVEK
V Novi Dobi z dne 27. junija je bil priobčen dopis sobrata Joseph Furlana, tajnika društva št, 118 J. S. K. Jednote v Cokedale, Colorado. Dopis je bil naslovljen Cokedale, Pa. Pravilno bi se moralo glasiti “Cokedale, Colo.”
da pohitite za časa razstave Ely. Umetnik je naš, umetnost njegova naš dar človeštvu.
Omenil sem že prej, da ve tja taka razstava mnogo stotakov. Dvorana, pošiljanje slik, zaboji, zavarovalnina in še mnogo drugega pride. V pokritje teh stroškov je navadno mala vstopnina. Če se pokrije z njo to, je dobro, če ne —trpi umetnik.
Kar nas je zašlo v Ameriki na polja duševnega dela, nismo ustvarili bogastva. Tudi Perušek je bogat v svoji umetnosti, v svojih idejah, materi-jalno pa se mu godi. kakor se jc godilo do danes vsem tukaj in tam. Težko je povdarjati vedno in vedno materij alno stran kulturnih del in umetnin, ampak ne gre drugače. Del naroda se sicer zaveda tega, drugi, večji del pa ,je zadovoljen, da ima le sam.
Umetniška razstava v Ely je za umetnika resno materij alno vprašanje. In treba je, da se zavedamo tega vsi. Ko je bila pred dobrim letom dni razstava v Clevelandu, se je naselbina zdramila, kakor en mož in razstava je bila uspeh.
Kako se pa da doseči uspeh?
Prvič s tem, da obiščete razstavo. Naselbine naše po Minnesoti niso tako daleč in ne tako raztresene, da bi se nc moglo priti v par urah z majhnimi stroški na Ely. Ceste so tako lepe, da so znane po vsi Ameriki in povsod je dovolj avtomobilov. Zberite se v slednji naselbini in pohitite na Ely. Ne bo Vam žal.
S tem bi bil zagotovljen moralni uspeh razstave.
Zdaj pride na vrsto druga točka, to je materijalni uspeh.
Umetnik stvarja dela z namenom, da gredo med svet. On si s tem pridobi novih sredstev za umetnost in življenje.
Kratko povedano:	slike	so	v
razstavi, da jih ljudstvo pregleda in pokupi.
Da bo imela Minnesota razstavo po večini novih Peruško-vih del, je zasluga zavedne Clevelandske naselbine. Ali bi se ne moglo pravtako reči leto ali dve od danes: zasluga Minnesote je, da stoji nov Perušek pred nami?
Perušek prodaja svoje slike po tako nizki ceni, da bi jih lahko vsak kupil že kakor dober investment. Njegova dela postajajo dražja in vrednejša z vsakim letom.
Mnogo rojakov je v Minnesoti, ki so zmožni kupiti kak dragocen spomin za vsoto, ki je škoro smešno majhna. Kdor ne zmore sam, imamo skupino.
Po Minnesoti je vsepolno naših društev. Nekatera imajo svoje dvorane, druga zopet ne. Ampak vsa brez izjeme se lahko odločijo za nakup vsaj ene izmed Pruškovih slik. Sodil bi, da ima Minnesota vsaj toliko društev naših Jednot in Zvez, kolikor bo del v razstavi. Ali bi ne bilo to imenitno, ko bi vsako kupilo po eno sliko, da bi ne odnesel umetnik Perušek drugega v Chicago, kakor lepe spomine na zaveden narod in pa nekaj sredstev za nova dela?
Kjerkoli po Minnesoti zboruje kako naše društvo, povsod naj visi vsaj ena izmed slik našega umetnika Peruška.
Najlepše bi bilo, če bi se naselbine dogovorile, da bi prišle vsaka na svoj dan ali pa mogoče po več na en dan. Tako bi imeli n. pr. pondeljek: Eve-lethski dan, torek Chisholmski itd. Naj bi se naredilo že tako ali tako, samo da se nekaj doseže.
V vsaki naselbini naj bi se sklicali odbori vseh slovenskih društev, pa bi se razpravljalo o tem. Perušek je naš umetnik in umetnost je skupna, je za vse. čisto po nepotrebnem smo raztrgani med sabo. A prihaja čas, ko se bomo še iskali. Ali bi ne pokazali malo dobre volje s tem, da nas zedinijo vsaj velika dela, četudi mogoče samo za enkrat?
Minnesota ima lepo priliko, da se pokaže. Ker bo tedaj tudi konvencija JSKJ tam, bomo gotovo srečali mnogo znanih obrazov iz vse Amerike, če ne pride kaj nepričakovanega, bom tudi sam osebno tam, ker si želim videti nove Peru-škove umotvore in pa pozdraviti posebno številne znance v tistem lepem kotičku severnega dela naših držav, koder se skriva vabljivi Ely med temnimi gozdi in tisočerimi jezeri Obdržaval bom tudi par predavanj na razstavi, da izpozna-te umetnikovo dušo v tisti globini in lepoti, kakor sem jo imel priliko izpoznati jaz.
Naj bodo te vrstice nekak apel na Minnesoto, da pride in pokaže svoje sile. Do tedaj pa na delo in do svidenja.
o
DOPISI
Rockingham, Pa.
Društvo Ilirija, št. 145 JSKJ je sklenilo na zadnji redni seji, da se pozove članstvo naj se polnoštevilno udeleži prihodnje mesečne seje, ker imamo za rešiti mnogo važnih zadev, tikajočih se društva. Poleg tega bo to zadnja društvena seja pred konvencijo in članstvo je naprošeno, da pride in da svoja navodila in priporočila delegatu. Le ako ve delegat želje članstva, more delati pravilno za korist društva in Jednote. Torej, na svidenje 22. julija!
Z bratskim pozdravom
John Zalar, tajnik.
Sublet, Wyo.
Tem potom poživljam člane društva št. 28 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo redne društvene seje, ki se vrši tretjo nedeljo v mesecu, to je 15. julija. Seja se prične ob. desetih dopoldne v navadnih prostorih. Treba je da je društveni odbor polnoštevilen in v to svrho bo treba izvoliti dva.
Zunanje člane poživljam, da pošiljajo pravočasno svoje društvene prispevke in da tudi poravnajo, kar so zaostali z ases-mentom. Pri društvu ni več kredita, da bi se zakladalo za take člane, ki pozabijo poravnati društvene dolgove. Tako postopanje se imenuje izkoriščanje društva in Jednote. Napravili smo visoke društvene naklade, pa nič ne izda; še jih bomo imeli, če bomo imeli take člane, ki ne bodo poravnali svojih obveznosti napram društvu. Prosim, da prizadeti vpoštevajo ta apel.
Z bratskim pozdravom
Frank Non er, podpredsednik dr. št. 28 JSKJ.
bremu uspehu naše zadnje veselice ,katera se je vršila 30. maja. Posebno priznanje gre slovenskim dekletom, katere je bilo lepo videti in še lepše slišati. Tem potom apeliram na one člane, kateri še niso vrnili tiketov, da to store do prihodnje seje, ali na seji. Oni člani, ki se niso udeležili veselice, plačajo en dolar v društveno blagajno. Naznanjam tudi, da smo sklenili na zadnji seji, da bo prosta zdravniška preiskava za mesec julij, to je do 25. julija za vse kandidate mladin-kega oddelka. Torej so vsi člani prošeni, da vpišejo v mladinski oddelek kar največje število otrok. — Na prihodnji seji 15. julija se bodo čitali tudi šestmesečni računi, torej je želeti, da so vsi člani navzoči. Z bratskim pozdravom
Joseph Penich, predsednik in blagajnik.
Bradati Indijanci.
Znano je, da so ameriški Indijanci skoro popolnoma golobradi. Nedavno pa so raziskovalci našli v težko pristopnih pokrajinah republike Bolivije pleme Indijancev, katerih moški nosijo močne brade. Po mnenju etnografa A. H- Verril-la to pleme ni sorodno drugim Indijancem, ampak izhaja iz prebivalcev otočja v Pacifiku. Kako so predniki teh bradatih Indijancev prišli preko širokega Pacifika na ameriški kontinent, je težko soditi. Profesor C. E. Smith je mnenja, da so prišli v velikih čolnih, bodisi prostovoljno, ali pa so jih zanesli viharji.
--------o------—
POPRAVEK Pod dopisom iz Slickville, Pa., ki je bil priobčen v Novi Dobi dne 27. junija, je bil podpis: Mary Kirn, tajnica društva št. 143 JSKJ. Pravilno bi se moralo glasiti: “Mary Kirn, članica društva št. 143 JSKJ.”
Eveleth, Minn.
Uradno naznanilo članom društva S. Srca Jezusa, št. 25 J. S. K. Jednote. — Vsem članom našega društva se tem po tom naznanja, da je društvo na svoji redni seji dne 24 junija izvolilo sledeči porotni odbor:	Frank Rozinka, John
Rahne. Joe Sustarsich, John Nemgar in John Laurich. Naloga tega odbora je, da zasliši vse člane in članice, ki se branijo plačati 50 centov za moške člane in 25 centov za ženske člane, ki jih je društvo naložilo vsem članom in članicam našega društva v mesecu aprilu. Vsem prizadetim članom se bode pravočasno sporočilo kedaj bo imel ta odbor svojo sejo. Ob enem tem potom apeliram na vse prizadete, da naj ne bodo trmoglavi ter naj še ta teden poravnajo ta posebni naklad, ter se tako izognejo morebitnim posledicam. Saj vam je menda vsem znano, da je to v korist društvene blagajne in ta je naša skupna last. Ob enem vas tudi prašam, ali je vredno vsega tega dela za borih 50 centov oziroma 25 centov? Ali nismo čudni so-bratje?
Bratski pozdrav!
Louis Govze, tajnik.
Morley, Colo.
Na zadnji seji društva sv. Jožefa, št. 140 JSKJ je bilo sklenjeno, da se priredi veselica v nedeljo 15. julija. Torej so tem potom obveščeni vsi člani, da se veselice gotovo udeležijo in vabljeni so vsi ostali Jugoslovani v tej okolici, da nas na omenjeni prireditvi posetijo. Vršilo se je že več veselic v naši naselbini, toda take še ni bilo, kakor bo naša na 15. julija. Imeli bomo znano Jermanovo godbo iz Pueblo, godbo na tri instrumente. Veselica se bo vršila v Redmen Hall v Starkville, Colo, in se prične ob dveh popoldne. Reditelji veselice bodo: Joe Kos, Victor Slavec in Stanley Jakovich.
Dalje opozarjam člane našega društva, da se udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila dne 8. julija. Imeli bomo marsikaj za urediti glede veselice, kakor tudi zaradi Slovenskega Doma, katerega se namerava zgraditi blizu Trinidada. Colo. Opozarjam tudi člane, da plačajo svoje asesmente bolj točno kot so vajeni, sicer bodo suspendirani.
Na svidenje 15. julija na veselici v Starkville!
Joseph Kos, tajnik dr. št. 140 JSKJ.
  1
daljenem mestecu Boone, ki se nahaja v dolini, imenovani Arkansas Valley, je debela toča pobila vse šipe po hišah in prodajalnah. Sadje in poljski pridelki so tako uničeni, da za letos ni misliti na nikak pridelek.
Mesto Pueblo ima čast od daleč opazovati prvaka colo-radskih gora, ponosni Pike’s Peak. Vsakp poletje poseti to goro na tisoče turistov iz vseh krajev Zedinjenih držav in tudi iz inozemstva. V vznožju istega se smeje krasno letoviško mesto Colorado Springs. Letos pa si je gorski velikan Pike’s Peak dozdaj prepovedal še vse obiske in snežena kapa mu visi daleč doli čez ušesa.
Dne 17. junija sem opazoval znano ameriško baseball igro in sem videl pri tej priliki, da je bilo več kot polovico gledalcev oblečenih v težke zimske plašče. Pa vam rečem, da niso bili nič pregorki.
Na večer 24. junija je društvo sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ priredilo s pomočjo Slovenskega dramatičnega kluba zanimivo igro “Rošlinko.” Predstava je bila zelo številno obiskana, zakar izrekam obiskovalcem na tem mestu najlepšo zahvalo. Posebno priznanje zaslužijo družine, ki so prišle k prireditvi celo iz Wal-senburga in Canon City. Slovenski dramatični klub je igro prav mojstrsko vprizoril, zakar mu gre hvala in priznanje. Nisem še zlepa videl, da bi bilo občinstvo pri kakšni prireditvi tako zadovoljno, kot je bilo pri tej igri. Pravzaprav bi se moral zahvaliti tudi tistim, ki bi se bili prireditve lahko udeležili, pa se niso, kajti, da so prišli, bi bila dvorana dosti premajhna. Komur so razmere znane, ve, da je dvorana precej prostorna.
čisti preostanek veselice je namenjen za gradjo Narodnega doma, torej prav lepa hvala vsem, ki so nas posetili in pripomogli k dobremu uspehu. Posebej še hvala tistim, ki se niso strašili 50 milj dolge poti !	Frank	Mehle,
predsednik dr. št. 15 JSKJ.
New Derry, Pa.
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Jožefa, št. 126 JKSJ, da se polnošte vilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 15. julija. Na dotični seji bomo imeli več važnih točk za rešiti. Vsem je znano, da je konvencija JSKJ že skoro pred durmi, zato je želeti, da pridejo člani na sejo z dobrimi nasveti in priporočili glede sestave prihodnjih pra vil. Nekateri člani so že taki, da se zdaj nič ne zanimajo, po konvenciji, se pa brž kateri oglasi, če mu ni prav. Torej, vsi na sejo 15. julija!
Dalje si štejem v dolžnost, da se v imenu društva št. 12G JSKJ naj lepše zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k do-
Gilbert, Minn.
Tem potom obveščam vse članice društva sv. Ane, št. 133 JSKJ, da smo na seji meseca junija sklenile naložiti za julij 50 centov naklade za v društveno blagajno. Torej prosim tiste, ki pošiljajo svoj asesment po otrocih, da k rednemu ases-mentu doložijo še 50 centov. To naklado so zahtevale članice, mesto kakšne prireditve.
Sobrata gl. predsednika tem potom tudi obveščamo, da smo neoficijelno glasovale glede iz-premembe jednotinega imena in smo vse članice zato, da ostane staro ime.
S sestrskim pozdravom
Angela Verbič, tajnica.
Diamondville, Wyo.
Vsem članom in članicam društva št. 27 JSKJ se tem potom naznanja, da se bo vršila izvanredna društvena seja dne 8. julija ob deseti uri dopoldne. Izredna seja se bo vršila v svrho, da se spišejo točke priporočanih izprememb za pravila za 13. redno konvencijo JSKJ. Pridite vsi!
Z bratskim pozdravom
Z. A. Arko, tajnik.
Pueblo, Colo.
Vremenski bogovi morajo imeti letos posebno jezo nad nami, ker se zdi, da ne bodo odnehali, dokler vsega ne uničijo. Par milj od tega mesta se nahaja farmerski okraj, imenovan St. Charles Mesa, kjer je naseljenih tudi več Slovencev. Dne 20. junija je v tem okraju silna toča uničila skoro vse poljske pridelke, škoda je cenjena na dvesto tisoč dolarjev. V 32 milj od-
Waukegan, 111.
V soboto 23 junija t. 1. je bil jako pomenljiv dan za našo naselbino, posebno pa za J. S. K. Jednoto. Ustanovili smo namreč angleško poslujoče društvo, po večini iz tu rojene mladine. Ustanovna seja je bila zelo impozantna, kar je dalo naši mladini mnogo korajže, tako da bo šla takoj na delo, za novim članstvom! Sejo je vodil predsednik dr. sv. Roka št. 94. ter je z jedrnatim govorom pojasnil mladini, kaj je, in kako velikega pomena je J. S. K. Jednota. Ob enem je apeliral na članstvo, da naj si najprej izbere primerno ime za novo društvo. Na razne sugestije je bilo sprejeto ime “Comrades.” Nato je predsednik uvedel nove člane v društvo, nakar smo izvolili odbor. V odboru so sledeči:	John Ko-
lenc, predsednik; Martin Zu-pec, podpredsednik; Jennie Kolenc, tajnica; Joe Chuk, zapisnikar; John Urh, blagajnik; Victor Divjak, John Malova-sic in Frank Kolenc, nadzorniki.
Rediteljica: Vida Chuk.
Torej led je prebit, odbor kot ga imamo pri društvu “Comrades,” nam je jamstvo, da bo napredek neizogiben.
Sama mladina, polna življenja, to je, kar šteje pri naši Jednoti! V načrtu imamo, da priredimo skupen piknik z dr. št. 94. ter porabimo ta dan tudi za agitacijo. Torej kot sem zadnjič pisal, da najlepši dar za Jednoto je ob njeni 30 letnici, da ji pridobimo kar največ mogoče novih članov. To upam, da je društvo sv. Roka št. 94. storilo v polni meri. Tu, J. S. K. Jednota, Ti poklonimo K. 30 letnici: Novo ustanov-(Dalje na 4. strani.) __________
DOPISI
(Nadaljevanje iz 3. strani)
ljeno angleško poslujoče društvo “Comrades;” poklanjamo ti 26 članov in članic v mladinski oddelek, ter dva člana v odrasli oddelek. To naj bo kot dar Tebi ter vzgled drugim društvom, da se z agilnostjo, lahko mnogo doseže!
Paul Bartel, preds. dr. št. 94 JSKJ.
Waukegan, 111.
članstvo dr. sv. Roka št. 94. J. S. K. J. uljudno prosim, da se prav gotovo vdeleže društvene seje v nedeljo osmega julija točno ob dveh popoldne.
Razpravljati moramo v jed-notinih pravilih, ter naročiti delgatoma, da nas po naših željah zastopata na konvehciji.
Slišali bodete poročilo predsednika in tajnika o novo ustanovljenemu društvu “Comrades.” Sklepati moramo tudi o skupnem pikniku, katerega imamo namen prirediti v bližni bodočnosti, skupno z društvom “Comrades.” Ob enem bode prihodnja seja tudi polletna seja, na kateri se bodo čitali računi za letošnje polletje!
Dolžnost vsakega člana je, da se te seje gotovo udeleži!
Paul Bartel, predsednik.
ta, naj stori to na seji meseca julija.
Člane nadzornega odbora našega društva poživljam, da pridejo na dan 15. julija ob eni uri popoldne v dvorano, to je eno uro pred začetkom seje, da pregledajo društvene knjige in račune. — Z bratskim pozdravom Alexander Škerlj, tajnik.
Pittsburgh, Pa.
šest mesecev poslovnega leta je minulo, kar je bilo slabega, bomo pozabili, dobrega, ako je pa kaj bilo? si bomo pa pridržali v prijetnem spominu. Vprašanje pa je, kako bomo pričeli drugo polovico. Kar se tiče dela, ostalo bo isto, samo obljube, da bode boljše. Dne 18. julija bode minulo 30 let, ko je bila ustanovljena J. S. K. Jednota v Ely, Minn. Da proslavimo jubilej naše prave bratske organizacije primerno, so se društva št. 12'., št. 26. in št. 182 J. S. K. J. v Pittsburghu združila, da prirede veliki banket v Slov. Domu v veliki dvorani in sicer 18. julija ob pol osmi uri zvečer. Postrežba bo prvovrstna. Serviralo se bo najrazličnejša jedila, ice cream in različne mehke pijače. Dobra slovenska godba. In vse to proti mali vstopnini 50c za osebo. Vstop je dovoljen vsem Slovanom. Zato, bratje in sestre, pridimo vsi na ta redki jubilej J. S. K. J., ker s tem bomo pokazali, da ljubimo in spoštujemo J. S. K. J., katera je že toliko pomagala našim nesrečnim bratom in sestram. Vabljeni so tudi vsi drugi Slovenci in prijatelji Slovani, da nas posetijo v velikem številu. Vstopnice je dobiti pri sledečih sobratih in sestrah: Joseph Bašel, Nick Povše, Frank Alič, Anna Sneler, Anton Zbašnik, Jacob Saver, Matija Pecman in Joseph Pogačar.
Na veselo svidenje v sredo 18. julija'!
Joseph Pogačar,
tajnik dr. št. 26, JSKJ.
--------o--------
Delmcnt, Pa.
Članom in članicam društva sv. Pavla, št. 113 J. S. K. Jed-note naznanjam, da se bo vršila prihodnja redna seja dne 15. julija. Na tej seji se bo razpravljalo o pravilih in se bo dalo navodila delegatu za 13. redno konvencijo. Razpravljalo se bo tudi o spremenitvi imena, to je, da-li je naše društvo za spremenitev jednotinega imena ali ne. Sicer smo o tem neoficijelno glasovali po zadnji redni seji, in rezultat je bil ta, da je devet članov glasovalo za izpremembo, prav toliko članov pa je odšlo iz dvorane, ne da bi glasovali. Zato je potrebno, da se članstvo našega društva na prihodnji seji definitivno izreče, da-li je za izpremembo imena ali ne. Torej, vsi na sejo!
Člane in članice našega društva obveščam tudi, da je bil razpisan asesment $1.50 na člana, in sicer je to za v društveno blagajno. Kdor še ni poravnal tega društvenega asesmen-
Ely, Minn.
NAZNANILO Člane društva sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. Jednot« se poživlja, da se udeleže: v obilnem številu prihodnje redne seje, ki se vrši dne 8. julija ob poldrugi uri popoldan. Na programu imamo več važnih stvari glede pravil za prihodnjo konvencijo, kakor tudi navodila delegatom.
Dolžnost vsakega člana veže, da se te velevažne seje udeleži. Joseph A. Mertel, tajnik.
Center, Pa.
Tem potom sporočam članom društva sv. Barbare, št. 33 J. S. K. Jednote, kakor tudi drugim rojakom, sorodnikom in prijateljem, da je dne 13. junija preminul naš sobrat Ignac Dem-shar. Po dolgem brezdelju se mu je bilo končno posrečilo dobiti delo pri nekem vodovodu. Dne 13. junija zjutraj je dobil delo in je seveda začel takoj delati. Popoldne ob treh mu je prišlo slabo, tako da je omagal in so ga njegovi tovariši spravili na dom in hitro poklicali zdravnika. Ta pa ni mogel nič pomagati in predno je prišel ambulančni voz, da ga odpelje v bolnišnico, je že izdihnil. Zdravniki sp; dejali, da ga je zadela solnčarica, kajti tisti dan je bilo zelo vroče.
Pokojnik je bil st;ar 45 let, doma iz Dolenjih Brd nad Poljano pri Škofji Loki. Zapušča žalujočo vdovo in sedem nedoraslih otrok, kakor tudi več drugih sorodnikov tukaj in v-stari domovini. Pripadal je društvu Žt. 33 J. S. K. Jednote tu v Center polnih 18 let. Ves čas je bil dober in marljiv član društva, zato ga bomo teško pogrešali. Društvo št. 33 J. S. K. Jednote je svojemu dolgoletnemu članu položilo v zadnji pozdrav krasni venec na krsto.
p
Pokojnik je pripadal tudi k društvu S. N. P. Jednote v Universal in k Moose Lodge št. 298 istotam. Obe omenjeni društvi sta mu poklonili vence v zadnji spomin. Pogreb se je vršil v nedeljo 17. junija na katoliško pokopališče na Unity. Udeležila so se istega vsa omenjena društva korporativno, poleg tega pa še mnogo drugega občinstva, tako da takega pogreba še ne pomnimo v tej okolici.
Dragi pokojnik naj počiva v miru, žalujoči družini pa naj bo tem potom izrečeno iskreno sožalje.
Frank Schifrar, tajnik društva št. 33 J. S. K. J.
bo izpremembe imena. Zatorej ne odlašajmo dalje, ker če tega ne storimo sedaj, prisiljeni bomo storiti pozneje. Radi podpore sem prepričanja, da ako obdržimo podporo tako kot sedaj, je neobhodno potrebno nekoliko zvišati asesment. Nekateri priporočajo 4-dnevno konvencijo. To se precej lepo sliši, toda dokler bomo obdržavali konvencije po sistemu kot se ga je rabilo do-sedaj, bo zelo težko to storiti. Prvič bi morali vrediti zborovanje po načinu ameriških podpornih organizacij, potem bi šele smeli pričakovati, 4-dnevno konvencijo. V resnici bi bilo želeti, da se konvenčni stroški zmanjšajo, toda jaz ne vidim druge pomoči, kot zmanjšati delegacijo ali preurediti zborovalni red. Priporočal bi, da se nekaj ukrene za ostarele, onemogle člane (ice). Kakor je razvidno iz letnih in polletnih sej glavnega odbora, pride vedno več prošenj od ostarelih članov in članic.
Naznanilne kartice so Jed-noti prihranile več tisočakov, zatorej priporočam, da ostanejo kot sedaj. Gotovo nam pojasni vrhovni zdravnik, zakaj da so potrebne, kot je to storil na zadnji konvenciji.
Nadalje bi priporočal, da v glasilu se da več prostora za mladino, oziroma angleško govoreče člane (ice), gotovo bo potrebno list povečati, ker lastno glasilo kot je Nova Doba veliko koristi napredku Jednote.
G. J. Porenta,
član dr. št. 176 JSKJ.
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
Puyallup, Wash.
Ker sem obljubil, da se še oglasim k razpravi o pravilih za bodočo konvencijo J. S. K. J., to storim danes. Prvič sem pisal, oziroma priporočal izpremembo imena in sem še vedno tega stališča, ker vidim da je to edina pot do ojačen j a naše podporne organizacije. Popolnoma sem istega prepričanja kot sosestra dr. št. 162 Enumclaw, Wash. Ako bi bila delegacija 9. redne konvencije 1913 v Pittsburghu, ko je sprejela centralizacijo, ob enem tudi izpremenila ime, smelo trdim, da bi štela danes Jednota 30.000 članov in članic. Toda še sedaj ni vse zamujeno, zatorej bi iz srca priporočal delegatom 13. redne konvencije, da se dobro pripravijo, da se to točko reši, ker to bi bil največji korak za napredek. K tej točki se je oglasil tudi glavni tajnik in nam precej natančno razjasnil potre-
Roslyn, Wash.
Naše društvo št. 39 J. S. K. Jednote i članstvo želi, da se članak 9, točka 3 izmijeni. Delegatom može biti svaki član, koji znade čitati i pisati, i koji je član Jednote jednu godinu i odsjeka naj manj e tri mjeseca za vrijeme izbora, pa bio grad-janin ali ne, jerbo svaki jedna-kopravni član plača i pokorava se pravilom, pa zašto ne bi imao prayo kod zastupanja konvencije. Ima druge organizacije, ko j e broje 40 do 50 hiljada članov, i delegati mogu biti, koji ima sposobnost, pa bio gradja-nin ili ne. Mi pa želimo, da se ova točka izmjeni, i da članstvo ima pravo kao i oni, koji nijesu gradjani.
Naše članstvo želi, da se članak 12, točka 2, izmjeni, da se glavnom liječniku postavi mje-sečna plača, na mjesto da mu se plača 25 centi od svake mol-benice. Držimo, da se može neki dolar pričuvati. Naš odsjek je prošlu godinu 1927 odposlao 141 molbenica. To iznaša svo-tu od $35.25. A ima druga društva, koja su još više molbenica odposlali, i kad se proračun uči-ni, to je velika svota novca za isplačivat. A članstvo je ogorčeno pa plačati izvanredne raz-poreze.
Naše članstvo želi, da se članak 21, točka 2, izmjeni i da se usvoji u pravila, da gdje posto-ji odsjek Jednote, pa broji više od 50 članov, da se nemože ustrojiti drugi odsjek, izuzimlju se velegradi. Gdje se dva odsjeka ustroji, to je veliki po-cjep i mržnja, i niti jedan ni drugi nemože napredovati.
Naše članstvo želi, da se članak 21, točka 19 u pogledu globe za sprovod izmjeni se pro-vede u pravila, da odsjek odločuje globu za sprovod na svojoj godišnjoj sjednici.
Dalje naše članstvo želi, da se članak 33, točka 1 izmjeni, da nikakav suprug ili supruga, koji živu skupa, da ne može ni-komu drugom pustiti osmrtni-nu osim suprug supf-ugi, a supruga suprugu, jerbo ima slučaj eva, da suprug pusti osmrt-ninu drugome, a smrt mu se dogodi, a' supruga ostane sa' mnogo djece i mora djecu uzga-jat a drugi pobrao osmrtninu.
Naše članstvo želi, da se članak 33, točka 3, izmjeni, da ako je član ozLijedjen ili teško boles tan, da ne može izmijeuiti
osmrtninu, jerbo se takav član smatra da nije pri pameti.
Naše članstvo želi, da se članak 34, točka 1, izmjeni, da se razred od $3.00 izbaci sa svim iz pravila, jerbo je nemoguče, da se toliki razredi uzdržavaju.
Naše članstvo želi, da se k članku 35 točka 2, podigne ras-porez za zakladu bolne podpore po 15 centi po razredu, to jest 15 centi za jedan dolar, a 30 centi za dva dolara. Tako da pokriva, da ne bi došlo do iz-vanrednog rasporeza, jerbo je članstvo ogorčeno plačati izvanredne rasporeze. I kad se ras-porezi raspisuju, teška je dobit novog člana. Naš odsjek je iz-gubio pet do šest dobrih članova radi izvanrednog rasporeza. Mi smo zato, da se uspostavi veča lestvica, samo da se iz-bjegne tim rasporezima.
Naše članstvo je zato, da se članku 35, točka 2 doda, to jest da se fond za oštete i operacije podigne dva centa po članu. Tako da se neke oštete i operacije podignu sa $75.00 na $100, jerbo obično druge organizacije plačaj u više odštete i operacije, pa je teško na ta j način dobiti članstvo u Jednotu, kad kod drugih organizacija imadu bo-1 j u pogOdnosti. Naše je članstvo za to, da se postavi fond od 2 centa, to jest posebni fond za štrajkaše, u slučaju štrajka, da se iz tog fonda plača raspo-rez za one člane, koji su na štrajku, a nije jim moguče, da plačaju svoj rasporez. Iz ovoga fonda se ne sme trošiti novac za druge svrhe, ni milodare.
Naše je članstvo zato, da se nikoji član ne smi se primiti u redove Jednote, koji je nadma-šio 50. godina, jerbo koji neče da pristupi dok je mladji, on sigurno ne želi dobro Jednoti, kad gleda, da pristupi od 50. godina.
Naše je članstvo zato, da se k članku 36, točka 2, doda da ako član boluje dalje od šest mjeseci, da mu se, ako je za jedan dolar podpore, dade $5 tjedenskfi) podpore. Ako je za dva dolara, da /nu se dade $10 tjedenske podpore, dok ozdravi ili umre.
Naše članstvo je zato, da se u slučaju bolesti odsutnih članov, da postoji sumnja ili simulacija u daljini do sto milja, da društveni odbor ima pravo poslati pojedinog člana ili odbornika za izvestigaciju, i da Jednota trpi potrošak. Na taj način bi se mogla zaustaviti simulacija.
Naše je članstvo zato, da se k članku 37, slovo “D,” doda, ako član izgubi podpuno vid oka, da mu se dade $400, ako pa izgubi nad 75%, da mu se dade $200.
Naše je članstvo zato, da ako član izgubi podpuni sluh na oba uha, da mu se dade odšteta $200.
Naše je članstvo zato, da se k članku 37, slovo “g,” doda, za trajni gubitak nad 50 pošto oporabe jedne ruke ili noge, da se plati odšteta svota od $150.
Članak 38 za oštete i operacije, naše je članstvo zato, da se sve operacije od $75 podignu na S100, a operacije od $50 da se podigne na $75. U slučaju, da član ima više nego jednu operacij u na jedno te isto vrijeme, da mu se ne smi platiti veča svota od $100, jerbo to je prevara- Slučajno ima takih članov, koji je operiran na jednu operaciju i reče doktoru, da mu metne dvi operaciji, a dok-tori danas u Americi ne razume ništa od naših organizacija, i oni vjeruje što mu član kaže.
Ivka Segota, tajnica odsjeka br. 39 J.S.K.J.
Barberton, O.
1. Neki sobrat priporoča, da se naj odpravi vrhovni zdravnik pri naši Jednoti, ker da z n,jtim imamo veliko stroškov in; nobenih koristi. , Kar se tiče koristi, ki jo ima naša Jednota, oziroma potreba vrhovnega zdravnika je to tako očividno, da sploh ne velja navesti argumentov, potom katerih se naj bi glavni zdravnik odpravil.
Omenim naj le toliko, da kar so nadzorniki in drugi, ki pregledujejo račune in drugo pri Jednoti, to je vrhovni zdravnik pri pregledovanju vseh zdravniških listin. Poveriti vso odgovornost takozvanim društvenim zdravnikom, bi pomenilo dati stokrat večjo priložnost iz-lorabljati Jednoto po načinu, kakor je omenil vrhovni zdravnik. Malo drugače je seveda s stroški, ki jih imamo z vrhovnim zdravnikom. Ravno ta sobrat pove, da se mu plačuje preveč za pregledovanje bolniških nakaznic. V kolikor poznamo vrhovnega zdravnika, ki ga imamo sedaj, se mu mora, ne da bi ga hvalili, priznati, da je zmožen svojega dela pri Jednoti. Ako pa kdo misli ali celo ve, da se more dobiti drugega ravno tako zmožnega, ki bi delal ceneje, za manjšo odškodnino in tako napravil manj stroškov, bi bilo naravnost nespametno, ako se ne dobi drugega.
2. V glasilu je bilo priporočano, da naj bi imel glavni odbor stalnega zapisnikarja za vse svoje seje in ta zapisnikar da naj bi bil urednik našega glasila. Ko bi urednik stanoval v mestu, kjer je glavni urad naše Jednote, bi bilo to vse prav in pametno. Kakor pa stvar stoji sedaj, si glavni odbor za tisti denar ki bi ga moral plačati samo za vožnjo uredniku, da ta pride tja, lahko preskrbi dva ali celo več zapisnikarjev.
3. V glasilu se večkrat omenja mlado članstvo. Vse prav. Mislim pa, da gredo nekateri malo predaleč. Člani, kateri so sedaj stari 40, 45 in 50 let, so bili mnogi izmed njih ob pristopu mlado članstvo. Mogoče tisti, kateri sedaj kaže na nje kot stare člane, ni bil še rojen, ko so ti delali in se žrtvovali za Jednoto.
4. Ako se ne motim, se je že na zadnji konvenciji slišalo o potrebi, da se upelje pri naši Jednoti gospodarski odbor. Zadeva mogoče pride pred konven cijo. Ta gospodarski odbor naj bi imel nalogo gledati posebno na investiranje Jednotinega denarja. Ako bi se tak odbor vpeljal, bi bili v njem najmanj trije člani. Šteti bi bili seveda kot glavni odborniki in kot taki bi prišli vsakega pol leta na sejo glavnega odbora, in seveda tudi na konvencijo.
Ali je priporočljivo vpeljati tak odbor pri naši Jednoti? Jaz ne vidim nobene potrebe iz stališča, da se toliko (upravičeno) piše o ekonomiji; vidim le na-daljne stroške več stotakov vsako leto. Kot je sedaj pri naši Jednoti, ima v rokah zadeve investiranja denarja šest oseb: glavni predsednik, glavni blagajnik, glavni tajnik in nadzorniki. Šest poštenih sobratov je gotovo zadostno število, da morejo v polni meri skrbeti, da se gospodari pametno in varno. Kar se tiče nakupovanja obveznic ali kakor so bolje poznane: bondov, bi le rad omenil, da bi bilo po mojem mnenju pripo ročljivo, da se bi jih kupovalo bolj le v državah, okrajih in mestih, ki so bolj od blizu poznana članstvu, in ne toliko v oddaljenih krajih, kjer se davčna moč more zvedeti izključno le potom informacij od strank, ki ne gledajo v prvi vrsti na korist kupca. Mogoče bi ne dobili tako velikih obresti, ali gledalo se naj bi v prvi vrsti na varnost. Znano je, da kraji, ki so na trdni finančni podlagi in posebno tam, kjer ni v njih sredini samo ene vrste industrija, lažje prodajo svoje bonde in tudi za nižjo obrestno mero. Naše mesto Barberton na primer je letos prodalo svoje bonde, na katere bo plačevalo le pet in pol procenttov obresti.
5. Precej dosti se je že pisalo, kako pridobiti in obdržati našo mladino v naših društvih.' Nekateri upajo, da bo konvencija kaj ukrenila zavoljo tega. Dvomim pa, da bi mogla konvencija kaj direktno pomagati, brez sodelovanja društev samih, in kar je največ: brez so-
:
delovanja starišev. Kaj more jo društva storiti v tem oziru? Pojdimo leta nazaj ko smo bili “lejdek in frej.” Smo se li takrat zanimali za solventnost Jednot, za imena, za način poslovanja pri Jednoti, za politična in socijalna vprašanja? Vse to nam je bilo več ali manj deveta briga in španska vas. Ali je naša mladina drugačna? Ne! Kaj nas je brigalo takrat? Najbolj nas je brigalo to, da si poskrbimo zabave “good time,” vse drugo, vse druge skrbi bodo že same ob sebi prišle, in še prehitro, smo rekli. Ali naša mladina misli drugače? Ne! Ali potrebuje mladina zabave? Ravno tako, kot smo jo mi. Kar je težavno je to, da nam ne gre v glavo, da zakaj mladina ne ljubi zabav, katere so nam bile, ali so nam prijetne. Base bali, basket ball in druge igre in zabave, katere naša mladina ljubi, so nam vse prepogosto norost. In ker to smatramo kot tako, in ker ne skušamo razumeti našo mladino, se odtujimo eden drugemu.
Naši mladini bi morali dati vso priložnost se organizirati v svrho, da imajo svoje poštene zabave in igre. Kjer je le mogoče, se naj bi ustanavljala mladinska društva. Brez žrtev to seveda ne bi šlo. Mladina potrebuje igralnega orodja, obleke, prostora. Vse to stane denarja. Ali ako se na ta način zanemarja, oziroma ne podpira, bo mladina iskala in si našla vseeno zabave in mogoče take, ki jim bodo škodile na duši in telesu. In stariši?. Poglejte sami. Videli boste, da tam kjer stariši takorekoč ponižujejo svoj jezik, svoj narod, ne bodo otroci nikdar sodelovali pri naših društvih, pri naših napravah. Nasprotno pa tam, kjer se stariši zanimajo za narodne naprave in ob enem tu,di njih otroke tam vpeljujejo že ko so prav majhni, vidimo njih mladino tam kot marljive delavce. Apelirati na našo mladino, da se uči našega jezika kot narodno dolžnost, je “bob ob steno,” in še razumeli nas ne bodo. Povedati mladini pa, da ako se ima učiti v šoli latinščine, francoščine, španskega jezika in ne znati jezika svojih starišev, je znak pomanjkanja možgan, bolj pomaga.
Hvaliti mladino, ker zna govoriti jezik starišev, je toliko kot povedati jim, da s tem prinašajo veliko žrtev za svoje roditelje, med tem ko je to čisto nekaj naravnega in koristnega za nje. Stokrat sem že slišal ljudi, ki govore samo angleški jezik in ko pridem z njimi v do-tiko, se izražajo: “Oh, I wish I could talk more than one language. Is it not wonderful for a man to be able to talk two or more different languages?” Anton Okolish.
opr*
ni delegati in delegating ste moj apel. Pripom«1®, da ne bom nikomur zaine ga vpošteva ali ne. dolžnost nas veže, da n straneh varčujemo, na drugih pomagati P01 sotrpinom.
Na svidenje in zdrav!	»j},
Anton TaU
da m»rel itrebn
ki
»bii
iacij
S
bi n !{snc
j St. 1» ^cij tajnik in delegat di- ^ ^
*Cij
WJ|
Enumcla^
Upam, da sobrat uietroSt(]
bratci
nekoliko P' Pazljiv0
bi še zame v Novi Dobi. v . kako se člani oglašaj0 pravam o pravilih in t
to je
pr*
rnanJe
To kaže, da je zanl“"^i toflp organizacijo. Jaz selT1
JSKJ že 21 let in k°lik0‘
ll3Prel
znano, je vedno lep0 vala. Kljub temu,	^
pred sabo in za sabo z organizacije, je bi	sC|;Itvj
predek povoljen. ®anr}glo k tridesetletnici je Pja nekega nesporazum j ^ radi imena; nekateri^ priporočajo, da bi menilo, drugi so zato
Vsaki ii»
dok8ZV
proti. Kar meni
bi bilo bo J ,
n
vi
:ar
£ijc
V
01 lfuišt , Sp <«t i,
(U "k*
ne po starem, je argumente in
razum pravi, ostane glede imena P° Trideset let se .ie _ tem imenom, pa na.l prej. Vsem je znano la svoječasno pra' njena, in
se
ivila
izPfl
e bilo takimi ko šuma, toda ker nepristranska in se vergKe
ju,
^er 'filtru 2a
ek«
n kil.
manj ne nanašajo na .gt8
politične zadeve, se r6o kmalu polegla.	^
sili, da živi po verski^ ^ j. lih in nikomur se Vseeno je označba	51
ostala v imenu in s
se
prizadete vsled iZPv
zadovoljili tisti, ki s0
pravil.
tistega “K”
član'
Nekateri c ^ morda rekli, da če 11 ^
ime>lU’ 4 w ariim m
lahko naša organi z vem mestu glede ve . $ sto da je šele na ^eaSgf %: mislite tega, ker pri n $0
cih ie že tako, da se - .e Če
seboj razumemo, jjn kokšno dobro de*°'tll(Ji1,1 krat precej zakrivi jeza in pa tista f?r a £ je nevošljivost. prece-) ,j \i\ salo, da mladina ^ membo imena, to sem jaz čitala raZlJ'?jlof le malo mladine og
smislu.	.
s sedanjim imenom ^ ^ Kaj pomeni oznac ^ ^1] ška” to jim je zna^U]pi
zdi (tu gfg‘ Si
dno pa se jim .	.
nim namreč),	°v
zacija imenuje • ska.” Oni pač vedo
jur
riši Slovenci, amP8^ jji seV
Krayn, Pa.
Priporočilo delegatom in de-legatinjam 13. redne konvencije, ki se prične 30. julija v Ely, Minnesota. — Kot delegat društva št. 136 JSKJ apeliram na delegate in delegatinje, da vzamejo v pregled in v poštev sedanje delavske razmere. Štrajki in brezdelje vsepovsod. Dosti je članov, ki ne morejo plačati asesmenta. Ali ne bi bilo umestno, če bi naši cenjeni delegati odstopili od pristojbine za spalne vozove, ker bi se lahko z istim denarjem plačalo nekaj asesmenta za najbolj potrebne člane? Pri več društvih se nahajajo člani, ki nimajo s čim plačati asesmentov.
Kot poznavalec našega naroda lahko trdim, da je trden in nerazvajen. Koliko jih je, ki so prespali noči v gozdih, na žagah, v mlinih, v vsakovrstnem ropotu. Zato mislim, da je večina delegatov tako trdna, da lahko brez spalnih; voz prestane vožnjo. S tem bi se prihranilo nekaj lepih dolarjev naši materi Jednoti, ki bi iste porabila za svoje sinove in hčere v večjih potrebah.
Končno prosim, da mi cenje-
ja jim je španska Jugoslovani tudi-
vas
Bolj potrebno	^
tev imena je, p°_ n poh
n ju, da bi list Nova
\et
 _______________________ icp/i
našal vsak teden P® & skega vsaj erto ^gd11^ angleščini, in Če ^11* trebuje v to sv,*« K« moč, naj se mu j° v,( K’,. Ženih mladih dija v
li proti primero^13 j pripra ^
škodnini par ur na dan svojih študij, se
to
ne
da*e g|ov
ka med amerišk^^U posebno v večjih
bit>
bi moral morda D . {e stalno na šest	*,
e»0 'fl
teli imeti stalno ^	.v#.	•
strani angleškega
dati nas|
bi * “V
sče i1
moramo
jo hočemo prid® ti. Del angleS moral biti P°sve,0 veda bi moralo to od človeka, ki zume. Tudi P'\ 0 ^
pit
iavz,
Uve
silad
tu
h
ialj
ifido
'aš
Pr;
0«
in
*ar
°8 . ‘n
H
>ku, H 'J b’(
ijTuvf
Pri
-n.
8]
n
r
če
0
S\
nil '% s
-lo,
bfa i
e
:]*ii
N
Jr
Sl
H,
Hi
‘*lc
s
?'h
«4;
>0,
^r,
h
ii
j s
S
i'
štvih, kjer je
vet '
se
J'
jene mladine, gpO organiziratoi ra'- of» a bi in v to svrho }1	i'	f
prispevati Jedn° ^li društvi
krajevna
(Dalje
na
.‘Jo
t
S
ije »P' nim meril Brat*
oi,
en!
»tisk'
iiiželj. St.lJ *cij JS
r, W
dnik
,stc
pros
0	i'1*11 o*r*
1	je Pf!
ianje
1 člf.
:or ^
naH
Oprave o pravilih
(Nadaljevanje iz 4. strani)
. lde ali ne, ako hočemo pri-“‘ti mladino za našo organi-itiorel »cij0) ji moramo nekaj peškega čtiva in ameriške-sPorta. Le na ta način jih ,lno pridobili in obdržali, kaj-^ladina ne misli toliko na stran podpornih organi-kot na šport in “good ki jim ga take organi-nudijo. Mi moramo pri-* mladino, če nočemo iti r2<lol s številom članstva in 'e,itnostjo, in pridobiti jo remo le s čim takim, kar je , ^ini všeč, in to je sport. °2neje, ko odrastejo, bodo pa . udi znali ceniti vrednost Porne organizacije kot ta-Ako ne bodo dobili pri l,lekaj, kar jih bo zanimalo v'eklo, pojdejo k drugim , ’''zacijam in bodo za nas | ^Ijeni. Ko sem ob ustano-1 našega društva šla na agi-so me mladi ljudje vpra-— , L v^’ bomo imeli pri naših pa«« Jtvih tudi kaj razvedrila,
1lrria'0 Pr' ameriških, in če aJ športa. Jaz sem jim £°Varjala, da bomo v krat-casu tudi pri nas to vpe-
je
ime
nje" no * priš'0 eni8
in«
oJ
i#’
ze
en l»li
<#' , stai
re ;Pf;
še
das"
izP
it«'
3 P. nit'
jeta
, n*" e
bf atolih ten1 se
bi
jef' ,
' fi6
idi1,3 b<>le
Seie
eli ive- ‘‘
K
d«¥
’ b^
g&
di> , in
zP1
V°
F
in ,
fid1'1
po
: Kif
V
Jn na ta način sem jih pobili
a za vstop. Zdaj me kujejo kdaj bo to, in jaz morem druzega reči, kot , 0 bliža oča se konvencija vse potrebno v tem
U.
£
* mladino, ki spada v mla-** oddelek imamo mesečno °&°> da se lahko oglaša v 1,1 se tem potom zanima za ^Hizacijo. Za mladino, ki ■ a v odrasli oddelek, bi še °So bolj rabili angleško čti-
ek1 i ij
•n
Prostor, da bi odrasla
Čil ;5
j. ifia dopisovala vanj v je-■ ^ ki ga je zmožna. Upam. °do delegati na prihodnji
jjjeliJj ^’eticiji to vpoštevali.
$ -r.i
lIPoročala bi tudi, da kon-
_ClJa kaj ukrene za starejše »e. ki
se ne
jim .^oglosti več preživljati ir ;c# i 8feča ni bila mila, da bi s
morejo vsled "in si
v mlajših letih kaj za starost. Težko je človek star, onemogel, 2 Sredstev in brez svojcev.
Jednota za take reveže °liko poskrbi, bo veliko po-zanje. Seveda bomo
mogli
raniti ce
»k,
H>
^li
ižlfei Hi % ifk ;0\i V,
plačevati malo višji nt, toda to ne bo zneslo °> kot če popravljamo ime. Je bilo že nekoliko razloga to ne bi toliko stalo. Se bodo stare knjige in li-e iahko porabile, istotako
r«
te
Regalije in zastave pa z malimi stroški lahko
.of^i r’ To Je vse reS’ toda
’° slo'’ S m°» če nas je osem čla-!j|jetle družine in bomo vsi no-avl j ene regalije, med-se bodo drugi postav-
/fiai
\
*1 ?
.j, , Novimi. To bi bilo vide
, Mn0
i
in smesno. 116 tiče, meni
Sicer, kar je vseeno,
ostane ali ne, jaz bom
!^a vseeno članica. Mladi-\j Pa sama od sebe odvisna.
m > se omenim, da bi morali
1! t \teC
511
tu
k
a'1
* k t0\’ % ,iii)
upam, da nas bodo naši delegati vestno in pošteno zastopali.
Naši dobri materi JSKJ pa želim, da ostane na poti kot dozdaj in naj se njeno ime o priliki 30-letnice z zlatimi črkami zapiše v zgodovino. Ako bo vršila svoje človekoljubno delo vzorno, točno in nepristransko, kot dozdaj, jo bomo ljubili in spoštovali.
Ker se bojim, da sobrat urednik že gleda kje je lačni uredniški koš, končujem s pozdravi na delegate in delegati-nje, glavne odbornike in sploh vse članstvo J. S. K. Jednote.
Josephine Richter, članica dr. Bratje Svobode, št. 162 JSKJ.
WjI P°misliti tudi na našega ^ 1^a, ki je ena najbolj va-’tfl °seb pri organizaciji. ^ 0 več dela mu naklada-Ve e vprašamo pa ne, kako :Dtje v,Se to opraviti. Če se, ^ ^oje mnenje, list poveča foj). lla šest strani, da bo i ^ ^di za eno ali dve stra-kega čtiva, bo imel 5 ža ,Ve^ ^e^a, kot ga je vide-nJa konvencija. Vsaj % tio P°m°č bo moral dobiti, VCem°> da bo začel rabiti Jaz ga pomilujem
V- te
^	'sk°i’°	stalno	z	izdajami
. in osem strani. Poleg j. 0l’a pa.še pri teh števil-
_ ____.*	1:u
h
.1 vročini, ko se mora
-Pravah o pravilih skrb-da se drži pravil, in
Vai.5°to
vsem po možnosti Sicer bo sobrat ured-
%'al0Vo imel v teh zadevah
«ih;ier svoje
:1ioi Priporočila za konven-
K ti^
lžbi
^0‘1 naj zadostuje. Saj konvencijo, na kateri
delo najbolje se marsikaj za pove-
Chicago, 111.
V Novi Dobi z dne 6. junja je bila med drugimi, priobčena tudi moja razprava o bodočih pravilih, namreč sem navedel društveni zaključek, ter istega tudi faktično podprl s fakti. Dne 20. junija pa pride odmev, na ta moj pošteni argument v takem tonu, da sem bil močno iznenaden. Toda prisotnost duha, še nisem izgubil!
Ali naj se še v bodoče plačuje vrhovnemu zdravniku po 25c od pregleda vsake bolniške nakaznice, ali naj to delo izvršijo v gl. uradu in tako organizaciji letno prihranimo od $1200.00, do $1500.00, to je bilo vprašanje.
Brat vrhovni zdravnik namreč smatra, da jaz nisem kompetenten govoriti o takih vpra šanjih, češ, da nisem “dohtor” in pa; ker sem vslužbenec pri SNPJ. Bolniška nakaznica rabi zelo redkokdaj človeka z zdravniško prakso, da jo pregleda, potrebno pa je, da zna človek čitati angleški jezik, da pozna nekoliko bolezni, ali ob kratkem povedano; človeka z razsodnostjo. Ker pa morajo v gl. uradu biti nastavljeni razsodni ljudje, sem prepričan, da so tudi vešči preiskavati bolniške nakaznice. V potrdilo moji kvalifikaciji v razpravi o takih vprašanjih kot je ta, naj bo to, da ako konvencija odobr-i zaključek našega društva, bo jednota za približno en tisočak in pol letno na boljšem. Ali ni to dovolj dobro potrdilo o kvalifikaciji?
Ako bi držal argument brata vrhovnega zdravnika, da jaz mislim vedno le na tisto organizacijo pri kateri sem uposljen, če tudi sem le navadni uslužbenec, bi moral toliko bolj držati ta:	da ker je brat vrhovni
zdravnik, ne-le vrhovni zdravnik pri naši J. S. K. J., namreč vrhovni zdravnik tudi pri Kranjsko Slovenski Katoliški jednoti in Bratski hrvatski za-jednici, ter obenem še gl. odbornik, sploh ne mogel pošteno delovati za našo J. S. K. J. In delegati? Teh bo večina, ki so gotovo kje uposleni! Po taki logiki bi mogel biti pošten napram naši J. S. K. J. samo gl. odbor in uslužbenke v uradu na Ely. Kakor mi je brat Grahek svetoval, da naj bolj mislim na JSKJ, mu jaz obratno, da naj on pa nekoliko manj na $, pa bo bolj respektiran. ■Jaz sem delavec, ki ravno tako teško plačuje visoke asesmen-te, kot jih oni, ki delajo po rudnikih, tovarnah, polju, itd. Moja plača ni zdravniška plača, zato mi tudi ni vseeno kako visoke asesmente bomo v bodoče plačevali. Če bi zdravniki tako teško plačevali visoke asesmente, kot jih delavci, bi najbrže še bolj kričali za omejitev stroškov pri organizaciji. Jaz, ki vem, kje se da organizaciji nekaj prihraniti, brez da bi pri tem trpeli člani, sem ne^ sposoben govoriti o takih vprašanjih in kljub temu, da zagovarjam stališče društva, katerega sem član. Če bi bil priporočal, da se vrhovnemu zdravniku plača za pregled bol. nakaznice 50 mesto 25c, bi bil najbrže v njegovih očeh, naj-
lojalnejši član v organizaciji.
Vrhovni zdravnik navaja, da večkrat preiskuje sumljive slučaje brez vednosti tajnika, kateri povod za preiskovanje, mu da prijavna “karta.” To delo mogoče vrši, toda moje vprašanje je; koliko se je s tem preiskovanjem doseglo? Ali nismo vzlic temu imeli izredne asesmente? če bi vzeli svinčnik in izračunali koliko stanejo “karte” in poštnina, bi bil račun najbrže veliko večji na deficitu, kot na pridobitvi. Kar se tiče tajnih informacij, katere si izmenjavajo zdravniki med sabo, se sliši bolj kot “tisoč in ena noč.” Jaz imam še dobro v spominu “insident” na Ely, ki sta dva zdravnika marljivo izkoriščala — indirektno — blagajno, ne samo JSKJ, pač pa tudi druge slovanske podporne -organizacije. Kje so bila takrat Vaša tajna znamenja? Kljub preiskovanju bol. nakaznic po vrhovnemu zdravniku in kartic, je bilo potreba bratu Grahku osebno iti na Ely in pokarati svoje kolege. Zdravnik, ki je pošten, je lahko pošten napram drugim tako, kot sam sebi, ali na žalost je večina poštena v prvem. Informacije dajati, pa mora vrhovni zdravnik, in če tudi konvencija zaključi, kar je naše društvo sklenilo. Dokler bo jednota imela vrhovnega zdravnika, ji bo isti obligiran dajati informacije, pa če tudi ne bo taka plača kot bi jo rad. Saj je veliko zdravnikov!
Za JSKJ se ne zanimam le. od kar sem njen član, ampak sem se že zanimal tudi prej, človek, ki se zanima samo za ;voj poklic ali organizacijo h kateri spada in ničesar drugega, mora biti duševni slabič, ali oa fanatik, če se v javnosti ne kažem, stem še ni rečeno, da se za organizacijo ne zanimam. •Jaz ne iščem reklame! Nikjer pa tudi ni zapisano, da so najboljši tisti člani organizacije, ki v njenem glasilu pišejo po ?ele kolone pred konvencijo. Ni važno, koliko človek napiše, namreč kaj napiše.
V naslednjem podajam lestvico, če bo sprejeta originalna, ali če se jo tudi nekoliko popravi, bo odpravila izredne asesmente, ter bolj stabilizirala naše redne mesečne prispevke. Nekaj bo v tem oziru absolutno treb'a ukreniti. Takega mnenja je tudi gl. tajnik, kateri ima največ upogleda v situacijo. Izredne asesmente se mora odpraviti, ker ti so strup za organizacijo. Delegatom priporočam, da lestvico pregledajo pazno in potem napravijo svojo sodbo. Pozabi pa naj nihče na to, da visoka bolniška podpora pomeni visoke asesmente, in ker brez žrtev ni zmage, je potrebno, da žrtujemo nekoliko bolniške podpore v korist organizacije. Lestvica ali tabela je, kot sledi:
LESTVICA
$1 razred dnevne bol. podpore.
Mesečni prispevki 70c.
članska doba	Toliko	tednov	uprav.
let	do	ce!c bol. podpore.
Od pristopa do
2 .............   12	tednov
3 .............  15	tednov
4 .............. 19	tednov
5 ............... 23	tednov
6 .............. 27	tednov
7 .............. 31	tednov
8 ............... 35	tednov
9 ............... 39	tednov
10 ............... 44	tednov
11 ............... 49	tednov
12 ............... 54	tednov
13 ............... 60	tednov
14 ............... 66	tednov
15 ............... 73	tednov
16 ............... 80	tednov
17 ............... 88	tednov
18 ............... 96	tednov
19 ...............105	tednov
20 ...............114	tednov
21 .........../...124	tednov
22 ...............135	tednov
23 ...............147	tednov
24 ...............160	tednov
25 ...............176	tednov
Toliko tednov uprav, do cele bol. podpore.
LESTVICA
$2 razred dnevne bol. podpore.
Mesečni prispevki $1.50,
članska doba
let
Od pristopa do
"2 .............. 12	tednov
3 .............. 15	tednov
4 .............. 19	tednov
5 .............. 23	tednov
6 .............. 27	tednov
7 .............. 31	tednov
8 .............. 35	tednov
9 .............. 39	tednov
10 .............. 44	tednov
11 .J.:.,.....    49	tednov
12  ......'..»... 54	tednov
13 .............. 60	tednov
14 .............. 66	tednov
15 .............  73	tednov
16 .............. 80	tednov
17 .............. 88	tednov
18 .............. 96	tednov
19 ..............105	tednov
20 ..............114	tednov
21 ..............124	tednov
22 ..............135	tednov
23 ..............147	tednov
24 ..............160	tednov
25 ..............175	tednov
Na podlagi gornje tabele,
naj bi se bolniška podpora v bodoče plačevala po tednih. Več let si član organizacije, več tednov si opravičen do bolniške podpore, kar ni več kot pošteno. Član ki je, recimo 15 ali 20 let član organizacije, je vendar več uplačal kot oni, ki je šele 3 ali 4 leta, zato naj bo tudi opravičen do večje bolniške podpore. Asesment za v $1 sklad bol. podpore, se zniža za 5c. Člani zavarovani za $1 bolniške podpore, sedaj v ta sklad plačujejo 75c, če se sprejme gornja lestvica, bo zadostovalo 70c. Asesment v $2 sklad ostane kot je, namreč $1.50. V tem skladu se asesment kot je sedanji, znižati ne more, ker je že sedaj precej nizek in riziko je večji. Bolniška podpora se v smislu predložene lestvice zvišuje sledeče: Do 3 let za 3 in do 10, oz. 9 let, po štiri tedne letno. Od 10 let dalje, pa po 6 tednov in vsako drugo leto cn teden več, do 19tih let, po 20 letih, pa po 10 tednov in vsako leto teden več.
če bi se vpeljal tak sistem izplačevanja bol. podpore, se bo članstvo učilo štediti. čim-več bi ši član prihranil bol. podpore v mladosti, temveč bi imel za stara leta, ali kadar bi bil v skrajni potrebi. Rezerva, na katero nismo v preteklosti mislili, se bo z uvedbo takega sistema pričela nabirati, ki ni nič manj potrebna, kot je v posmrtninskem skladu.
Kakor pri prejšnih sugestijah, tako imam tudi pri predloženem načrtu poštene namene koristiti organizaciji! Vsilja-vam ničesar, čitajte in sodite! tak je moj motto.
Moj načrt sicer omejuje bolniško podporo, toda ne pretirano in ložje je pozabiti par dolarjev bolniške podpore, nego redno plačevati redne ali izvanredne visoke prispevke. Priporočilo vrhovnega zdravnika, o izpremembi bolniškega sistema, znatno zviša sedanji asesment, na kar vas opozarjam vsled agitacije, pri kateri bodo teškoče pridobivati nove člane, toda če je umestnejši, oprimite se ga!
2eleč veselega nasvidenja v Ely:
F. A. Vider, delegat društva št. 104. JSKJ.
jo žalost sorodnikov v svojo osebno korist. Mnogokrat se zgodi, da pogrebnik najprej vpraša pri kolikih društvih je bil pokojnik, potem pa računa trikrat toliko kot bi bilo prav. Pripetilo se je nekje, da je revna vdova iskala pomoči pri neki dobrodelni organizaciji. Vprašali so jo po razmerah in med drugim tudi, koliko je stal pogreb rajnega moža. Ko je povedala, da je dala samo za rakev $400, so ji od strani dobrodelne organizacije vsako pomoč odklonili. Uboga vdova se je prepozno domislila, da je v času žalosti o priliki soprogove smrti napravila napako, ko je toliko svoto denarja izdala za krsto, ki nikomur nič ne koristi, sama pa je ostala v bedi. Kolikokrat se zgodi, da otroci trpijo pomanjkanje zato, ker mrlič razpada v rakvi, ki je stala pol tisočaka ali več. Kakšna nesmisel in krivica je to, tega sploh ni treba povdar-jati. Mrtvi ne potrebujejo ničesar in jim dragocene rakve nič ne koristijo, medtem ko potrebujejo ostali hrane, obleke in strehe.
Po mojem mnenju bi bilo umestno, da bi 13. konvencija JSKJ storila v tej zadevi kakšne zaključke, da se posmrtnina članov kolikor mogoče pri-irani tistim, ki so do nje opravičeni in ki so je potrebni, to je v prvi vrsti mladoletnim otro-tom, ki postanejo sirote.
Glede bolniških podpor bi Dilo priporočljivo, da bi razli čne slovenske podporne organizacije delale vzajemno, da se otresejo simulantov, ki zadnje čase rastejo kot gobe po dežju. Nedavno sem bil pri nekaterih društvenih sejah, na katerih se je razpravljalo o tem, in po-vdarilo, da v nekaterih slučajih druge podporne organizacije ne plačajo, JSKJ pa mora, ker ima drugačna pravila. Zdravnik je v nekem takem slučaju prestavil opazko, da sumi, da bolnik simulira. Bil je pri več organizacijah in vle-<el $9.00 podpore na dan; nakaznice pa je imel potrjene od več zdravnikov in javnega notarja. Dobil bi bil še več, da neka organizacija ne plača več, kot samo do gotove svote.
Matija Pogorelc, član dr. št. 1.
S pota.
Sedaj pred konvencijo JSKJ se na dolgo in široko razmotri va o izboljšanju pravil. Društva in mnogi posamezni člani želijo povedati svoja mnenja Marsikaj koristnega se je že nasvetovalo, toda še vedno bi se dalo kaj pripomniti, kar bi če bi se izpeljalo, koristilo člianstvu.
Recimo, da član ali članica JSKJ umrje. Vdovec ali vdova gre k pogrebniku, da naroči krsto in pogreb. Pogrebniki so raznih vrst; nekateri imajo primerne cene, drugi ne. Sploh se dobe med njimi, ki izkoristi-
plemena, v starosti od 16 do 55 leta. itd.” — Trgovina ne pozna nobenih fraz, ne pozna nobene vere, politike ali narodnosti; pač pa gre svojo pot. ne glede na prej omenjene priveske !
Popolnoma v protislovju, p trgovskega stališča, je tudi točka 4. člen XXI., ki pravi: ‘V krajih, kjer se nahajajo možka in ženska društva Jednote, ne smejo pristopati ženske k možkim društvam, itd.” Mogoče da je bila ta točka koristna Jednoti pred leti; kjer so se ustanavljala ženska društva, danes je pa ta točka popolnoma ovira za pridobivanje članic, časi se izpreminjajo tako hitro, da če ne bomo sledili dovolj pazno Ameriškemu razvoju ter posnemali razne ameriške zavarovalne družbe ter podporne Jednote, lahko pride čas, ko bomo drago plačali za vse to.
Waukegan, 111.
Razprave k pravilom za prihodnjo konvencijo se v našem glasilu vrše v jakem lepem in dostojnem tonu. To kaže da te razprave piše članstvo naše Jednote, ki nekaj več misli, ter želi Jednoti napredka tudi v bodoče.
Obljubil sem, da se še oglasim, predno odpotujem na konvencijo, zatorej vam tukaj podajam par točk, katere, ako pridejo na površje na konvenciji, bodo koristile naši Jednoti v bodoče. Imam sicer več točk, priporočenih od našega društva, oziroma odbora za pravila, katere bom skušal pojasniti na konvenciji, za katere bi pa v listu vzelo preveč prostora ako bi jih hotel natanko obrazložiti. Zato se bom pa omejil le na najvažnejše. Sicer povdarjamo, da je naša Jednota nepristranska v verskem in političnem oziru. Zelo koristno za Jednoto bi pa tudi bilo, da bi stala naša organizacija na popolnem trgovskem stališču. Ako hočemo doseči to, moramo pa črtati več točk iz pravil, in ena najvažnejših je točka I. člen XXX., katera pravi: “Za člana Jednote se sprejme lahko vsaka oseba možkega ali ženskega spola, ki govori katerikoli slovanski jezik, v starosti od 16 do 55 leta.” — Torej ako hočemo Jednoti v resnici dati popolnoma trgovsko podlago, ako v resnici želimo naši organizaciji napredka, naj se ta točka glasi: “Za člana Jednote se sprejme lahko vsaka oseba, možkega ali ženskega spola, kavlcaškega
Ako se sprejme točka, da se v našo Jednoto sprejme vsako osebo kavkaškega (belega) plemena, je za našo organizacijo rešen problem za pridobivanje članstva, osobito pa mladine. Ko smo pri nas ustanovili angleško poslujoče društvo “Comrades,” je bilo prvo vprašanje od naše mladine : Je-li smejo pridobiti v Jednoto vsakega, ki je dobrega značaja in da je zdrav in zanesljiv. Seveda povedali smo jim, da mora biti le slovanskega pokolenja, kot naša pravila govore. Torej s tem so kolikor toliko naši mladini zavezane roke za agitacijo; zraven tega pa dopovej' mladini, če moreš o slovanskem plemenu! Torej doli z nacijo nalizmom pri naši Jednoti, postavimo jo na močno trgovsko podlago ob njeni tridesetletnici. Storiti bomo to morali prej ali slej, čim preje tem bolje. Seveda temu primerno bi morali pa dati, tudi ime Jednoti. Da bi se nalši mladini dala pol za agitacijo, je ravno ime velikega pomena. To vem iz lastnih izkušenj, ko sem agitiral za J. S. K. Jednoto. Zaradi črke K. pa razjasni cela pravila in daj mu neko garancijo, da ga Jednota ne bo nikdar silila v kaj druzega, kot v plačilo assesmenta! Razen drugih točk na konvenciji, bode to zelo važnega pomena.
Kdor želi napredka Jednoti, bo glasoval za premenitev imena. čim prej, tem bolje! Ako človek gleda z gospodarskega stališča, in nič druzega, mi bo gotovo pritrdil, da pišem v korist organizacije. Ako pa kdo vidi drugače, pa naj bo uver-jen, da pišem z dobrim namenom, najmanj pa s tem, da bi koga žalil zaradi prepričanja, ali nacijonalizma. To so le moji skromni nasveti, ter upam ako se bodo vresničili da bo naši Jednoti napredek zagotovljen !
Paul Bartel, član dr. št. 94. JSKJ
najvišje svote, to je za $2.00; od 40 do 45 leta za $1.50; od 45 do 50 leta za en dolar. Od 50 leta naprej ne bi se mogel noben novi član zavarovati za bolniško podporo. Za prve tri dni bolezni naj bi se nikomur ne plačalo bolniške podpore.
Priporočam dalje, da se nagrada organizatorjem odpravi, pač pa naj bi Jednota prispevala za vsakega novopristople-ga člana en dolar v pokritje stroškov zdravniške preiskave. Ustanovniku novega društva naj se plača primerna nagrada. Delegacija naj se zmanjša. Društva, ki imajo 75 članov ali več, naj bi bila opravičena do enega delegata. Manjša društva naj bi se združila, da dosežejo 75 članov in pošljejo enega delegata skupno. Delegatom društev, ki štejejo 150 članov ali več, naj bi se pri glasovanjih dovolila dva glasova. S tem se prihrani nekaj denarja, ker sta navadno itak oba delegata enega društva enakega mišljenja, torej lahko eden odda glas za oba. Tudi upam, da delegati prihodnje konvencije ne bodo pustili tako široko odprta vrata, da bi druge narodnosti pristopale v organizacijo. To ne bi bilo pravilno. Mi smo poslovali do sedaj, da smo spravili premoženje organizacije na milijon dolarjev, in bomo še za naprej, brez drugih narodnosti. Naši sinovi in hčere pa lahko privedejo svoje soproge in njih otroke v organizacijo, če pustimo odprta vrata vsem, se nam še kakšni Mussoliniji natlačijo v Jednoto. Priporočam dalje, da se izvoli dva podpredsednika, za druge uradnike pa namestnike. Namestniki naj bi bili opravičeni do plač le, če bi prevzeli urad svojega prednika. — Konvenciji naj predseduje gl. predsednik in vse Časti in prireditve za delegate naj se opustijo za čas konvencije.
John Deslich, član dr. št. 105 JSKJ.
Butte, Mont
Tudi jaz se oglasim nekoliko k razpravam o pravilih. Kar se tiče imena Jednote, je moje mnenje, da naj se izpremeni tako, da bo odgovarjalo pravilom sedaj in za v bodoče.
Kar se tiče bolniških skladov je moje priporočilo, naj se tri-dolarski sklad odpravi, ostala dva pa naj se vzdržujeta vsaki zase. Mesto tridolarskega sklada naj bi se vpeljal sklad za $1.50 dnevne podpore, tako da bi bil v sredi med endolar-skim in dvadolarskim skladom. Asesment naj bi se zvišal za endolarsko podporo 2 centa, za Sl.50 podpore 3 cente za $2.00 podpore pa za 5 centov. Na ta način ne bi bil asesment v nobenem skladu zvišan za več kot pet centov. Znano nam je vsem, da visok asesment drži novo članstvo proč od Jednote. Dalje naj se tudi zavarovanje za bolniško podporo omeji. Do štirideset let stari novi člani bi se zamogli zavarovati do
New Derry, Pa.
Kot je razvidno iz našega glasila Nova Doba, se članstvo dosti dobro zanima za svojo organizacijo, ker se pridno oglaša k razpravam o pravilih. članstvo se ne vnema za združenje in tudi moje mnenje je, da je Jednoti zagotovljen najboljši napredek, če ostane sama zase in ne misli na kakšno združevanje. Moje priporočilo je, da tudi ime ostane, kakor je bilo dosedaj. Po mojem mnenju označba “katoliška” nič ne škoduje. Večina nas je bila po omenjeni veroizpovedi vzgojena, pa če se že pozneje ravnamo po tem ali ne. Jednota k temu nikogar ne sili, niti mu ne brani. Moje ime je Jože že čez trideset let, in če bi me naenkrat hotel kdo imenovati Janeza, ne vem če bi se strinjal. Podobno je tudi glede J. S. K. Jednote in upam, da ji delegati ne bodo izpreminja-li imena. Tudi večina članov našega društva se je izrazila, da naj ime ostane, kot je bilo do sedaj.
Glede bolniške podpore priporočam, da se tridolarski sklad odpravi, endolarski in dvadolarski sklad pa naj se združita, da se ne bosta vsaki zase vzdrževala, kakor sedaj. Jaz sem prepričan, da so tisti člani, ki so zavarovani za en dolar dnevne bolniške podpore, največ krivi, da so za dvadolarski sklad tolike naklade, Ako so bolni člarii, ki so zavarovani za dva dolarja podpore, in jih obiskujejo obiskovalci, ki so zavarovani le za en dolar, se pač ne brigajo dosti, če so prizadeti opravičeni do podpore ali ne, češ, saj bodo naklado v dvadolarski sklad plačali le tisti, ki so v njem zavarovani! Zato priporočam, da se endolarski in dvadolarski sklad združita v enega, da se bo bolj strogo nadzorovalo tiste, ki so
T
Jr
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
—
& ::
(Nadaljevanj«)
“Kaj je bilo?” je odvrnil Silver in se nasmejal, le previd nejše kot preje, oči so se mu zožile do dveh malih pičic v obrazu in se svetile kot brušeno steklo. “O, mislim, da je bil Alan.”
Pri teh besedah se je ubogi Tom junaško vzravnal.
“Alan!” je zavpil. “Naj da Bog mir tej zvesti mornarski duši! Kar se mene tiče, Silver, ste bili dolgo moj tovariš, pa sedaj niste več. In makar če umrjem kot pes, umrjem izpolnju joč svoje dolžnosti. Vi ste umorili Alana, kaj ne. Umorite še mene če morete! Pa jaz se vas ne bojim!”
Rekši to je pokazal kuharju hrbet in se nameril proti obrežju. Vendar mu ni bilo sojeno, da bi prišel daleč. Z divjo kletvico je pograbil Silver najbližjo vejo, svojo bergljo pa sunil krepko za njim. Berglja je s koničasto ostjo zadela v polnem priletu ubogega Toma v sredo hrbta med ramama. Vrgel je kvišku roke, zaječal in se zgrudil.
Kako je bil ranjen,, ne morem povedati. Verjetno pa je, da mu je bilo zlomljena hrbtenica. Ni se več zavedel. Silver je urno kot opica planil k njemu in ga dvakrat sunil z nožem.
Nekaj časa se je vrtil cel svet pred menoj: Silver in ptice in Daljnogled in vse vrste zvonovi in glasovi so mi brneli po ušesih.
Ko sem se zavedal, je bil grozni Silver tam kjer preje; z bergljami pod pazduho in s klobukom na glavi. Stal je poleg nepremično na trati ležečega Toma, za katerega se ni niti najmanj zmenil, temveč s šopom trave čistil okrvavljeni nož. Nato je segel v žep, izvlekel piščalko in parkrat zapiskal. Ob tem znamenju se me je polotil strah; moglo bi jih priti več, našli bi me in me umorili. Za Alanom in Tomom bi prišla vrsta name.
Zato sem lezel po račje, kakor hitro in tiho sem mogel. Začul sem, da so si začeli Silver in tovariši odgovarjati in to mi je vzdignilo pete. Tekel sem od kraja proč in strah se me je loteval, skoro blaznost. Kako bom mogel med te zločince, ko strel iz topa pokliče čolne nazaj ? Ali mi ne zavijejo vrata kot kljunaču, kakor hitro me ugledajo? Vsega je konec, sem tarnal; z Bogom Hispaniola, zdravnik, sodnik in kapitan! Od lakote poginem ali pa od upornikov.
Ob tem obupnem premišljevanju sem prišel v nek drug kraj, kjer je bil zrak mnogo bolj svež, nego v močvirju. Naenkrat mi je začelo zopet močno utripati srce.
XV. POGLAVJE Človek z otoka.
Z gorskega grebena, tukaj strmega in skalovitega, se je vsul curek peska, ki je šumel in skakljal in padal skozi drevesa. Gledal sem nehote v to smer in videl sem, kako je nekaj zelo hitro skočilo za deblo bližnje smreke. Kaj je bilo, ali medved ali opica, nikakor nisem mogel spoznati. Bilo je nekaj temnega in kosmatega, več nisem videl. Prestrašen vsled te nove prikazni sem obstal na mestu.
Sedaj mi je pa obeh straneh zaprta pot, sem si mislil; za menoj so bili morilci, pred menoj pa je prežalo to čudno bitje. In vpričo tega so mi postale ljubše nevarnosti, ki sem jih poznal, kakor pa one, ki jih nisem poznal. Sam Silver se mi je zdel manj strašen v primeri s tem gozdnim bitjem in obrnil sem se, oziral pozorno preko rame nazaj in odšel v smeri proti čolnom.
V trenutku se je postava zopet prikazala in naredila velik ovinek, kakor da bi mi hotela zastopiti pot. Bil sem zelo utrujen; pa če bi bil tudi spočit kot zjutraj, ko sem vstal, bi bilo zaman kosati se s hitrostjo tega nasprotnika. Od drevesa do drevesa, je hitelo to bitje kot divja žival, tekla po človeško po dveh nogah ,toda vse drugače kakor sem kedaj videl človeka, ker je postava delala še enkrat tolike korake. In vendar je bil človek, o tem nisem mogel več dvomiti.
Začel sem se spominjati, kaj so pripovedovali o ljudožr-cih. Hotel sem že klicati na pomoč. Toda dejstvo, da sem imel pred seboj človeka, če tudi divjega, me je nekoliko pomirilo in moj strah pred Silverjem se je začel zopet oživljati. Zato sem se ustavil in gledal okoli, kako bi mogel uteči; in ko sem tako premišljeval, mi je prišel na misel moj samokres. V novi zavesti, da sem oborožen, sem se zopet ojunail; odločno sem pogledal temu človeku z otoka v obraz in hitro korakal proti njemu.
Sedaj se je bil skril za drugo drevo, vendar me je moral pozorno opazovati, kajti kakor hitro sem se začel premikati proti njemu, se je zopet prikazal in stopil korak naprej, da se snide z menoj. Nato se je obotavljal, se umaknil, zopet stopil naprej in se navsezadnje v veliko moje začudenje in zadrego vrgel na kolena in milo proseče dvigal svoje roke.
Takoj sem se vstavil.
“Kdo si?” sem vprašal.
“Ben Gunn,” je odgovoril, in njegov glas je bil hripav in okoren, kot zarujavela ključavnica. “Jaz sem ubogi Ben Gunn, da, in že cela tri leta nisem govoril z nobenim kristjanom.”
Sedaj šele sem videl, da je bil bel človek kakor jaz in da je bil njegov obraz celo prijeten. Njegova koža je bila od solnca ožgana, kjer ni bila zakrita; celo njegove ustnice so bile črne in njegove lepe oči so se videle zelo čudne v tako temnem obrazu. Izmed vseh beračev, kar sem jih kedaj videl ali si jih predstavljal, je bil on gotovo glavar, kar se tiče raztrganosti. Opravljen je bil v ostanke stare jadrovine in platna in cela ta izredna krpari j a je bila zvezana s celo vrsto najbolj različnih spon, medenih gumbov, koscev lesa in zanjk od smolnate vrvice. Okolu pasu je nosil star usnjat pas z medeno spono, ki je bil edina dobra in cela stvar v vsej njegovi opravi.
“Tri leta!” sem vzkliknil. “Ali se je tvoja ladja ponesrečila?”
“Ne, tovariš,” je rekel, “izpostavili so me.”
čul sem že to besedo in sem vedel, da je bila strašna kazen, ki je bila zelo navadna med morskimi romarji; ta kazen pe obstojala v tem, da so krivca postavili na suho na kakem samotnem in daljnem otoku, mu dali nekoliko smodnika in krogelj ter ga pustili.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Higijenska sekcija Zveze narodov je odposlala v Jugoslavijo mednarodno delegacijo zdravnikov in inženjerjev, da proučijo delo na zdravstvenem polju, zlasti vprašanje selske higiene. To vprašanje je sila važno za zdravstveno povzdigo ljudstva, ker se ves naš rod obnavlja iz vasi in je bodočnost naroda v veliki meri odvisna od zdrave province. Velika zasluga prof. dr. Štamparja je, da je prvi obrnil pozornost mednarodnih higienskih krogov na proučevanje zdravstvenih prilik na selih ter započel organizacijo po asanaciji dežele. Tu bo treba še mnogo proučiti in mnogo preurediti, da se bo dosegel cilj, kar bo zadostovalo za več generacij.
Komisija, v kateri so zastopani zdravniki skoraj vseh evropskih držav. Severne Amerike, Guatemale in Brazilije. Kitajske in Japonske, je prišla v soboto 26. maja v Ljubljano v svrho študija sanitarnih prilik. V nedeljo so si ogledali mesto in okolico ter se niso mogli nadiviti krasoti naše čiste, bele Ljubljane ter panorame z gradu. V pondeljek so si odlični gostje ogledali Higienski zavod, Državni zavod za zaščito dece ter šolsko polikliniko, kjer so se povsod vršili dokladi šefov na dano temo. Posetili so tudi stalno hi-gijensko razstavo na velesejmu, kjer so se posebno pohvalno izrazili o oddelku “Higiena na deželi”. Zanimali so se za gibanje nalezljivih bolezni, za stanovanjske razmere, število smrtnosti, povprečno živ-ljensko starost, za asanacije na deželi, vodovode, vodnjake, kanalizacijo itd.
Popoldne so se odlični gostje seznanili z asanacijskimi deli na terenu v Notranjih goricah (zgradba vaškega javnega vodnjaku) ,;i napajališča in perišča, greznic, stranišč itd. ter se peljali na Prevoje, kjer je tudi započeta asanaci-ja vasi, in v Lukovico, kjer so si ogledali Zdravstveni dom in proučili njega institucije; dečji dispanzer, šolsko polikliniko, antituberkulozni dispanzer in higijenske posvetovalnice, ki služijo vse izključno interesu deželanov. Pohvalno so se izrazili o izvršenih delih ter želeli, da bi dosegli na polju javnega zdravstva v Sloveniji še več uspehov, umevanja in podpore od strani države in celokupnega prebivalstva.
Komisijo je vodil predstojnik higijenskega zavoda dr. Ivo Pirc, ki jim je tolmačil zdravstvene ustanove in razmere. Z večernim vlakom se je odpeljala komisija pod vodstvom g. inšpektorja ministrstva narodnega zdravja dr. Kuhna v Zagreb, odkoder odpotuje v Dalmacijo in preko Bosne v Beograd in nato še v Južno Srbijo, da se seznanijo s tamkajšnfmi zdrlavtettvtenimj, prilikami.
Victor
Jazbec, 9704.
Društvo št. 45.
Repše, 9705.
Društvo št. 47. — Louis Pečjak, 9706; Angela Muhich, 9707; Joseph Muhvich, 9708.
Društvo št. 55. — Martin Ri-bich, 9709.
Društvo št. 57. — Anna P. Bele, 9685.
Društvo št. 60. — Adolf Krajnik, 9710.
Društvo št. 66. — Frances M. Yakich, 9711.
Društvo št. 81. — Richard D. Verbič, 9712.
Društvo št. 92. — Anton Gerl, 9678.
Društvo št. 114. — Gertrude Petrich, 9679.
Društvo št. 118. — Matt Sar son, 9713; Milan Sarson, 9714; Dorothy Sarson, 9715.
Društvo št. 122. — Mary Verhovsek, 9716.
Društvo št. 124. — Robert Ravnikar, 9680.
Društvo št. 133. — Alice Zdravje, 9686; Louise Zdravje, 9687; Ruth Zdravje, 9688.
Društvo št. 136. — Edward Grattan, 9681.
Društvo št. 144. — Mathew Medved, 9682; Anna Medved, 9683; George Medved, 9684.
Društvo št. 149. — Mary J. Tomsic, 9722; Mary Kern, 9723; Josephine V. Ludvik, 9724; Mary A. Ludvik, 9725; Jennie Kocian, 9726; Rose Ko-cian, 9727; Louis Verch, 9728; Mayme Vech, 9729; Anton Progar, 9730; Joseph Progar, 9731; William Progar, 9732; Albert Midofar, 9733; Frances H. Mid-ofer, 9734; Hellen M. Midofer, 9735;	Jane	Midofer,	9736;
Frank Midofer, 9737; Josephine Midofer, 9738; Mirko Tomsic, 9739; John Tomsic, 9740; Marion D. Polk, 9741.
Društvo* St. 155. — Mary Lapornik, 9717.
Društvo št. 170. — Cecilia Jurca,	9689;	Albert	Jurca.
9690; Dorothy Ivansek, 9691.
Društvo št. 174. — Barbara Lucic,	9692;	Joseph	Lucic,
9693; Anna Lucic, 9694.
Društvo št. 187. — Cecilia E. Štucin, 9718; Christina C. Štucin, 9719; Anthony V. Štucin, 9720; Anton Sivic, 9721.
sich Jr., družina Anton Struna, Anton Trlep v Buhi, mladeničem Anton Lozar, M. Kovach, John Bukovec, Anton Slobodnik. Zahvala vsem, ki so se udeležili sprevoda dne 24. maja. Zahvaljujemo se gospodu župniku za izkazano sožalje in ganljiv govor.
Ti pa, naš nepozabni Frank, veseli se v višavah, Tvoja sveža gomila, Tvoj hladni dom, okrašen z svežimi cvetlicami, bo zalivan z našimi solzicami!
Žalujoči ostali: Ana in Frank Trlep, stariši; Ana Stukel in Justina Brula, sestre; Anton Trlep, stric.
Ely, Minn., 11. junija 1928.
RAZPRAVE O PRAVILIH
(Nadaljevanje iz 5. strani)
zavarovani za dva dolarja. To bo tudi odgovarjalo pravilom člen II., točka 1., ki pravi: “Vsi za enega, eden za vse.”
Z bratskim pozdravom
Joseph Penich, predsednik in blagajnik dr. št. 126 JSKJ.
IZ URADA GL. TAJNIKA
NOVOPRISTOPLI ČLANI IN ČLANICE MLADINSKEGA
ODDELKA ZA MAJ 1928
Društvo št. 1.—John Baltich, 9695.
Društvo št. 11. — Paulina Dolnar, 9696.
Društvo št. 22. — James Gra-hovac, 9697.
Društvo št. 26. — John Bal-lcovec, 9698; Nicholas Balkovec, 9699; Josephine L. Pecman, 9700.
Društvo št. 29. — Nadie Cesnik, 9701.
Društvo št. 30. -r- Jennie Sega, 9672; Edward Sega, 9673; William Sega, 9674; Frances Sega, 9675; Joseph Sega, 9676; Louis Sega, 9677.
Društvo št. 31. — Frank Ponikvar, 9702; Josephine Ponikvar, 9703.
Društvo št. 37. — Edward
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnim srcem javljamo vsem našim prijateljem in znancem, da nam je neizprosna smrt vzela iz pred naših oči našega edinega sina, oziroma brata Frank-a Trlep, ki je utonil v White Iron jezeru dne 20. maja. Preminil je v najlepši mladeniški dobi v starosti 27 let. Dne 19. maja je šel z dvema tovarišema na ribolov; ko so se pa vračali proti domu, je hotela usoda, da se jim je prekucnil čoln. Po kratkem boju za rešitev so našli vsi trije smrt v ledeno mrzli vodi. Onega, v kojega smo imeli vse upanje in veselje, ki je bil naša edina gmotna pomoč na naša stara leta, ni bilo več nazaj. Bil je ljubitelj lepe narave, ali žalibog stala ga je življenje, ter je nam ostalim zapustil neutolažljivo žalost. Bil je član treh podpornih društev, namreč društva sv. Srca Jezusa, št. 2, J. S. K. Jednote, reda Katoliških Borštnarjev in Moose Lodge.
Dolžnost nas veže, da se vsem imenovanim zahvaljujemo za izkazano sožalje ob času naših tužnih dni. Zahvaljujemo se za darovane maše zadušnice in vence društvu sv. Srca Jesusa, št. 2 J. S. K. J., društvu sv. Frančiška C. O. F. in Moose Lodge, družini Frank Sever in družini Josip Sever, Josip in John Markovič, družini John Brula iz Soudan, Minn.; Frank Veranth Sr.; družini John Zupančič; Math Rom, Joseph Vertnik, družina Slobodnik; Joseph A. Mertel, Mr. in Mrs. J. Logar, Adolf Dolinšek, Louis Slobodnik, družina M. Papež, Stefan Banovec ml., Joseph Rus, Mr. in Mrs. Frank Tomšič, in John Tomsich; Fr. Tom-
POZDRAVI IZ NEW YORK A
Pred odhodom v stari kraj na oar-niku Ile de France, podpisa'ni še enkrat pozdravljamo vse naše prijatelje in znance širom Amerike, zlasti pa one v Milwaukee, West Allis in Sheboygan, Wis. Onim pa, ki so nas spremili na postajo in ki so nas obiskali pred našim odhodom, se pa še zraven toplo zahvaljujemo. Vsem pa kličemo: Pozdravljeni in 'na veselo svidenje. Bodite uverjeni, da se Vas bomo spominjali v starem kraju, zlasti pri kozarcih pristne slovenske kapljice, pa naj bo to že, dolenjski cviček, bizeljc, lutomerčan,, jeruzalemc ali kaj drugega, ter bomo tudi na Vaše zdravje^ marsikaterega zvrnili. To bo tem lažje, ker tam ne bo ne mestnih in ne federalnih “iblajtarjev”. Torej: živeli.
Ob tej priliki sc zahvaljujemo tudi slovenski banki Zakrajšek in Češark v New Yorku za njeno točno in pošteno postrežbo, s katero smo bili tako mi podpisani, kakor tudi ostali sopotniki, nas je menda 43 za to potovanje, popolnoma zadovoljni in zato to domačo tvrdko najtopleje priporočamo vsem rojakom širom Amerike. — John Ti-sel, Alojz Potočar, Anton Ribič, Rozi Bizjak, Mary Zore, John in Johana Babošek, Frank Bregant z družino in Joe Lajk z družino.	(Adv.)
Le še nekaj tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima še vsak rojak priliko ,da se pridruži enemu od naših skupnih potovanj in se tako okoristi na ugodnostih ,ki jih ista nudijo.
SATUUNIA NA 14. JULIJA. Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one, ki so^ radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo velike družine. Pripravlja se večja skupina rojakov za ta datum.
PARIS NA IG. JULIJA. Na tem znanem i'n priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo:	Prej	ko	se	kdo	priglasi,
boljši prostor dobi.
TUDI SE OBRNITE NA NAS:
a) kadar pošiljate denar v stari kraj ali kadar ga dobavljate iz kraja;
b) kadar rabite pooblastilo, kupno pogodbo, izjave ali kako drugo notarsko listino;
c) kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja ,ali kadar imate kak drug posel s starim krajem.
Vse pošiljke naslovite na Slovensko banko:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 42d St., New York, N. Y.
GLAS NARODA
NAJSTAREJftI NEODVISNI
SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
J« najbolj razširjen slovenski Hit v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša Izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in prlSeli ca bomo pošiljati. Vsa plama naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St, New York, N. T.
1 Lepe	|
I tiskovine	2
a« vaša društva, xa trgovce, —
posameznike, za vsakovrst- ® ne prireditve dobite vselej 2
I po nizkih cenah
v prvi slovenski linijski tis- = karni v Z jed. državah, kjer S dobita ob vsakem času za- — nesijivo in
| točno postrežbo
Se priporočam društvom, ro- ~ jakom, trgovcem za vse pri- E iike. Prevzamemo največja E kot najmanjša dela.
| Ameriška Domovina |
6117 St. Clair Ave, CLEVELAND, O.
?<iimiiH!imimiiiimmiiimiiiiiiimiiii(=
I ZASTAVE
regalije, prekoramniee m ^ vi. Dalje Victor jezikih. Prave glasne Vi« ■ Ure, diamante, prstane m drugo zlatnino.	.
Nad 20 let v trgovini, zmerne, postrežba točna.
IVAN PAJK
t	24 Main Street.
%	Conemaugh, Pa>
k
. t |^|
Imam na zalogi že nad^^
LUBASOVE HARMONIKE.
vseh vrst in modelov, ® chro®8tl dvv
%
ške, kranjske in ne; tri in S krat, trikrat
ne; tri in gtirivrstne« -krat in ^
uglašene.
Imam na zalogi tudi _ čeke, glasove, nove mehove in druge P°saI1 dele. Cene harmoniko® znatno znižal.
Pišite po cenik n»« ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PL, Brook ^
Edini M.topnlk i« LUBASOVIH HARMONIK *
Driarab
VELIKI
ki ga priredi
SLOV. PODP. DR. ZVON
št. 70 J. S. K. J.
DNE 8.-JULIJA, 1928
pri VIDMARJU V WILLOW SPRINGS, ILL.
VSTOPNINA PROSTA. — ZAČETEK OB ENI
POPOLDNE. — SV1RA GODBA STRAUSS-
Tisti, ki nimajo svojih avtov, st lahko peljejo tJa in nazaj na trnku. Zbirališče pred Spolarjevini telom na 1921 Blue Island Ave.; od tu odhaja ti1'’ ob enajstih dopoldne. Zbirališče na vogalu lJ’nC°, in 22. ceste; od tod odhaja truk ob poldvanajst' • Zbirališče pred hišo br. Keržana na 2620 S. HaI. ing Ave.; od tam odhaja truk ob dvanajstih. Ta v<^ nja je cenejša in udobnejša kakor na pouličn* ze leznici.
letni
t >8
m
"'lov
Največja in najatarejia slovenska z la taroka trgovina v Ao^L Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane In radio In Izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
<033 St. Clair Ave. iu «30 E. 79th St.. Cleveland, O.
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,
Pittsburg**
P*
‘io
i
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, op”fjfco * vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
i
tmmtmrntmmmtnmtnmnffltmnnmtnmmmnmmmnmtt
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvrSuje vse v notarsko
spadajoče posle.	.-o*
»33 E. 185th SL	Cleveland, Ob**
UXXXXXXXXrXXXTXXXTriIITTTXmT»TTTTTTTIXX
Vloge na obresti,
KI JIH PREJMEMO DO VKLJUČNO 13. JULlJA
bomo obrestovali po
4%
ŽE OD 1. JULIJA NAPREJ.
Ako želite naložiti denar popolnoma varno biti obresti za vsak mesec kot v koledarju, pri:
d 0'
SAKSER STATE B A N K v
NEW YORK, & J
82 CORTLANDT ST.
ti
bo
ve;
ti
d
“n
fle
ti:
vs
1% \ ]
ii>
. ^tij.
Si
1 * Ih'*1
h
H*,
!)s
Ut
hi
»k
k
K
J
h
%
%
k