Fa- 1 Prosimo, poglejte ni | \\i C. naslova sa dan, ko fl h % % poteče. V teh časih 1 | Bp ^ % vnja cen, potrebu- II I j« . o. kovanje. Skušajte limex ^ ^ ^naprej plačano. \ GLAS NARODA tMpWetislcifi UtW Wnpf—fcn ttth. 1»4» »t ihe P—C Ofttc«, •» New V.rk. N. S, lute Act Ch|t» «f Harth M, 1S7». UMDLUVIflKOT 2 na dan dobivati. .. C 'GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (hTMrti MK BeJali hi pr—nft— PITAJTE, KAB VAB ZAHXMA _____ ^ ------------------------------ - --— ----~ —"" " * m r»Bw lan, r«. X., iinpf an ** i liliji i — «i naris »m, «<». —^^^ No. 37. - Otev.37. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY FEBRUARY 25, 1943 — Č ETRTEK, 25, FEBRUARJA, 1943 VCiJJTMV. T.T — T/KTNTK TJ FELDMARSAL ROMMEL ZOPET BEZI Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Slovenije IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA ( c n a A /v i-T — ——^ . „ ■ •■■■■■ Ribnici 14. X12. 1922, bivarjo-čemru v Ljubljani. Vsi obdolženci se nahajajo v begStvu. Obtoženi so: a) zločina po čl. 4. Duoeje-ve naredbe z dne 3.10.1941, ker so bili soudeleženi pri. dražbi, naperjeni za nasilni prevrait polHienega, gospodarskega in socialnega reda' v državi; b) zločina po čl. 16 iste naredbe, ker so bili člani oboroženega krdela, ustanovljenega z namenom, da bi izvrševali zločine proti državi; e) zločina po čl. 5, omenjene naredbe, ki so delali propagando za odstranitev ali nasilni prevrat obstoječega političnega in družabnega reda v državi. Zločini so bili ugotovljeni v IjjrTjbkiani meseca maja 1942. Iz teh razlogov je sodišče na osnovi zakonskih členov spoznalo v begdfcvn se nahajajoče Kogovška Aaotona, Marenčeta Leopolda, Skapina Leona, Pez-dirja Franca, Ferjančiča Josipa, Brajkoviča Bogdana, Bla-cika Ludvika, Železnika Leopolda, SiaTda Mafesa, Logarja Josipa, Mlhedčiča Josipa za krive zkxwnov prevratne združbe in oboroženega krdela ter jih kot take obsodilo v dosmrtno ječo, stroške razprave in posledice, vključno trajno prepoved opravljati javne službe, zakoniti preklic ter na objavo pričujoče sodlbe po enkrat v "Piccolo in v "Jutru". "Justra" z dne 5. oktobra 1942 v izvirnem besedilu.) Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj ništva Oboroženih sil ''Slovenija-Dalmazijta'odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodlbo v zadevi proti: 1. Kog-ovšku Antonu, -?m— KTjiib temu so ji Nemci dovolili, da zasede Rutenijo. Na^ slednji korak je bilo priključe-nje Transilvanije, katero so iatr^rali Rumunom. Nato pa je prišla '4zrnata" nad Jugoslavijo. Doadaj je ^ladžarom uspelo, omejiti svojo vojaško udeležbo na ruski fronti; poslali so tja komaj 9 divizij (približno 130 tif=oč mož), d očim so morali prispevati veeje število svojih divizij za boje proti hrvaškim in srf>skim iseriksetn. V primeri z maso 20 divizij, katere »o Romuni morali poslati na rusko fronto, se je Madžarska rešila iz te zagate zelo poceni, kar ee danes jezi njene sosede. Nemci so mojstri v izsiljevanju. Madžarska, kateri je pripadel levji del Transilvanije, 5» mora izdaj bati romunske osvete. Rumumijo pa drže v škripcih z grožnjo, da bedo izgubili vse svoje prilobitve na vzhodu, ako bi Rusija v tej vojni zmagala. Gledie Bolgarske pa ne smemo pozabiti, da je kralj Boris teta 1936 obiskal Hitlerja iai Mw=soKnija, in da je od te dobe naprej bolgarska zunanja politika popolnoma posvečena re-alizascijHdeje Velike Bolgarske mm rai&um Grčije in Jugoslavije — tako da je Bolgarska popolnoma zašla v vode osišča. TV) je na kratko sBka položaja v treh diktatorskih zemljah, ki so računale na to, da jim bo nemška 4' nepremagljivost'' za vb« veke in z malo oeno pomagala do teritorijailnega poveča- trOfrenji zemljevid, kaže osiske utrjene postojanke v Tu-jiiziji in na Siciliji. Zadnja dva tedna so se v Tuniziji /bili veliki boji in Nemci pod poveljstvom feldrnaršala Rom-liiela so 11 dni zmagovali, včeraj pa jim je sreča odpovedala in se Nemci in Italjani zopet umikajo. Tudi nemški oblastniki padajo ... London. — Kakor poroča ONA je iz različnih posmrtnih objav v nemških listih na Poljskem razvidno, da pogine marsikateri visoki nacij-ski uradnik nenadne in nagle smrti, katero delijo tlačiteljem poljski partri-jotje. List "Cracow Zeitung" na-znanoa smrt Johamna Kolodzi-ja, vladnega gospodarnega svetovalca v okrožju Lublin, "(kateri je padel vršeč svojo dolžnost do firerja." Druge objave enako sestavljene oibelodanjajo nehote nasilne smrti vladnega svetnika, načelnika nacijske stranke v Bjali Podlaski, dalje načelnika varšavske železničarske policije, železniškega policaja in predstavnika nemškega Rdečega križa. Poljski viri pravijo, da so na-ciji pričeli z napeljevanjem po-habljenih nemških vojakov, ki so se borili na ruski fronti, na T>oljslkrh fcmet\iffh v okrožju Inowraclav, Pri Krakovu so tudi postavili novo tovarno za izdelovanje letal, ki je bila o-čividno premeščena iz bombardiranih krajev na nemškem o-zemlju. Sladkorna oogrodba med Kubo in Zdr. državami HavairiSa. 23. feb. — Sinoči je bilo naznanjeno, da je bil dosežen med Kiibo in Združenimi državami dogovor ekonomr ske kooperacije in v tem dogovoru je vključen nalknsp 2.700 tisoč ton siurovega sladkorja in sicer po 2.65 oetratov funt. Nakup sladkorja od Kube vključuje tudi določbe vposUje-vamia sladkornih delavcev v ie-vensezonskih nrojektnih delih. — t nja. Politika Nemčije bo uspevala le toliko časa, dokler bodo tasm nastanjene divizije nemških vojakov in držale vajeti v rokah. Gangster, ki ne more več plačevati dnine svojim hlajp-cem, je v hudih škripcih. Kakor pojemajo vojaške sile Nemčije, tako naraščajo in postajajo bolj precizne njene zahteve. Marionetne vlade, katerim so naslovljene te zahteve, pa se izgovarjajo na uevoljo svojih narodov,, ki vidijo kako kopne njihove moške sile in kako njihovo bogastvo propada—te vlade se upirajo in nočejo več podpirati te v naprej izgiibljene in r ©potrebne stvari. Balkanski polotok, med Ornim in Sredozemskim morjem, krije desno krilo nemške armade na vzhodni fronti. Kje bodo udarili zavezniki, na Balkan, na Italijo ali v južno Francijo, to je skrivnost Casablance; mrtzlična naglica, s katero Nemci utrjujejo Jadransko in Eged-sko obalo pa jasno kaže, kako ruske zmajge ingrozeča dominacija Sredozemskega morja s strani Angležev in Amerikan-cev vplivajo na Balkan, ki je bil za Nemčijo zaloga, iz katere je črpala novih sil, a zdaj postaja zanjo težko breme. - JIC. Stalingrad bo SDrejel meč kralja Jurija London. — Oasiten meč, katerega je obljubil podariti mestu Stalimgradu angleški kralj Jurij VI. bo sprejet s hvaležnostjo, kakor je izjavil predsednik Kalinin. Sovjetski radio je naznanil, da bo meč sprejet kot simbol vojaškega tovarištva med ljudstvi Velike Britanije in Sovjetske Rušili«. Nekatere vesti iz Balkana London, 19. februarja. (Radio prejemna služba.) — Bolgarska vlada je silno v skifoeh zaradi nezadovoljnosti naroda, ki je povzročila v zadnjem ča-e3u več nasilnih izbruhov: dme 8. februarja je bil ubit javni delavec, dne 13. februarja general Lukov, 16. februarja višji policijski uradnik, a 17. februarja so našli peklenski etroj v bližini pkmliv&kega kolodvora Bolgarska^ vlada pripisuje vsa ta dejanja — doadaj še brez dokazov — komunističnim krogom in je razpisala 300,000 levov nagrade za tozadevna obvestila. Toda nezadovoljnost je iz naroda prešla tudi na armada—vse stroje bolgarske javnosti se trudijo najti Bolgariji izhod iz zagate, v katero jo je privedlo o s išče. -Madžarska vlada je nameravala pod pritiskom javnega mnenja oc&postati vojake, ki so se vrnili z ruske fronte, na neomejen dopue=it Na interveuci-tjo nemških oblasti pa so jih morali zopet poslati na fronto. Iz Rumunije poročajo, da je nemški poslanik zagrozil z intervencijo nemške vojske, ako vlada ne bi uspela, zatreti sabotaže. — »ne. prepeljanih v M>onske bolnišnice, o ostalih pa še ni na-daljnih vesti. Nemci rušijo in pustošijo . . . UP poroča iz Londona, dne 20. februarja, da jugoslovanska vlada v izgnanstvu je prejela vest, da so čete 'hrvaških lustašev, skupaj z nemškimi in itaTijauakimi edmicami prekoračile reko Uno v centralni Jugoslaviji. Glasom teh vesti, je bila večina krajev in vasi, katere so ge-rilci izpraznili, porušena s topovskim ognjem in zažgana, tako da so ostala le še pusta pogorišča, ' Mesto Krupa, ki leži 83 milj južrvovzhodno od iZagreba, je bilo upepeljeno, javno poslopja, cerkvermoeetje Ln privatne hiše porušene — niti kamen ni ostal na kamenu. —JIC. Pan-ameriiki Clipper eksplodiral Lidbona, — Pan - ameriški clipper, ki je priletel iz Amerike na Portugalsko, je ob pristajanju na reki Tagus nenadno eksplodiral. Ob sedmi uri zvečer je vozil mirno po zrak«, čez Lizlbono proti pristajališču. Prva poročila o nesreči pravijo, da je bilo peit mrtvih, vendar potankosti še niso bile znatne, ko so dospel« prve vesti o tej težki nezgodi. Na clippeivu je biiJo 27 potnikov in 13 mož posadke. Deset oseb je bilo takoj rešenih in padati Nemce, nato pa je pritisnila še trUljerija z okoliških hribov in Nemci so se pričeli u-milkati proti prelazu. Zavezniški pričetni zračni napad je bil siknejši, kot pa nemški ob pri-cetku ofenzive pri Faid prelazu. V včerajšnji ibUtjki je bil Rommel tako zelo tepen, da se mora rtv-'L, da se je bojni položaj popolnoma preobrnil in sicer v pr Iot zaveznikom. In ob istem ča-u, ko se morajo Nmici n-mikati v tvverni Tuniziji, prihaja porov i Lo, da angleška o-sma armada generala Montgomery ja z juga zopet z veliko ei-lo prodira proti severu. Angleška Reoiterijeva agentu-ra poroča, da je bilo poleg glavne armade, ki se ismiiJaa skozi KasserLne prelaz, ki ga obdajajo 4000 do 5000 čevljev visoki gorski vrhovi, v nekem drugem prelazu zajetih 1000 Italjanov. •Francoske maroške čete so pustile Italjane iti v prelaz, nato pa so jim vzhod zaprle, ■AdftJ® V' viiwf^t* nje nek sSSTpSk. Nnjvpčja skupina ujetnikov znaša 300 nemških in italjan-skih vojakov in ujeli so jih Amerikanci ob reki Ha.tab bli-' zu. Tebesse. Zajeli so tudi dovolj orožja, f? katerim bi bilo mogoče oborožiti cel bataljon. Poleg velike bitke z Romme-lovo armado pa so zavezniški aeroiplani bombardirali Bizer-to, o?Tsko ldtališoe blizu Kai-ronana in so leteK tudi čez Sredozemsko morje in potopljenih j^bilo pet osiških transportnih ladij. Včeraj so združene ameriške in amgleške čete z nepričakovanim in silnim vdarcem prisilile Rommelovo oklopno armado, da se je naglo umaknila od Thak1 proti KasserLne prelazu, kjer je zavezniška artile-rija neusmiljeno obstreljevala umikajoče ^e Nemce. S tem je Romnie>l v Tuniziji doživel prvi poraiz in ta poraz je velik. Rommelova armada se v velikem neredu rine skozi ozki predaiz, medtem ko jo zavezniška aretiherija in aeroplani vseli vrst neusmiljeno obstreljujejo in bombardirajo. Ujetih je bilo več sto Nemcev in Ital janov in razbita je bi la najboljša Rommelova 21. o-kLorpna divizija, kar pomeni za zaveznike tako veliko zmago, da R-ommel ne bo nifcdar več mogel pričeti kake večje ofenzive v namenu, da raasdeli ameriško in angleško armado v Tuniziji. Armada feMmaršala Rom-WPIBI' je zita1 "pntusnjena ".TIT^I^ 14 milj, toda se še vedno nahaja 53 mi)j od Faid prelaza, od koder je pričela svojo ofenzivo pred 12 dnevi. ReufceTjeva časnikarska agen tura |>oroča, da se glavna Rom-meloi-a armada že umaknila skozi K a? serine prelaz in da samo zadinje straže odbijajo zavezniške napade. Vsa pokrajina od Thale pa do KasserLne prelaza de pokrita z mnt.vimi nemSkima vojaki in razbitimi tanld. i^godaj zjutraj ^o proeli zavezniški aroplani in tanki na- Zavezniki so nepričakovano z artilerijo, aeroplani I in tanki napadli Rommelovo armado in jo prisilili k umiku. — V Kaaserine prelazu je bila armada strahovito tepena. — Težko da bo mogel Rommel I še pričeti kako ofenzivo. Hitler bo premenil vodstvo avstrijske uprave London, 22. feb. — Spričo naraščajočih potežkoč v Avstriji, bo menda Hitler poisku-šal potolažiti nezadovoljstvo v aneksirani Avstriji €> tem, da bo postavil na glavma upravna mesta avstrijske nacije, ki bodo nadomestili sedanje pruske voditelje in oblastnike. Ta sprememba bo smatrana za nekakšno avtonomijo ter bo nalagala avtomatično Avstriji večjo odgovornost do Tretgega rajjba. Od glavnih upravnih osebnosti 'bo odpoklican nazaj v Nemči jo BaMur von Schirach, Hitlerjev mladinski vodja in avstrijski governor, ki je po rodu Pruis. Nazaj v Avstrijo bo prišel najbrž znani Arthur iSevtss -In<|ua nt in pa Herman Neubawher, bivši dunajski župan, ki je sadaj na Grškem v službi Hitlerja. Pravijo, da bo Seyss-Inquart postal avstrijski governor. On je sedaj nacijski komisar na Nizozemskem. Te spremembe naj bi AvsJtrid-cem nefeoliko zablinile dejstva o -strahovitih izgubah avstrijskega moštva na ruski fronti, ter pokrepila ali poživela splošno razpoloženje ljudstva. — (ONA). med rekama Sambre in Meuse,' kjer je fitrategična m ^ n pot za vdor v Nemčijo. (ONA.) Nemiri v Milanu Reuter poročilo, ki je dospe-lo v London pravi, da je oddaja maroikanskega radia trdila danes, (23. feb.) da je moralo v 'Milanu vojaštvo zadušiti nemire, ki so izbruhnili v Fiat tovarnah. v Milanu. Delavci so baje zahtevali izotop Italije iz vojne. Fiat tovarne v Milansu, ki so največje važnosti za laško produkcijo vojaške opreme, so bili' edetn izmed poglavitnih ciljev letalskih napadov, ki jih je iz-1 vedla RAF v Severni Italiji. Graditelji barak London. — Nemci, ki se po-' naša j o z gorostasnimi idejami o preuredbi sveta, v katerem hočejo uveljaviti nekakšen novi red, so se dozdaj izkazali, da so aktualno še najfbolii zmožni graditelji barak in staj, v katere poganjajo pregnano evropsko ljudstvo in pa prisilne delavske bataljone iz vseh krajev pod-jarmljene Evrope in iz satelitskih držav. zadnjih poročilih so nac: ji zopet, dogradili velikanske staje za prisilne delavce v Belgiji, v okrožju Florennes blizu francoske meje, kjer grade u-trdbe. V teh zafcilnih barakah bo nastanjenih deset tisoč delavcev. iMihogo tisoč delavcev raznih narodnosti je zaposljenih pri gradnji obrambnih zakopov, podzemskih letališč, garaž in pri polaganju min v predelu -0LA8 NAKOPA" — New Ymk THURSDAY, FEBRUARY 25, 1943 RAZGLEDNIHl Piše Anna. P. Krasna Seveda so bile Baše matere istaromoclne ali ko smo prišli v to deželo, se je pa le pognalo, da so nas vzgoji Le mai&re, ki te niso bale deda im truda, ki ga prinese dete s odboj na svet ®a rna&er. Niso was sioer pomeh-ku-Žile, toda skrbele &o, da smo bilii zdrahi, krepki m pa, da, smo se znali o&amasvojrti in skrheti zase v vsakem »lučaju. Tri pare čevljev na leto Zdaj, ko so iiam določili kolibo parov Čevljev borno smeli kupiti, 6e spomnim na vse naše vaške ''čuStorje?, okolj. katerih smo hodili otroci doma mtoledov&hž, da so nam popravili čevlje, da nismo v mrzlih dneh hodili bosi v feoJo. ftioer se. je včasih pripetilo, da je mati dovolila, da smo oftmfi nedeljske čevlje za v šolo, toda navadno smo morali kar b osi hoditi, če je bii s trie Žive ali stri« JejSkov prezapesljen ali pren* m aren, da bi nam popravil vsakdanje eevfje. Pa smo ee vae-eaio nefeako pretottdi ffcoxi mladost in imamo eelo pra v mnogo lepih iai solnčnih spominov na 'dtfet* otroka l«*a, ko so UK čevlji večen. problem tako za o-oeta, kot za šolarje, ki so jitt vedno palci pedali na sveffclo t-t Na sveto je mend a ie tako, da če več človek ima, manj je zadovoljen. Godrnjanje in tarnanje ljudi, ki se |>oje, da bodo adp'j lačni in bosi, olovdku kaže, da sitost se ni višek zadovoljstva, niti podlaga že^je p« napredjbi. —i-—- Laški general ubit London. — Brigadimi general Enrico Pezzi, vrhovni poveljnik italijanske zračne sile na ruski fronti je ibil obit v ak-cyi, kakor je poročal rimski radio, po katerem je ve^t povzel Associated Press. Vojna in pleničke V Ameriki &i ljudje vedno 1 domislijo kaj novega in praktičnega, kar ■ laj ameriški go-j spoditi ji in materi prehrani delo, ji ohrani tepe fbefe reke, mladostno svežost in cdost in ' * talke naprej. Nnkjer drugje na svdUi, pravijo oglasi v naših 1 4novmikih in magazroih, ne naj-■ dete žen, ki bi mogie vršiti vse * gospodinjske posie in materšn-1 ske dolžnosti čn delo, ne da bi " radi tega kaj trpela njihova zni-1 nanjost— seveda, če pride kdo, r ki nas pozna samo po oglasih j ' med oni ženski svet, ki res o- ; " pravija vse svoje hišno deio, y today je pač malo razočaran, '» ker hišno delo je delo, neglede " kako se ga ^koša omiliti in o-" lagati z raznimi modernimi » pripomočki in metodaar/i. 9 A y Ženske, ki lahko plačajo, si . pač lahko privoščijo marsikaj j v tem pogledu, četudi niso ho-. gaJte dovolj, da bi imele sJfužki-K njo. V večjem mestu jim dostar s vijo na dam celo plenice, 4er iste i pridejo dnevno ali vsakih par dni tadi iskat, da jih zopet ope-a rejo hi ni treba mladi mamici niti rok oraočtfji radi detetovih e pleničk. Koliko zlatega časa je ^ & tem prbranjenega! č Ali zdaj je vojna in so to ko-:_ modno^t, meni nič tebi nič, kar lopo omejili. To pa je udarilo razvajene ameriške meščanke in malomeeoanke in nekatere po v liscih protestirale proti taki odredbi — vlada da bi morala v vojni imeti do de&et še večji a rešpek kot ^icer, a namesto tega >- jim odvzame komodnost dostavni ljanja plenic. Lepa reč zares! Koliko zloin-1 jenih nohtov bo sedaj in koli-bo enežnobedih ročic bo pordeee-lo, ker bo treba rabiti žajfb m K orati pleničke doma. : Naše matere, ki so imele na-r vadno po eel kupček malih, ni-n so prale le plenic, ampak celo ^ tiste dolge povojčke, katere so •L_ znale tako spretno in Irdaio o-e vHi okrog deteta, da je vzeJo siromaka včasih po cel dan pr&-e den je mogel razkopati tielti ne-srečni omot v?aa tolfco, da je J lahko analoe gibai. ^ Ja«z se .spominjam, kako sem tj pomagala materi in tudi naši-j ma sosedama povijati družinfeki drobiž, kadar je bilo dosti dela na polj« in doma. Še vedno vidim tiste akremžene obrazke, im so ffe tako bali povojčkov, matere so trdile, da je. za dete-l", ta dobro, če so povita v zgod-f1 j njih meseci starosti. Tudi pra-hnje plenic je bilo prava oere-k monija. Kuhati j« bilo treba ^og D in jpotean vse pleničke in po-e, vojSke lepo posušiti na solneu. K Vee milo je morale biti izprano iz ddtetovega perila. i- IXVESTIK-WTE V AMERIKO KUP WW UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS «p STAMPS KUHARSKA KNJIGA: a Recipes gf All Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stepe samo ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici Recepti so »apisana v angleškem j«*iku popekoa 9% w tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno ? navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo sa knlianje in h hočejo v njem čimbolj izvežbati ia ifpoppiniti ^^to^i^^^t^^Naročite p?i KNJIGARNI SLOVENir PUBUSHDXG CO. «0 W(Mt Street Wew York I? ▼ OB OBLETNICI GEORGE WASHUrCTOHA. (JIC.) — Ko smo prisostvovali proslavam obletnice očeta ameriške ss*dbode in neodvisnosti, George Washiaagtona, smo imeli mi Jngoeiavani posebno velikih in glbbokih vzrokov, da sočustvujemo z bratskim ameriškim narodom. Kaša zemlja je danes prepojena s krvjo najboljših sinov naših naJtodov., ki nočejo priznati tujega goepodstva, kakor ga, pred več kot poldrugim stoletjem, nista hotela priznati George Washington in ameriški narod. Kajti on ni bil le velik državnik, temveč predvsem tudi neupogljiv, skozi vse nesreče trden in stanoviten, uporen svobodoborec. Bo je začel svoj osvobodilni pokret, ni meril tedkoč in verjetnosti končnega uspeha, in je votoajal tudi v časih, ko ni bilo nobenega upanja vee. Zato je velika osebnost Geo. Washingtona prrav posebno globokega pomena za nae Jugoslovane. Bi£ je v modernih i časih prvi garileo velikega sti-| la, ki se je boril kpt upornik in med priprostim ljudstvom nabiral svoje armade, ki sb se sestajale in razdajale' po po-tr€ft)i. Vstaja in uspehi "Waahingto-na so brez dvorna tudi, vzporedno s \ranco«ko revfolocijo, direktno vpflivale na sT%efei o— svo/bodilni pokret. V tisti dobi, ko m bilb brzojavov in železni o' ko so veeti potovale počasi. je| Ibiiia vstaja Karadjordje leta' 1804 akoro istočasno s osvobo-l ditoimi boji Severne Amerike. Tudi danes še je vzgled tega velikega moža, ki je prelko tez-ikih porazov vtxiil de končne zmage gnerilski upor proti organizirani in za oho 4©bo moderno urejeni armadi tujih gospodarjev, za nas Jmgpelovahe . ravno tako važen kakor dejanska podf&ra veliko svofeodne zemlje, katero je ustvari!. ..........'/r . . j' BARTENDER in I 08KR&NIK dobi slujSbq v Slovenskem Narodnem Domu v Broofetyniu.'— Pismene ponudlbe se naj pošljejo na American Slovenian Auditorium, 268 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. 2 — 28, 24, 26 (česar nihče drugi ne ve in ne more vedeti, ^ato sem sel takoj po 9Voji izvpildtvi k njetnn in sem ga prosil njtgove pomoči in m^ovega sodelovanja, ki mi ga je tudi res obilno , dal. V zadnji svetovni vojni sta prišla sem k nam kot odposlanca naroda Dr. JlarušiČ in Dr. Vošnjak. Oba eta bila ndkat^cloška Slovenca. Pa se katoliški ameriški Slovenci niti za trenutek nismo pomišljali sprejeti njihovega vodstva pri našem za narod doma, in smo veliko do^gli. Danes je pa nasprotno dolžnost nekato-li^kih ameriških Slovencev, da ©prejmejo vodstva ministra Snoja, če je tudi katoliški Slovenec. Gospod Snoj je do sedaj jasno pokazal svojo nepri-stranost, za nekatere katoliške eelo pneveč, da so mn zamerili. {Ker pa vidim, da letos do drutgega kongresa ne bo prišlo, da torej ne bom imel priliko se zahvaliti na tajništva, da bi se »volil nov odbor, in da jaz pri sedanjih razmerah, ki do se tekom zadnjih tednov Baovile, ne bo mmogel izvrševati svojih dlolžnoeti talko, kakor bi rad in kakor bi tolika nailoga zahtevala, in ker so «e tndi moje življenjske razmere spremenile v toliko, da mi ne ibo mogoče stalno bivati v Waehingtonn. Če pa Wkaj stalno ne morem bivati, pa tudi tajniške službe ne morem vnsiti, in . iker kot dahoynik vidim, da I bom drugod in na drugi način, boij primeren mojemu poklicu, več lahko naredil za svoj ubogi mučeni narod, in ker do se pojarvile med nami razne stroje, trn. katere jas ne morem sprejemati odgovornosti, ker sem popolnoma drugačnega prepričanja, zato sem pa 22. februarja poslal predsednika SANSa Mr. Kristanu svojo reeignaeijo in s tem tndi pred jovaoetjo od-1 klanjam te mesto in dajem svoj] mandat nazaj v flo^e delegatov, ki so me voffiU in se j&j zahval jujpem za zaupanje, ki so mi ga z izvolitvijo izkazali. . r — . j -:-i-:■. . 1 . 1 ■* ksvmatičn? bolscine? BM» J^wt.Oi . pr(tot»» »optoto • EzpeDarJo« — čudoritim nml1|w> IS«4 1« prodaaib ptaUfBie J. ajtfa«« Jifcm lili it ----— _ . .-■ |m ipi^jMi pain.expexi.br Note sai PIANO-HARMONIKO • 1 i KLAVIR rtKBKZRa OF SE&IKQ r * UME Ujf BLoason (Oragg a>»> jUiUVUftsm FAJITJB *** _ rvmo " a o l o_ u'fiioT^Xm 1,1 ,l,JUILit SILVIA POL&A_ T AH NA VBTNI OBEDI JUM1BOH WALM_ IBPHAN WALTZ___ uEpLsi NA raru ***•*■ UJ, MAIIIČKA, PEGLJAJ BARCrCA" ------- —- j HLADI ZAPET ANE_ j < i rem o va Štajersko »fAJEBIfi_ BAPPX POLKA j NA TUJEM 35 centov komad _ l3 mi$I.- i MOJA DEKLE JE SE MLADA P« t&e ' j Zvezek 10, slovenskih pesmi sa piano harmo-^ niko za $1.— prt K MIG AKNI >I O\KNK' PUSLUUINO CO I t|ff wm Ifltfc m- NXMi STARA tfAfiOČNIOA. ' Vam spet pošljem naročnine mi eelo leto 6 doJarjev, ker brez lista ne bi mogla hiti, kajti sera že nanj naročena 42 let. Vas e spoštovanjem pozdravljam, Mi«. Ana Mesec, Ontario. Oregtoai. $1 V A LIE pa molkih kk^nkih; dolga sezona. tt Vsaka dobi kite same ene barve in bk)k za selo sozo-PO." ~ DABTFORD HATS 710 BROADWAY , HEW YORKOflT 2^23,24,25. t • '<\ ■* » Bolezni in nesreče v številkah - - Sftatistič&rji, ki vse izračunajo v suhih Številkah, m podali izkaz iz katterega je razvidno, da je zaradi iboleani in poeko^) ter nes rež pri delu izgubljenih na l«to 400 milijonov delovnih dni. • Na Rumunskem vladajo' sumljive sdravatvone rasmere Radio Vichy poroča i? Romunije, d$ so podali odstavko sekretarji ministerstva vojske in mornarice in piinister narodnega gospodarstva — baje iz "adravstveauh raalo^ev." .. STALIN - VELIKA ZAGONJ5TKA Ob priliki 25. obletnice rdeče armade je Josip Stalin izdal v ta namen posebno dnevno povelje, v katerem po vsej pravici visoko hvali junaaftvo rdeče armade, ki se zopet bori — kot je rekel -r da vrže >ino ostrp je predsednik BSoosevelt zavrnil nekega časnikarja, ki je izrazil svojo bojazen, da «e Rudija ne bo borila več, ko bodo Ntemci pognani iz Rusije, rekoč, da Stalin tega ni rekel. Časnikarjem je svetoval, da ®e naj rajši bolj drže besedila Stalinovega povelja, kot pa bi si ga hloteli po svoje razlagati. Sam o Stalinovem povelju ni hotel razpravljati in rekel, ^a besedila tega povelja ni bral, temveč je samo v časopisih ]irebral naslove. Kmalu zatem Pa je dodai, da pogoste naslovi v listih niso točm in saWsljivi. . Na podlagi predsednikovih odgovorov so časnikarji sklepali, da je najbrže 4dbil poročila o Stalinovem dnevnem po-velju od državnega in vojne>ga ^ mogoče m od drugih. , ' * .. Časnikarji pa so se v0dno vračali k Stalinu in k govpri-cim. ki krožijo po Washinsrtionu, da se bo Stalin vstavil, ko bodo Nemci pognani iz Rusije in bo tam /ostal ter bo naznanil,' da Je ca Rusijo vojna k or.? ana in da se n» mara več bojevati,, T:izun. če bi Nemčija še enkrat vpadja v B«sijo. nekaj dni se tudi govori po Washingtont^ da bo Sovjetski poslanik Maksim Litvinov ©(Jpokli^an iz Wa^jngljona bod isi začasno ali pa sa trajno, v znak, da ruska viljada tjj zado-volma, ker ie tako dolgo ohefcrvana droga fronta ni bil^ še crlrirta. Teh govoric de sHai še ni zanikal niti državni de-pnrtmetrt, niti roško poslaništvo. . Pejst?« je, d^ nobena droga artoada ni proti Nemcem dos glt tako velikanskih uspehov kot ruska in tega se zaveda tndi Staiin, asatio n© bo nič čudno, če bo, kot sedaj gre rdeča armada, tudi Stalin, ko bo dosegel svoj ki ga je za&Ml( ife oziraje se na ostale zaveznice, šeJ svojo pot. . T«. "GLAS NAHODA" _ f ' - r ' H K Owasd ud publUtod far Slovnic JfebMtiaf OanpMj, (A Oorpormtlan) Trmak Rmkmr, Pwsldeet; Iimc Huda, Xg*iw*r; Joaepb Lopaluu Bm. PUa» U fayrtna— at t*m oor^or^tioo ^ »Sij—tf at ibon offioen: 218 WEST 18th STREET. NEW TORE, N. Z. SOth Year ^ vmr t§ i-m mn w mtifaiy* t^asm Juid Holiday«. ■absertvOOB T«srty «>- AdT*rdJMMBt OB AcmanmL ■ ' 1 ■ 1 Ml" Za cel« leto vel* Umt m Ameriko ta Kim^ fS.—J M poi fefp JS.—J •m tetrt leta HAL - Z» Hew York n celo l«to $7.— } *a pol leta f8J». Z* Isorautro n celo leto |7.—5 n pol let* f&SO. 1 p 1 ,■ . it "Otaj WffQdjt" Uluja reeM (U» Unani mM . mfOtšj ta ■QLS8 NAKODA", tlf WEST ltth 8TKXKT, NEW XOKK. M. I TaS^oj v prvi jsvoji izjayi, §- ni res. Zidar deva mavto med opeko zato, da Jn razdroži, ker bi združeni bili zanič zid. Prav tako je v takih organizacijah, kjer pridejo skupaj ljudje različnih prepričanj. Samo do tega drugega kongresa sem sprejei mesto tajnika. Prvič Je morda res,, da mora biti tajnik mlada, agilna moč. Drogi« sem prepričanja bil in sem s? danes, da mora biti tajnik SANiSa neduhovnik. Ameriškim Slovencem T - - \ Rev. ZAKRAj$m. Ftaalogi so ga&m. Tretjič pa, iakor rečeno, človek, ki se do 3edaj ni eksponiral na niobeno »tianko, v katere ®mo razdeljeni, pa naj reče kdo kar hoče. Qejetvo je tukaj in se no 4s atajiti, pa ga nai še bdj taji-no. Poleg t^ga seifl. jaz trdno prepričan, da bi moral biti naš rojak odposlanec slovenskega naroda sem k nam v Ameriko, minister Fr. Snoj, duša vsega aalšega dela za rešitev naroda cktaa in naš glavni svetovalec. Slasti sedaj, ko ni več član vlade, ne vidim vzroka, zakaj bi ga ne sprejeli med se kot rojaka in kot uradnega, oe hočete talko, odposlanca naroda doma tin kot voditelja vsega našega dela. Ako bi se dele ameriških Slovencev za narod doma križalo z njegkyvim, je gotovo, da bo samo škodilo vsemu delu, in si bomo uspehe ta-kjo drog dragemu y niče vali. Tp ?em videl jasoo v dosedanjih svojem delu cedi čas tukaj v W&shingtonu, preje, prodno &em Jjil tajnik, in sedaj, odkar sera tajnik. Priznati moram resnici na ljubo, da nisem vedno soglašal z njegovo taktiko tukajšnje politike in sem mn to tudi večkrat povedal, M povedal drugim, kar mi je zameril. Vendar sem pa vedno priznaval in piiznavam njegovo velike delo, pa tudi njegove velike uspehe, ki jih je že dosegel, kakor za obnovitev nove prave Jugoslavije, tako tndi zlasti za naŠitev slovenskega vprašanja. Jasno ie. da ve on marši kal SONART REKORDI Lepe Melodije! &I.M571—Na Marijance, polka Kje so moje rožice Harlčka pegla—polka Duqnesne University tamburica orkester ■ — " - -s- At. M57S—Terezlnka polka Na pUukuMtb—val*ek Jcnry Koprivdek In orkester Za t oz. cenik ia cene plošč se obesite na: JOHN MABSICH, Ine, 463 W. itod St„ New Vode iBratje! Nihče med varni ni videl na lastne oči onega strašnega gorja, ki je padlo na naš ubogi narod doma, kakor sem ga jazi Vsi si ga samo mislite, ko citate poročila, ki go vsa resnična in je še več res, kakor se poroča, žato imejmo pred očmi vsi samo zmago naše ljube Amerike, ki preliva svojo kri na tolikih bojiščih sveta, imejmo pred očmi samo strašno trpljenje umirajočega naroda doma, strašne pcUoke krvi, s katero namaka in posvečuje naso rodno zemljo, imejmo pred očmi njegovo rešitev: Združeno Slovenijo, v novi močni in pravilno urejeni Jugoslaviji. Osebe naj ne pcfme-nijo nič! Mi smo vsi danes vojaki, ki moramo žrtvovati vse, tudi kri, če treba, za ureditev sveta, za naSo zmago in za režitev naroda doma. S »vojo resignacijo pa ne bežim z bojnega polja kot stra-, hopetf« pred težavama, temveč ■ naj bom padli vojak, ki se žrtvuje za kiorist naroda. "GLAS NAKOPA" i, New Tert THURSDAY, FEBRUARY 25> 1943 - - _' wmANQWhm L. M . B55S5s^gri Vesti iz siOTe0sMfr naselbiir-i^^^^P*! 11 "* — -.. . —.- - _- ._________i___ __ ■■-------— . — .... PRIPRAVITE OBLEKO ZA REVEŽE priključi resokijoiji, katero je sprejaJ SAoveoski kongres v Cleveland« leta 1942. Ako pa ne stori tega, ne bo imela nobenega pomena za jugoslovanski narod. ~ Za tuko vlado, kot je bila v Jugoslaviji prei nima ljudstvo uhbene^a zaupanja in tudi ko-t riatt ne. Mi, slovenski Ame-rakanci (bomo podpirali edino le praivi&noi demokratično Jugoslavijo. Začetek je ie tukaj. Leta 1941 po napadu na Jugoslavijo smo organizirali prv/O denarno i tudi večino in na ta način Slovenci in Hrvati niso mogli priti! do nobenih pravic, s tem pa ne smemio misliti, da je imelo srbsko revno ljudstvo kaki-iie večje pravice od ostalih Jugi o« lov a nov. ITo se je šlo le za srbsko monarhijo, saj je razvidno zdaj to iz ubežne jugoslovanske vlade v tlondonu, ki narod razd ružu-je, ne pa združuje. Torej, zdaj je čas, da ae organiziramo in zedllnimo v eno veliko demokratično, svobodno Jugoslavijo, in povemo ubežni jugoslovanski vladi, naj se tudi Ona .MARSIKOGA DRAŽI DOHODNINSKI DAVEK -tega klavniškega postopanja voditeljev banditov, povzroču-je glavobol. Obljube volilcqm se dan po volitvah požre in delo se prične v korist manjšine z obloženo mošnjo. 'Zgstopniif Disney je pred kratkim predložil resolucijo v spodnji zbornici, da ostanejo visoke plače, kakor »o bila na dan 7. decembra 1341, ali ko i© Japonska napadla Ameriko. On se »gotovo ne zaveda,, da' smo v vojni za življenje alij smrt vsem skupaj, niti se ne' zaveda (aH je pa toliko zam-ken) da grupi njegovega kalibra Hitlerjeva trojica poje sla, v*> v washingtonsicih višavah. Jfcadi nezanimanja ameriškega ljudstva, ki si izvali demokratičnega predsednika in re-1 piiblikanske zastopnike, da mu nasprotujejo na vse načine v škodo teh volijoev in delujejo za manjšino, kateri je po njih mnenju nemogoče živeti v A-meriki z $25.000 čistih letnih dohodkov na leto, se je anorak predsednik ztopet podati in' pred par dnevi prosil (I&over: je tndi prosil) naj si ti bogataški sami znižajo plačo na $25.000, ožepjeni si pa naj prL drže $50,000 1'tno. Tndi ta proenjo je zavržena od odbora- Tu-žna ti majka naža ameri-Skal Dočim plačuješ, 'se bojuješ, trdo delaš, zraven hiraš, ko gada hraniš na možganih, da te strupi v korist svoji grupi, ki se v izobilju valja in vsega ima preveč za špas, ti pa masa spavaš, ka'k^r kralj Matjaž. Pr^j, ko te vrstice zagledajo beli dan v listih, bodo mogoče prepozno naravnati uro budil-' ko, da bi to maso zbudila na delo. Minulo leto smo imeli mili jdnsSco armado poštnih nakaznic z zahtevo na predsednika za otvoritev druge fronte v Evropi. Ali bi sedaj ne mogli imeti 20,000.000 armado poštnih nakaznic za kongres-mane z zahtevo, da se tem de-belomošnjarjem enkrat za vselej prepreči izkoriščati narod in njegovo vlado? Zraven tega se jim pa lahko priporoča, da če da Še vedno mnenja, da jim je nemogoče preživljati z $25.000 čistih dohodkov v A- \ metriki na leto, da talk o j popokajo kafre, ter kafeor hitro mogoče aranžirajo prvo ladjo, ki je na razpolago, da jih po-pelje v Nemifcrjo, kjer bodo lahko trži v ali vse dofbrote Hitler- , jevega "norega reda". Hitler jim bo pa poetregrf. če bodo ( kaj ta!kega uganjali tam, kar uganjajo tukaj, s tem, da jih bo 1 krstil z Imenom "swine" ali po slovensko svinje in pWstavil k i zidu, zavewil oči in po. barbar- ] siko ukazal gestapoveu: ITbij! 1 John Matekovreh, ] Govanda, N. Y. - Eden izmed mnogih nespora-7 zumpv med ameriškim pred- i sednikom ter takozvanimi za- - Mtopniki ljudstva v Wa^hingto- - nu je, ker predsednik zahtova, da si b uro krat i znižajo letne r plače na $25,000 teino, ko so ( vsi delavci plačani. Aprila mteseoa leta 1942 je - predsednik po radio oznanil ► svojih sedem točk programa za i pre prečenje inflacaje v teh ča-, sih vojne in ena izmed teh točk je bilo znižanje plač visoko | plačanim gospodom. Zastopniki naseda so pa to točko iz svojega proti-inflacijdkega zakona izpustili, ter deli predsedniku polno moč za regulacijo delavskih mtad in letnih plač mi?ijona: jev. Lfeie 30. oktobra 1942 je predsednik izdal ek&e-kutivno povelje, da letne pla- 1 če ne bi snule biti višje,,kakor $25.000 na teto. Takoj potem ^o pa ti visoko plačani berači, ki se valjaja po mehkih posteljah po dnevi, po noči pa po velikih mestnih klubih, kjer jim mlade plesalke , delajo kratek čas, ko z noga-1 mi po zraku muhe lovijo, pričeli letati od advokata do ad- ; vokata za piojasni2!a, če je kje , kakžna luknjica v tem povelju, skofci katero bi se jim bil^o mogoče izogniti ter prejepnata ;svoje navadne visoke plače. ] i Za primer bi lahko vzamemo ' takozvana hollywoodska humorista Afbbot in Castello, katera sta skušala organizirati svojo lastno družbo čez mejo v Mehiiki ter se s tem načrtom izogniti ukazu predsednika Zavedata se, da je ameriški narod vnet za njih neumnosti, radi tega ga hočeta imeti za svojo finančno molzno kravo, ter biti plačana v vojni kakor v mirnem času. Skušala sta, kakor inriogo drugih njih ka- J libra, uspela pa menda nista, ker Mehika je tadi v vojni na:: naši strani. Bazne intrige teh Burboneev ' nko nesle. Ker pa si sami po- ; magati ne morejo, jim je zopet pr iskočil na pomoč 75. kongres ki si je nataknil slamnati 'bajonet na pvsško, katerega bodejo lobisti u debelo mošnja r- ' jev" kalibra tioliko časa prižigali z vžigalicami, da prične ' goreti, kot gore danes sloven- ^ ^ke vasi. . .Zastopniki ljudstva in njih i privilegirana "garda" debelo- 1 mošnjarjev se upirajo predse d- i nikovim odredbam z vsemi in- i trigami legalnosti in ne-legat- j nosti, in to v času, ko je de- i laivčeva plača stabilizirana na 1 talkoBvani formuli malega jek- i lanskega trust a, ko cene živ- 1 ljenekih potrebščin rastejo iz s dneva v dan, pa če ravno bi ne -z smele biti višje, kakor so bile s meseca marca 1942, radi pro-L glasa ia urada za regulacij^ cen, ko ameriški delavci in njih sinovi ne samo producirajo dan -in noč merilno orožje za pre-mago sovražnika, nego tudi ' umirajo po celem svetu za o-branitev sistema bogato p4a-čancev, ko je na^od prikrajšan na deležu vsakdanjih potrebščin, da se s tem pomaga hraniti narod zaveznikov, ko je samski delavec prunoran plačati 19 odstotkov dohodninskega davka, Če s krvavimi rokami zasluži čez $500 letno, ali t povprečna dru&oa e dvema o-j trokoma čez $1800. Dia, v tem' času pa ti "veliki" patrioti za' debele mtežnje pa z bogato plačanimi advokati, kateri jih zastopajo v lobiji v Washingto-' nu, rogovilijo, da jim je nemogoče se preživljati.z $25.000 na leto. Padbrisana masa volilcev jfe ; zadnje leto v novembru poslala Rooseveltu zopet mnogp obljub požrešnežev v kongres, da ne i eamo njemu, nego vsakemu, i J kdor »e aaniana za hitro zmago j - - » . V r . 44 - LETNO PREISKUŠNJ0 0 IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA i: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA j KI IMA 1 . 25,000 ČLANOV IN TRI MUJONE DOLARJEV PREMOŽENJA K Z '< Organizacija je zanealjiva, nepristran«!« in zelo priporočljiv^ zavarovalnica. Zavarujte sebe in svpje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in amrti * Ako je druitvo A^B.Z. v vaai naseli bini, vpralajts krajevnega t^jnj)^ u pojasnila, te ne, piiffe pa flaw urad. Elr. Minnesota. ZmŽAJJA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARME Ber iell, fe & nm Mj m^lri 4 PIANO HARMONIKO prirejena koračnica '-MLADI VOJAKI" J© Mr. Jeny W. Kopriviek nredfl * založnikom, da rojaki lahke debt skladbo po znižani rent, to je Sedaj 35e ' Dva komada za 70 centov. Naročite ialifco tu'11 wi: Slovenic Publishing Ga 21« West 18th St., NW Tort y Kar se tiče dragih veselic, datumov namreč, bode že še 1 pravočasno porožano. V imo-' nu 6>aiwtva vabim vee tukaj-^ žnje Slovence kot tndi vse is ' bližnjih okolic, da »e kolikor - mogo&e udeležite teh priredi- - te»v. Obenem se Slov. dom •> j prav pri&rčno zahvali vsem tj tistim, kateri ete koJiScaj pri^ - ponaogli k boljšemu uspehu - vseh dosedanjih prireditev, a Veseli nas, da nas tudi nasi bližnji slovenski gozdarji večkrat pridejo pogledat in se 31 malo razveselit. Hvala jim! ! {Pred par tedni sem tudi jaz a obiskal Mr. Jftbyd Mikličevc ; Kumpo, toda malo prepoenc _ zfveoer, kajti pot k ujema bo ni ~ bila posebno trda in tako smo ? s par drugimi gozdarji obtičali ^ v sne^u, dokler ni prišel Mir. * Miklič z ti-aktorjem po nas, ter vlokel karo in nas do tempe in potem naa pa pe dobro po-btregel. Torej prisrčna hvala j Floyd in eeli družim 1 Hvala tudi Mr. Arko-tu, in Mir. Knausi-nu, ker sta šla precej poti nazaj * z menoj in pomagala, da sem * prišel srečno iz slabe poti. Ob jpriifiki upam. da bom že površini. > Ka društveni soji društva sv, , Jožefa ABZ, v nedeljo 14. £ebr. - je ostal oii kolektanja za delegata na Slovenski nar. kon- * gres odda slovemki sekciji J. ' P.O. ter da se ie is blagajne » d)oda 5 dolarjev, ravno tako " tudi da »e naj dkiiče vse od- ► borni k o v>seh društev na večer * 18. februarja, da se kaj nk»re-: ne glede politične akcije. Udeležilo se je dcrtične seje več odbornikov, toda ne kot je bilo pričakovati vendar ie bil izvoljen odbor, o katerem bode Se poročal njegov tajnik, Frank Gregorin. V četrtkovi štev. "G. N.» sem aopet čital mala pisma, katera »i pišejo učenci Slovenske sole v Brooklynu ter setn se spomnil, da sem še dolžan obljubo Mr. A. Svetu, da bom nekaj napisal o njih, kar sem jaz, moja žena ter moja sestra 'in njeni dve hčeri videli na pred&tavi pred Božičem v tam-kajšnjesn Kov. dom®. Ker pa jo bilo že mnogo poroča no p njih. se mi vsi tndi strinjamo s tistimi poročili, ter nam še danes ne gre iz glave, da so se mogli tako majhni otroci naučiti taiko leJ io m elan tega dnrttvp naj rpra-ia svojega prijatelja all prijateljico all pa eneca lined odbornikov za natančna pojawnila V nesreč if Me spozoa, kaj poučni piti Bmm dobrega druitvx TEKOM 30-LETNEGA POSLOVANJA Je draMvo tepUčalo fDO.OUO. smrtuiue in <16^97 botnin« iu kom r blagajni 466.79. Npložooj. d^oar je;' S W00.00 Interne * 4050.00 p. s. Savings Bonds * 7416.79 naloženih t bankah - Skupno $16,466.7» Odbor tA Leto 1042; Predsednik; MIHAEL UBKK Tajnik: JOSEPH ^OGACH^I? 82 WelrflaU SL. Llbwty Avenue Podpredsert,: AJnJW jVAitfEJC BtafaJnlk: Zapisnikar: ASTHOKT CVHTKOVICH 290 Harmon Bt, Seneca Avenue Brooklyn, N. T. Brooklyn. N. T. Nadzorniki: l. FRED VELEPEC »i. VINKO ZALOKAB 7S2S — «7th Place 71-09 — »th Btraot Qlendale, L. 1. Glendale, L. L m. JOHN VURKAS 405 Himrod Street, Brooklyn, N. T. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK, 6S0 Liberty At*., WlUUton Pai», L* t Oruitvo zboruje vsake četrto soboto v svojih druitvenih prostorih « American Slovenian Auditorium, 299 Irving Ave., Brooklyn. M. V. KKRItf) JUVANBC: W«t*j...............r.'.r.:. m Slovanska .............. PETER JEREB: Mia Mia« VAM- _ r^MIBK; Pgdo^N ! Vrfr*JI sw UK O PUELOVBO: . ^ ILe enkrat i» Slavo HB- VOLAHlC: «oJtoariB; 10» PAVClOr Potrto pie* lttj M JZ STA BE ZAM3GE p« j ma mo 5e naslednje pe«mvkaUinn: i suio znižali cene; Amertika Ji!!■■>■ ttra, 49 Oyfvnke Mw (VM*p»?ee) „ M Stovraskt akordi. tX pill ■ <« Mik»4«»rll(HilAM M Trije wekaal wbmH (OMm flto- ~ tlea)---------M V nnliiiM Mi. b»Ptrntm m ' ibor In eckeeter. (Sattaer)- M madia!, pell m » HM*- . itm (E. Adaadi) ---- M Dre put*, (Pnliwc) Ml BdM ^ Nail Mini. dvofteflM ——„ M Gonki otaert, (iihmr), O. svena. mrnm M _ M ZA TAMBC1UCB; NA GOBENJSKEM J® FLKTNO, podponri -slovenskih narodnih p^agu za tambnrioe, doiil Mar ko Bajnk .......................7» fII"rS£l ".II" ~ "M Bon del na piaaiaee, (Bajok). podpori ---- Jf ZA CITKK: ' Pedak m d tre. — • i|wtl - (Keieijrid)__ft— £A K LAW: B»ri pridejo. — KoroMea — — Ji PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALLTE SLOVENSKE PESMI Zbirka » narodnih ptamt izdala « Matica v Ctevelando. Cena - Krnil Adaaole—lC JUGOSLOVANSKIM NAUOUNW PESMI wp mmik1 ■bor......................... %B8T NARODNIH PESMI « flkl ribor .»•• .."p-......... I" «E8T NARODNIH P»H » mt~ lani aber ................................M ftaM V«rt«Hnl—6E8T MRd&NIH IN MOŠKIH ZBOROV ......m rerdo Jnranee—Iki MLADIH L«T. ■Miki abori ................. • Peter Jereb-OSEM ZBOROV (■•- Ud te Mili-" .... ....... Moški zbori OSKAR DE V: Bardca; OJ, moj »ocol >• »ov; Kam al. Ceatjo. dno v vao M-demo ......................* 3SXAB D«V: .Srečno, Ijnbca »oja; Ko ptlfil-ea na tujo gre; Sod; Moj oCka ma kotul&a dva; Doblv eem pisemce: Slovo; Jo vplhaiU M M ICVTL ADAMIČ): Modra dorojka ................J» Hodi Micka domo; Kaj drage- m bofcm; ffdxwkM .....:.,M ITASELU MIBK In JL GBOBMING: ▼•trii; Po sradlal ..........M KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CQ, Ž16 West 18th Street, y^ Ameriki in drtkgqtf, posttoo pa nase fairte vijake. Frank - ENCYCLOPEDIA" 1 Prejeli smo omejeno nov9 zalogo knjig v ^nfle$kei9 je* ziku po im^na "^tie Garden Encyclopediakaterim je cena poskočila ter stanejo sejaj $3.50 komad e poStnimo vr0d. Kdor želi imeti to knjigo, nfc) jo naroči Simprej mo^ofe, ker letos je veliko ia strokovne knjige o v rtih in zaloge, kaj lahko hitro poseda. . Knjiga je izvrsten "feny** ia denar. — Knjigsarna Bl^vapic pi&iishieg CQ., ne im St.. New York Oftv da se je lahko izvajalo kaj tar kega. Veselilo nas je tndi, da fno 6© spoznali tndi z Mrs. A. Krasna, Mi«. Puri an in še nekaterimi drugimi rojaki, e katerimi smo se še po igri zabavali, dokler ni bil čas za odhod. iskrena hvala Mr. A. Svetu, ker nas je vedno povsod spremljal in nam razkazoval, kar mu je bilo največ mo-ob tistem mrzlem času v New Yorku in Brooklynu, raiv-no tako tudi vsem drugim za 'gostoljubnost. Upamo, da se še fcdaj tako snidemo akupmo. Vam gospe uciteljice »kvven-«ke šole, kot tndi vsem učencem in učenkam pa želiny> obilo napredka. K sklepu po> »Mravljam vse rojake po ginu "GLAS NARODA" New Tak THURSDAY, FEBRUARY 25, 1943 T8TANOVLJBN L. 1IM DOPISNI KOTIČEK SLOVENSKE ŠOLE risala v modernem jtLDu. To že !bi lahko rekla, Oe bi kdo. imel kakšen vic (ikratkoeasnico) bi lah'ko Johnny Grill narisal, kar bi spadalo zraven. Vaša vdana, Dorothea Gerjovicih. SLdVENSKI VOJAKI PADLI V BOJIH Mr. Peter in Mary Vider v Ranch, Minn., sta bila dbvesče na od vojnega departmenta, v Sheboygan, Wis. je bila zadnje dni uradno obveščena, da je njun sin William Fale padel 24. dec. 1942 v bojih na Novi Gvineji. Frank Kozjak ml., v St Louis Mo., star 19 let in narednik v letalskem oddelku, kamor se je vpisal prostovoljno, je padel nekje v zapadni Evropi. SEST SINOV V ARMADI STRICA SAMA. Družina rojaka John Testen v L'Anse, Mich., ima šest sinov * v službi Strica Sama. Doma so " še trije sinovi. Testen biva na } farmi poti druglo miljo od na-jšelbine. ._ va prva pesniška zbirka je iz- i šla leta 1899. Župančič je po- 1 leg Prešerna naš največji pes- I nik; * uživa >vet/>ven sloves. 1 Prekrasni so njegovi prevodi \ iz angleščine in francoščine (Shakespeare in Moliere.) * Ljubi "Glas Naroda7: — Mi vemo, da je Nikola Tesla umrl 8. januarja letos in je Ton}' Cerar v svojem pismu to napis al. V " Glasu Naroda "je bila napaka in nam je zaL Pno- 1 simo, nikar ne delaj v naših pisanih še več napak, ko jih sami delamo zadoeti. (Iz Clevelanda smo dobili slovenske knjige in smo jih zelo veseli. J Eddy Giovanelli je pa zelo shujšan po bolezni. l Pozdravljeni. l John Grill. * > > Ljubi prijatelji?— r Ker sem bil! bolan in sem le-y žal v bolnici deset dni, nisem še nič pisal. Sedaj sem že do-^jber. — Pozdravljeni. Bdward GSovanelli. :. Velespdštovana ga. Furl an:— 3 Johnny Grill je predlagal e Ženski kotiček. Ideja je res - dobra. Jaz bi lahko risala jiu-a goslovanske narodna noše. Ko h bi narisala vse, bi jih lahko na- Zgornja perorisba je ieašla na prvi strani zbirke "Dela Otona Župančiča*' (Akademska Založba) v Lijdbljani 1936) in je delo pesnika samega. Malokdo ve, da je Župančič zelo dober risar in so njegove risbe ravno tako gldboke, idbenem pa ravno tako preproste in lahkotne kakor njegove pesmi. Zgornjo j zibiriko je opremil njegov sin, arhitekt Marko, ki je od staršev podedoval dar za umetnost. Otctti Župančič je rojen 1878 na Vinici v Beli Krajini in je sedaj (upam, da je še) upravnik Opernega in Dramskega gledališča v Ljubljani. Njego- Iz slovenskih naselbin POROČILO IZ USTANOVNE SEJE » kakor pride pri tem v postev a naš Louis Adamič. Znano je, da ima Mr. Ajda- J mič iširle poznanje med temi * krogi, ne le kot ameriški pisar-' telj, temneč tudi kot velik evo-bodoljnb. Zato lahko z mirno vestjo pričakujemo, da bo imel uspeh in znal uporaJbiti ves svoj vpliv za osvobojenje svojega zasužnjenega ljudstva. Od tukaj torej smemo pričakovati in npati vse dobro. Črni izgledi so pa na videku od same jugoslovanske vlade v Londonu. Molčečnost te vteuie je nevarna, je zapisal Mr. Frank Kerže s komur «e prav radi strinjattno. N ajžal ost n ejše in vsega obsojanja vredno je pa pri vsem tem še to, da se nič ne stori za jtamirjenje in pre-prečenje bratomornih bojev med partizani in Mihajlovičem. Iz tega se da sklepati, da vlada želi imeti v®e lepo po starem 1 t. j. ravts in kaus, na desno in ; levo, po idiličnem balkanskem i vcqoffco, seveda. IZato bo treba ameriškim Slo-j vencem napeti vse sile, da se : pridobi ameriška vlada, ki naj bi dala ob sklepanju miru 1 jud- - stvu priliko, da postavi svojo - deirfofkratično vlado, kakoršno i si sauna želi, kakor se glasi njen i glai?oviti Atlantik carter. I O teh ki podobnih stvareh v 1 pvrho boljšega razumevanja, j za kaj se gre, se bo še razlagalo na naši prihodnji konferenci, ki se vrši dne 7. marca ob " 2. uri popoldne v Slovenskem .' domji. 1 Pridite vsi, da začrtamo * smernice, po katerih bomo mo-1 gli izdatnejše T**nagafi pri ti. 0 nad vse potrebni in človeko-^ ljubni stvari. a Frank Oblak. t. č. tajnik Pittsburgh, Pa. Slovensko javnost bo zani- 1 . mal potek ustanovnega sestan- i ka, ki je vršil dne 21. januarja, katerega namen je bil or- i ganizirati pomožno in politično 1 akcijo v pomoč zasužnjenemu' 1 narodu v stari domovini. I Odziv na sestanek je bil po-voljen. Skoro vsa pittsburška i društva so bila zastopana, z i več ali manj zastopniki in po- . leg teh je bilo tudi več posa-meznikterv, ki so pripravljeni ! sodelovati za skupno stvar. Skoz in skoz je prevladovala složna misel zbornice, da naj društva, kot posamezniki storijo vse, da se pomaga rešiti ljudstvo suženjskih muk, v katere je vkovano. . Za uspešno izvajanje te ipo-mk*či se je smatralo potrebno in najprimerneje, da se ustanovi podružnica SANSa, katerega nalaga je, osvobojenje in združenje vsefo Slovencev pod jo vsi podpiramo. Pri tem dePu bo seveda v prvi i vrsti potrebno vedno trkati na vrata ameriške vlade in dobiti sposobnih mož, katerim bodo % ta vrata tudi hoteli odpirati. ^ Ma amfffiski Slovenci rmamt^ J sicer več mož, ki bi Ibili za ta ; poseil na mestu, toda prvi vse- NOVA KNJIGA MU JE V SEC Potadrav vsem Slovencem sirom Amerike ter "Glasu Naroda" obilo uspeha in naročnikov. August Koaicbar, Millffrrd, N. Y. | IZ DOETBOIT, MIOH. V Dbtroit, Mich., smo si ustanovili dne 7. februarja podružnico SANSa. Na skupnem zborovanju društev se je pokazalo, da ee naši rojaki zavedajo, da le mi ameriški Slovenci smo zmožni pomagati mučenim in teptanim bratom in sestram v stari domovini. SAN1S kljub zaprekam dobijo dela. (Priznanje vlade v Waeh-ingtonu izposlovano za Slovenijo je pomenljivo in za nas ameriške Skuvence dalekoeež-no. SANJ3 bo mogel uspeti le z nae*o gmotno in moralno pomočjo in doseči to, kar je sklenil Slovenski narodni kongres v Clevelandu. (Naša podružnica, SlANSa za Detroit in okolico, bo imela svojo drugo sejo v nedeljo 7. marca ob 2. popoldne v Slov. delavskem domn na 437 So. Livern/ods. Vatbljeni ste vsi, ki ste bili na ustanovnem zborovanju in vsi, ki niste pozabil^ da vas je rodila slovenska maiti. Vsa dmStva, ki niso imela svojih zastopnikov na ustanovnem ibootovanju, naj to Ptore sedaj. Druživa kot posamezniki, prav vsi, mtoramo postati člani te zgodovinsko« pomamfbne organizacije. Vsi prispevki so prostovoljni, vsak naj da kolikor more mefiečno, najmanjši da bo rešil košček Slovenije. . Dielujimo za popolno zmago naše nove domovine in pomagajmo našim krvnim bratom in sestram v stari domovini. Lepa je vrtna greda, Če mlada roža Jo krasi, še lepše jersroe človeka, če plemenitost-v njem živi. ' Lia Mlenton, taj. Detroit, Mich. Oenjeno uredništvo "Glasa Naroda": — Jaz spodaj podpisani prosim za mali kotiček v listu "G. N." Hočem nekoliko opisati svoje zakasnelo poročilo o knjigi, ki jo je izdal Rev. K. Zakrajšek po imenu "'Ejo smo šli v morje bridkosti7'. Ta knjiga vsebuje samo dogodke, ki so se godili v naši stari domovini med časom, ko je bi! še Rev. Zakrajšek v domovini. Ko je pa ta knjiga jako zanimiva za slovenski narod, tako da bi jo vBaki saj defcona dolbrl prebrati in ko začneš brati, bi najraje bil ka.r v tMetm trenutku skozi knjigo. Torej rojaki Slovenci po veliki Ameriki, kdor še ni naročil te knjige, naj tJo stori takoj, dokler zaloga ne poide, kajti brez knjige ni mogoče zvedeti, kako se je godilo in se še godi v nalši rojstni domovini, ker strašni so bili dogodki, ko se je ožemala slovenska kri. Vse flo nam pokažejo slike v knjigi. 'Hočeta, tndi malo opisati! razmere po naših kmetijah.' Znrvo imamo jako hudo in dol-j go, pričela se je že nekako v( novemlbru, in ker nas je trla in nas še tare in ne vemo, kako dolgo nas še bode. Najhujši mraz je bil 16. in 17. februar-ko je stisnilo toplomer 32 stopinj pod ničlo, ponekod pa še več. Vendar pa do danes še nisnio izgubili upanja, kajti povrnila se bo spomlad in takrat bo vse poeabljeno, ko sej bodo vrnile ptičice seilivfee,! slavček in vse druge, tako da jih. bo ztoipet polni log. In tako se bode tudi kmet prebudil iz svoje zimske okorelosti, na kar se mu bo treJba zopet pognati na preobrat zemlje za pospešitev vsakovrstnih pridelkov. Za sedaj nimamo kaj posebnega pisati, ker sedaj se kmet največ drži v Hevih pri živini, ali v hiši pri dobro zakurjen peču * . . L H-T a s k e n t-H Ruska povest iz dni velike lakote. Napisal: ALEKSANDER NEVEROV n .....»» k wmmmammmmauamuum t mmmmmmmmmsmm a, ■ • S Dvakrat je zbežal MiAka okrog vlaka. Nikogar m, ki a bi ga dvignil v vagon. Kaj storiti t » Mhiiiki sedajo na od- n bijače, in ba'be lezejo na strehe. Miška skoči na odbijač in zakriči: C v "Žlezi sami" d Serjoška se trudi, pa ne gre. v "Daj, da te vzdignem!" 1< "Padem doli!" n Mbčno se je razjezil Miška. Zobe je stisniL § "Dobro se drži!" Ser joška je objel z obema rokama železni odbijač; ne vidi ^ ničesar. d "Zdrobilo me bo tukaj!" r Poteg v vagonu zmerja vojak nmžike. 1 "Marš, doli!" t' Vztrepetal je Sei^joškc. "Batjuška!" t Miška mu šepeta: i "Molči." | "Miška dragi, padel bom." i S>.daj se Miška dodobra razsrdi. Pljune na odibijač in \ reče je«no: ' \ "Padi! Se bom pa sam jodpeljal." s Serjoška je utihnil. A vojak je zagledal Serjoškovo glavo. \ "Kdo je tu?" ( % Zaisačena sta. 1 "Žlezita doli!" 1 Ni pomoči, treba bo;iti. Mliška se je začel pogajati. ] "To je, sodrug rdečevojnik, to je dečko iz naše vasi. Gre 2 menoj." 1 { "A kdo si ti?" • "Lopatinskij iz Buzuluškega ujezda." ! Greva v Taškent 1 po kruh." - i "Pokaži dokumente!" ~ < "Potni list?" j "Ti bom da5 potni list!" A drugi vojak kriči zadaj: ] "Kar orta-čeki ju izroči!" _ — ^ Jeknilo je Miškovo srce: "Propadla sva.*' Serjoška ni bil ne živ ne mrtev. Prijel ga je vojak za roko ter ga sunil v hrit>et * "Smrkovca! Samo v napotje sta! Transport ovirata!" To imaš >sedaj. Šla »sta po kruh v Taškent, a prišla sta v roke ortančeki. In orta-čeka, če druge ne, jn bo godila. Miška je to vedel, ker je cul mužike o tem govoriti. Zello so -e mu hudovali. Ce bi vojaku dal kakšno malenkost. Ali ni denarja! Če bi s»e začel jokati, vojak ne ibi verjeli In vlak se bo odpeljal. Vrti se Mišk ova glava, razne misli se J pode po nji, ali ničesar si ne more izmisliti. Vidi, da Serjo-ikn plače. Zadnji hip so je odločil, poizkusiti z zrvijačo. "Kaj pa stokaš i Saj nas vendar ne peljejo v ječo! Ko se prepričajo, od kod sva, najn spuste. ----- * Nat/> je rekel vojaku laskajoče: "Z nami res ne gre drugače. Vsi 'lezemo, kamor ni treba." Vojak molči.. "Sodrug, iidteevojevnik, kaj naju res ni mogoče pustiti? Gtadujeva!" "Stopaj, stopaj! Jutri se lahko pelješ." Miška je pomislil: "Kako bi ga ogoljufal?" Prijel ga je za roko in zašepetal: - "Sodrug, rdečevojnik, glej, mnžik je z*&pet zlezel »v voz." "Kje?" j "Glej, tam za vagoni." | v Vojak gleda. Na vagonu sedita k sreči dve ibabi. "Počakajta tul" Miška je radostno reGiel: "Čakaj, S.rjoška, čakaj! Pooakajva sodruga rdečevoj-nrka! Saj se ne utegne pečati z nama." Vojk je stekel, da odžene babi, a nikjer nobenega mnžika. Kakor nalašč. Miška je popravil vrečo na hrbtu, in zašepetal Seijoski: ^ "Ne vpij! Daj roko!" Sprva sta bežala zadaj za postajo-, mimo kraljih hlevov. \ temi sta se spod tikala obkupčke gnoja. Vznemirila sta spečega psa. ' P,es je zalajal. Serjoška £rt f P^tras'I- Bežala sat dalje ola-og vodnjaka in se skrila pod vagone zadaj. Počepnila sta, nato sta planila dalje. Ar!^ka ^ podnba.l( svoje robe in pljunil ^^ m až^- «€finaga je tu čepefe! Pazi, da se ne . ' i' , 4 . 1 r -.. V. < ", ometno in strojno ključar- _ ■BaM _ alčaratvo ter feleMllramtTo. (P. J. Kerni — Zteuon Cena $1.— Knjiga Je svojevrsten poja* _ * aloreoskl IcnJit^rnoBti,. kaj- ZDRAVILNA ŽEUSCA nJ» J" ' TTr .... ___M____poglavjih opisanih trinajst Bodo« državljani naj naratija «2 «raul ^»ena S5 «1« rodov -0TenBkega naroda od knjižica —- _ davnih poCetkov v starem "how to become A citizen ' dotam*tu do dinaAnjega OF THE UNITED STATES*" dne. Knjiga Je verno arcalo V tej knjigi so vsa pojasnila In LISTKI nafte*. «vljenja in truUe- uknnl rtht) Po $1 zvezek VEDENJU __Na^Utalh^ih Verldlena (Pater Kajetan) 111 stranL CwM««rt« Na rarlitolh patih (Frane Friaeh) r«}.^ hmlMdm (Mjuii, Majerjera) MLEKARSTVO Plngrlaskl otok (Anatoie Frane«) 8pisal Anton Pevc. S slikami po 75c zvezek 168 atranL - Knjigasa mlekar- „ . . Po $1.50 zvezek Je ln farmerje v splošnem. • oeuegar (Artmr tserneoe) T Cena M eentav Pa strani kMmk (Damlr Felgel) ZloMn in Itaaen (F. M. DostoJevsklJ) KNJIGARNA Slovenlc Publishing Company 216 West i8th Street New York City