Poštnina plačana o gotovini

n
v.
«vi Hfl ejߣeJz
1934-193Ö
£aixuk 43
VSEBINA 7. štev.: Kri nedolžnih otrok obliva Gospodov tabernakelj — Pevec presv. Evharistije — K pripravi za véliki praznik — Zimska (Pesem) — Materine roke — Ali tudi ti tako? — Sčinkavčevo gnezdo — Ali lučke ste prižgali? (Pesem) — Kje so dnevi! — Kukavica — Mati otroku (Pesem) — Marijin vrtec — Uganke — Podobnica — Smeh je zdrav.
BEŠITEV ugani iz 4.-5. Številke: »Zima» - VeBel je, kdor gorko za.isje ima, -Gorenjska ugaiiKa« — l o kranjski cesti je nekdo jezdil, za njim kuža tekel je, srdito z repom mahal je, da muhe niso pikale.
Prav so reäili obe uganki: Beree Bog., Bant Pav., Golob Aut., Kopča va r V., Albreeht A., Klemenčič, Meze D., Novak Iv., li e ree Aut. iz št. Vida n. Ljubljano; Klun Avg. iz Ribnice; Mohar .Tvil. iz Cemšenika; Modrin Jak Fr., Rožman Auica, Rošker Iv., Rihtar Erna iz Pišec; KraSoveo Mil., iz Ljubljane; Holozan Em. iz Vevč; Benedik Min. iz Dolenje vasi; Frass Mil. iz Huj; Kušič Štel., Wahl Ludv. iz Kranja; štrukelj MU. iz Borovnice; Kovačič Pavla lz školje Loke; Mani Mar., Jul. in Ivaaka iz Komende; Jakopič Mar. od Sv. Jederti; Ljubič Vlasta iz Gradaea; Opeka Fr. iz Selščka; Stefančifi Lojze, Kralj Mat., Petrič Tone, Jaklič Mim. Iz Podzemlja; Vrtačnik Mar. iz Kokre; Kapš Loj. iz Potokov; Petkovšek I., Jakopin M., Zdravje K., Toni D., Zrimc S., Zupee M., Platnar A., Pire J., ŠvigelJ Fr., Ciber M., DrSič M., Steile M., Bepar M., Grebene F., Zupančič L., Cankar F., J apel j Fr., Anzelc A., Drobuič M., J aušelj F., Boli A., Primo I. z Iga; Kopač Mil., Stine Mat., Oražem Jož., Langerholc Jos. iz št. Vida nad Ljubljano; Mošet Silva iz Šiške; Reven Zdr. z Vrhnike; Brenčič Mar. iz Podlipa; Hladnik Mar. iz Cerknice; (tesnit Mar. in Fani iz Rajhenburga; Peterlin Ant. io Jož., Lap Krist, in Vin., Stehe A. in Jel., Merše Mil., Peterlin Dan. in Iv., Kern CiL, Tičar Fr. in Lužar Cil. iz Komende; Jamar Fr. in Jan., Omologar Jož. in Ton., Uogola Fr., Zerovc Jan., Knailič Fr. z Bleda; Bekš Jož., Kovač Fr. Gj erg jek Ludv., Hil Bud., Cvernjak M., Pavlina, Marija, Sukič Krist., Gumilar A. iu M., Kovač Avg., špilak Jož., Perš .Jož., Bernjak Fr., Celeč Fr. iz Gor. Lendave; Suhadolc Iv. iz Šnjice; Mencinger Fr. iz St. Fužine; Erzar Mar. 3 PS. Police; Besov Cv, iz Tržišča; Pečenik Mat. in Fr. s Črnega vrha; Anko Jož. z Jezerskega; Zver Štefan, D. Lendava, Malettšek Ivan, Crmošnjiee; Pucelj Dia gica, Ribnica; Novak Terezija, Goršič Marija, Adamič Štefan. Pre-iesnik Frane, Vidmar Marija, Novak Danica, vsi v Dobrepoljali: Krajnik Jože. Log; Jngovee Katica, Studenci pri M.; Jager Stanislav, Gor. Rečica; Reven ZđrM Vrhnika.
Izžrebani sta bili Benedik Minka iz Dolenje vasi in Resnlk Marija iz Rajhenburga.
Po eno nganko so rešili: Došler Avg. iz Topolov, Štebe M., Špenko Mih., Sukanc Mar., Štebe Mar., Stele Mar., Erce Cil. iz Ko mende, Mrak Ludv. in Fr. iz Vinharjev, Stor Iv. iz Osence, Tavčar Pepica, Belgrad, Tischler Mihec, Ljubljana.
REŠITEV upanke v b. 5i. DEKLICA S KNJIGO: »Dobra in lepa knjiga je najboljši prijatelj.«
Prav so jo rešili: Spiizer Slavko, Slembai Ciril. Sever Andrej. Kopitar, Petercü. Zavoduik, Slanovec Marjan. Kveder Anton, Likar Miloš, Repež Stanko, Kosmač Bruno, Ileisner Janez, Tekauc Adolf, Tiseh-
Izdaja in tiska Jugoslovanska tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani (K. čeč). — Urednik: Janez Pucelj, župnik na Ježici. — Uprava »Angelčka« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica štev. 2 (H. Ničman). Sprejema do preklica tudi dopise.
»Angelček« je priloga »Vrtca« in stane za vse leto Din 5'—.

Motet
Angelček š m. j
Kri nedolžnih otrok obliva Gospodov tabernakelj . . .
o je šel Jezus s svojimi učenci zadnjikrat v Jeru-
zalem k velikonočnim praznikom, jim je naprej povedal, da gre v krvavo smrt. Učenci so se bali za Gospoda. Tako zelo so ga ljubili; kaj bi le počeli na svetu brez njega? In zdaj gre sam svojim smrtnim sovražnikom nasproti. Branili so mu: s Gospod, ne hodi tja, umorili te bodo.« Jezus pa je vztrajal pri svojem sklepu. Bila je volja nebeškega Očeta, da gre ua križ in zato je šel. Očetova volja je Jezusu čez vse sveta. Ko so pa učenci videli, da Jezusa ne odvrnejo od njegove poti. in jih je bilo samih te poti strah, jih je pozval apostol Tomaž z velikodušnim klicem: »Pojdimo še mi, da z njim umrjemo!«
Velik pogum odmeva iz teh Tomaževih besed, velika je bila njegova ljubezen do Jezusa. Za Jezusa vse, za Jezusa tucli življenje — tako je gorelo Tomaževo srce.
Tudi v srcih malih ruskih dečkov iz mesteca Jeka-terine pri Moskvi je gorela tako junaška Ijiibezen do Jezusa. Prišla je ura, ko jih je klical Jezus k najtežji žrtvi. Šli so in umrli za svojega Gospoda: svoja mlada
življenja so darovali v obrambi Gospodovega taber-naklja.
Njihova mučeniška smrt za najsvetejši Zakrament pa je prišla takole:
V tistih težkih dneh, ko so mali junaki, oropani skrbnega dušnega pastirja, v svoji veliki ljubezni hodili tolažit Jezusa, bivajočega V malem tabernaklju zaklenjene cerkve, so brezbožniki v mestu napravili strašen načrt. Sklenili so vdreti v cerkev, jo oskruniti in prirediti v njej noro, pijano plesno zabavo. Eden od 15 malih apostolov je slučajno ta peklenski načrt odkril. Ko je šel neki dan preko mestnega trga, je videl taim veliko množico mladih fantov in deklet. Ni se zmenil za njih pogovore, hitro je hotel mimo njih, ko mu je nenadoma udarila na uho strašna beseda, da je ves pre-bledel. »Nocoj bomo plesali v katoliški cerkvi.« Ves iz sebe od razburjenja je mali junaček obvestil vse svoje tovariše. Posvetovaji so se, kaj bi mogli storiti v obrambo hiše božje in Gospodovega tabernaklja. Po kratkem preudarku so soglasno sklenili: »Nocoj bomo Jezusa branili.« Ko je nastopila noč, ni manjkalo ne enega od petnajstih. Šli so tiho do cerkve, pa nocoj niso ostali pred zaklenjenimi vrati. Eden je splezal drugemu na rame in temu še eden; ta pa je že dosegel cerkveno okno in ga je odprl. S skupno pomočjo so tako vsi prišli v cerkev, v nekaj minutah so že klečali okrog oltarja. Z očmi, uprtimi v tihi tabernakelj, so mali dečki molili in čakali. Nič strahu ni bilo v njihovih malih, junaških srcih. Ljubezen do Jezusa jim je vlivala mučeniški pogum.
Molili in čakali so že dolgo uro, v cerkvi je bila popolna tema in tišina. Naenkrat zaslišijo odmev številnih korakov, smeh in krik. Prihajala je velika drhal. Cerkvena vrata so odprli s silo in vdrli v svetišče z nesramnim krohotom. V svetišču božjem so odmevale najostndnejše šale in kletve, kakor bi se valil v cerkev sani pekel.
»Luči! Dajte nam luči, saj je tema kot v rogu!« — tako so kričali od vseh strani. Prišli so možje z ba-kljami, ki so s svojim rdečim sijajem osvetlile divje obraze razuzdanih ljudi.
Naenkrat pa je vsa množica obstala kakor vkopana. Vse je utihnilo, na obrazih ljudi se je zrcalil strah; zdelo se jim je, da vidijo prikazen. Petnajst dečkov je stalo pred oltarjem. Eni ob obhajilni mizi, eni na oltarnih stopnicah, eni prav pred tabemakljem. Z obrazom so bili obrnjeni proti množici, roke so bili sklenili na prsih;*tako so stali tam mirno in brez strahu, kakor angeli božji, ki čuvajo in branijo Gospodovo bivališče.
Nekateri iz množice so dečke v svitu plamenic prepoznali. Pristopili so bliže in zavpili: Glejte, da se spravite odtod, vi mali paglavci! Kaj počiiete tukaj?« Mali junaki pa se niso dali zbegati. Molče in nepremično so stali na svojih mestih. Plesavce je prevzela jeza. Planili so na dečke, jih tepli in suvali, jim trgali obleko, jih sramotili in kleli. Toda Jezus, ki je bil za časa preganjanja prvih kristjanov dal mučeniški pogum malemu Tarciziju, ki je že toliko mladim mučen-cem vlil moč, da so z veseljem dali zanj svoje življenje, isti Jezus je dal tudi tem ruskim dečkom prav nadnaravno odločnost. Vsi poskusi razdivjane drhali. da bi zlomila junaški odpor mladih Gospodovih stražarjev, so bili zaman.
Tedaj je eden od mož potegnil iz žepa svoj revolver. Drugi so takoj storili po njegovem zgledu. »Poglejmo, če se bodo ustavljali tudi temu!« Počili so streli, krogle so se zarile v telesa malih junakov, padali so drug za drugim s klicem na ustih: »Odrešenik sveta, reši našo ljubo Rusijo!« To je bila njihova vsakdanja večerna prošnja. Tako so molili od dneva prvega svetega obhajila vsak večer. Množica je besnela in kričala. Kar se zasliši skozi vpitje drhali pretresljiv ki-ik: »Moj otrok! Moj otrok!« Uboga mati si dela pot do oltarja. Prišla je ravno v trenutku, ko je njen ljubljeni ?-letni deček, ki je stal na oltarnih stopnicah, razprostrl svoje roke in se zgrudil na tla. Mati ga je dvignila v naročje, pritisnila ga je na svoje srce. S strašno bolestjo v očeh se je nato obrnila k divji množici in zavpila, da je pretresalo mozeg in kosti: »Mrtev je, mrtev!« Tu se je deček v njenem naročju zganil. Njegove nedolžne oči so se malo odprle, umirajoče ustnice so šepetale materi zadnjo prošnjo: »Mama, mama! Ljubega Jezusa
smo branili, zdaj pa — ga brani ti!« In še enkrat je splaval dečkov umirajoči pogled k zlatim vratcem ta-bernaklja, za katerim je prebival Jezus. V tem se mu je blažen smehljaj razlil čez obraz, njegova kodrolasa glavica je omahnila. Odšel je za bratci v nebeške dvore.
Otroci! Ali ni to čudovito? Ali vam ni presunilo srca? O, to je ljubezen nedolžnih src! Ljubezen, ki vse premaga.
Evharistični kongres se pripravlja. Prosimo in molimo: Jezus v presvetem Zakramentu, daj tudi nam take ljubezni! Daj nam mučeniške ljubezni!
Alojzij Košmerlj.
Pevec presvete Evharistije.
Vedno bolj se bližajo slavnostni dnevi, ko bodo v Ljubljani tisočere množice iz vse Jugoslavije na izreden način javno izkazovale čast in ljubezen božjemu Odrešeniku, ki je med nami v presv. Hostiji. Gospodje kateheti so vam, dragi prijatelji s-Angelčka«, gotovo že povedali, da se boste tudi vi, ki ste po šolah, v prazničnih dneh od 28. do 30. junija v skupni pobožnosti poklonili Jezusu, Prijatelju otrok.
Da se bomo za te svečanosti že vnaprej lepo in zadostno pripravili, to bodi skrb nas vseh. S petjem in skupno molitvijo se bomo zgrinjali okoli monštrance, kjer bo Jezus v podobi kruha v naši sredi. Ali pa že veste, kdo je sestavil one lepe evharistične pesmi, ki jih še danes pojemo pred svetim Rešnjim Telesom? Saj so vam znane one stare, a vedno nove popevčice: »Molim te ponižno ...«, »Jezus poj skrivnost časti-to...«, V Zakramentu vse sladkosti, počastimo Jezusa...« i. dr. Te in še mnogo drugih pesmi, ki jih po vsem katoliškem svetu prepevajo verni katoličani, je že v 13. stoletju sestavil v latinskem jeziku največji učenjak, kar jih je kdaj bilo: sveti Tomaž Akvinski. Njegov god praznujemo 7. marca.
Ta od Boga z izredno modrostjo in učenostjo obdarjeni svetnik je podaril veliko znanstvenih knjig z jasnim utemeljevanjem razodetih božjih naukov učenemu svetu; vsem nam je pa zapustil hvalnice in slavo-
too
speve na čast svetemu Rešnjemu Telesu. Tudi on, dasi tako učen, prosvetljen in nadarjen, je ponižno po-klekoval pred tabernakelj ter častil in molil Jezusa; hkrati pa je pospeševal češčenje presvetega Zakramenta v pesmih in slavospevih, ki jih je zapustil vsemu katoliškemu svetu.
Sv. Tomaž Akvinec se je rodil 1. 1225 v Akvinu kot sin grofovske družine; torej eno leto poprej, preden je umrl sv. Frančišek Asiški. Vzgojen je bil pa v samostanu sv. Benedikta na Monte Cassino, ne daleč od Rima. Nato je vstopil v dominikanski red in kmalu postal učitelj na visokih šolah v Parizu in Bologni. Umrl je 1. 1274. Ko so mu prinesli sveto, popotnico, je molil pred sveto Hostijo:
»Sprejmem te. ki si postal odkupnina za taiojo dušo. Iz ljubezni do tebe sem bdel in delal. Tebe sem vedno oznanjal v pridigah in spisih; Kristus, ti si Kralj slave, ti si Sin večnega Očeta.«
Ali bomo mogli tudi mi podobno moliti, ko se bo bližala zadnja ura? Bodimo prijatelji Jezusovi že zdaj!
K pripravi za veliki praznik.
Presveti Evharistiji — Jezusu v najsvetejšem Zakramentu -— donašamo sveže cvetke, da krase tabernakelj in se izživljajo v slavo božjo. Pa imamo tudi žive cvetke, dobre, nedolžne otročiče, ki kakor lilije, kakor dehteče cvetice delajo čast Jezusu s svojim svetim, vzornim življenjem, s svojo ljubeznijo do presvete Evharistije. Ali jih imamo tudi pri nas? Prav veliko. Te cvetke bodo najlepši kras ob proslavi Jezusa, ko bo veliki kongres v Ljubljani.
Ker pa radi pogledamo tudi drugam, v druge dežele in smo radovedni, kakšne cvetke presvete Evha-ristije uspevajo drugod, naj predočim v tem-le opisu eno najlepših: Anica ji je bilo ime, pa je že šla med nebeške cvetke 14. januarja 1922.
Anica Guignć je bila doma v domovini sv. Frančiška Šaleškega na Savojskem. Starši njeni so jo, kakor je pravilno, že v nežni dobi navajali v nadnaravno. Kaj se to pravi? Obračali so njene misli in vse hrepenenje na to, kar nas čaka v nebesih. Njen oče je bil
kakor apostol. Niso pa starši zahtevali od Anice nič pretiranega, nič takega, kar hi bilo odveč.
Kakor otroci sploh, je tudi Anica kaj rada ostala zjutraj dalj časa v postelji; toda kadar so jo poklicali, je bila koj na nogah. Po naravi je imela nekaj gospo-dovalskega v sebi. Če je pa v tem ozira kaj zagrešila proti svoji vzgojiteljici, se je brž spomnila, da ni prav naredila in je dolgo trajalo, preden se je pomirila. Ljubezen do Jezusa je bila v nji že tako dozorela, da je vselej in povsod to, kar je bilo boljšega in lepšega, prepustila sestram in bratcem. Ko je bilo treba ubogati, ni poznala ne godrnjanja ne odkladanja, da bi ljubezen do Jezusa ne bila skaljena.
Prav vsled teh čednosti je smela iti že s šestim letom k svetemu obhajilu; saj je tako točno odgovarjala na vsa vprašanja iz Katekizma, da so se kar čudili. Njene součenke so imele navado reči: »Anica zna vse.«
Na dan prvega svetega obhajila je bila res kakor angel. Od tega due je živela vsa za Jezusa. Še pri igri so slišali, kako je včasih zdihnila: »Ljubi Bog, ljubim te; moj Odrešenik, ohrani moje srce, da bo vse tvoje.« — Vsa srečna je bila, ko je šla k sveti maši, saj je navadno obenem prejela sveto obhajilo, nakar je bila ne-občutna za zunanji svet. Včasih so jo morali, kakor bi bila slepa, peljati na prejšnji prostor.
Tako je dozorevalo njeno življenje kakor sveča. 14. januarja 1922 je umrla v Camies-u. Od tega časa je že marsikak grešnik na njeno priprošnjo našel zopet pot k Bogu; duhovniki so bili deležni raznih milosti; nepričakovana ozdravljenja pripisujejo njeni pomoči.
Zimska.
Jaz in stari očka rada se iniaoa, za pečjo sediva, vedno se igrana. Zunaj zimo jezdi burja, meg in mraz, nama pa je v topli sobi kratek čas.
»Hej, odprita/« prosi skozi okno zima. ki snežinke nosi in prijazno kima. Midva pa poredno se smejiva ji: „Prid noter, zima, če imaš močil«.
Mali Gregor.
Materine roke.
Spisovno šolsko nalogo je dala gospodična učiteljica svojim drobnim učenkam. Prosto in iskreno naj na-štejejo, kaj in koliko opravil ima skrbna mati. Nekaj stvari je omenila gospodična, drugo naj bi vsaka učenka po svojih razmerah in opazovanjih dostavila sama.
Jernejčeve Tončke izdelek je drugo uro brala na glas pred učenkami gospodična. Takole je bilo zapisano: »Materine roke. Z eno roko goni pino, z drugo drži Zgodbe sv. pisma; z drugo krpa očetovo srajco; z drugo kuha; z drugo mi spleta kite, preden grem v šolo... Z drugo...« — »Ej, Tončka, kako pa misliš; saj mama ni stonoga ali storóka. Toliko rok! Koliko prav za prav?«
Tončka vstane in začne naštevati: »Dve roki ima za očeta. Sedem otrok nas je; za vsakega ima dve roki. Za kuhinjo, hlev in za polje po dve roki. Za ubožce zopet dve. Dve pa tudi za Boga, kadar moli. Vsega skupaj torej 26 rok.«
Nič več se nismo kaliljali in posmehovali. Tudi gospodična je postala resna in dostavila: xče je tako, bo pa tudi ljubi Bog za tvojo mamico imel dve polni, bogato obloženi roki, ko bo dajal plačilo. Ko boš nalogo popravljala, pa napiši prav tako, kakor si nam povedala sedajle.«
Ali ti tudi tako?
Don Bosco, ki je bil lani (1934) prištet med svetnike, je bil nekoč kot majhen deček po nesreči razbil vrč za olje. Takole je bilo: Mati je šla po opravkih, Janezek je moral pa doma ostati. Pa je prišlo, da bi moral neko reč z omare vzeti. Ker je bil premajhen, pristavi stoliček. Nesreča pa nikoli ne počiva — pravijo. Tako je bilo tudi tu. Po neprevidnosti se je doteknil vrča za olje. Kar naenkrat je bil na tleh ves razbit, olje pa razlito. Ves preplašen hoče svojo nerodnost in nesrečo prikriti. Črepinje pomete, ali olje je pustilo sledi. Nič ne bo, si je mislil. Kaj narediti? Najbolje bo, resuico povedati in nevoljo matere potolažiti. Gre do bližnjega grma, ureže šibo in jo kar moči lepo omaji.
Ko se je imela mati vrniti, ji gre naproti in dostojno pozdravi in pravi: »Glejte, mama, to lepo šibo!«
»Kaj pa pomeni? Si pa najbrž kaj nerodnega užagal!«
»To pot pa res zaslužim kazen.«
»No, kaj se je zgodilo?«
»Po nerodnosti sem vrč razbil.« Ko je vse razložil, je pristavil: »Vem. da me čaka strahovanje, zato sem pa šibo kar s seboj prinesel.« Pomolil jo je materi nekako plaho, vendar pa s tihim pričakovanjem, da morda ne bo hudo.
Pa je res ugenil. Mati Marjeta je ogledovala šibo, pa se je končno le dobrosrčno nasmehnila, ko je spo-
znala dečkovo previdnost. Rekla je: »Nesreča mi ni ljuba, toda ker si sam priznal, naj bo odpuščeno. V bodoče pa bodi bolj previden!»
Ščinkavčevo gnezdo.
»Oj, oj!« je tožila kar najbolj milo mamica ščinklja in obupno prhutala s krili. »Prosim, poslušajte me vsi, odgovorite mi, prosim! Kdo mi je ukradel lepo gnezdeče in štiri jajčeca, ki sem jih imela tu v grmu skrita?«
»Jaz že ne, prav gotovo ne!« je grulila plaha grlica na cvetoči črešnji. »Veruj mi, draga sestrica! Smiliš se mi, ker sama dobro vem, kako ljubimo jajčeca in svoj zarod. O, ne, ne! Rajši bi umrla, ti rečem, kot da bi si s takim hudodelstvom otežila srce!«
»Jaz že ne, prav gotovo ne!« je tužno meketala lepa ovčica v bližnjem plotu. »Vsi vedo, da nikdar nisem napravila nikomur zla in krivice,« je pristavila. »Spomnim se celo, da sem dala nekateri kosmiček volne za mehko in toplo ležišče ptičkov.«
»Jaz že ne, prav gotovo ne!« je glasno kraknil star krokar skoro užaljen. »Kaj misliš od mene, draga ščinklja? Ne vem, kako so me mogli obrekovati tako nesramno zlobni jeziki. Nihče mi ne more očitati, da sem šel po ptičjih gnezdih! O, ne! Vedi pa, če bi poznal lopova, ki je to storil, bi ga neusmiljeno kaznoval s svojim jeklenim kljunom.«
»Jaz že ne, prav gotovo ne!« je zakokala putka v bližnjem jarku, kjer je brskala svojim piščancem. >Ugrabiti mamici najdražje, to je nesramnost! Ej, me mamice imamo prerade svojo zalego! Zato, draga moja, ti izrekam iskreno sožalje!«
»Sramota! Sramota!« je žvižgal poskočni kos in širil zlati kljun: »Pravijo, da se jaz samo zabavam s petjem in da se norčujem iz bližnjega. Ni res; veruj mi! To je golo obrekovanje. Imam dobro srce in zato grem ko j iskat krivca, tatu, morilca!« Komaj je to spregovoril, je že val močnega vetra zašuštel tole novico:
»Pred par trenutki sem videl za neko vaško hišo dečka, ki je imel majhno gnezdeče. Toda, ker sem v naglici brzel, nisem mogel opaziti jajčec. Slišal pa sem
moža, ki je dečka ostro karal, iant je osramočen pove-šal glavo in skoro jokal. Mož, ki je bil morda njegov oče, mu je dejal: ,Sramu j se! Kaj ne veš, da uboga ptica čuti kakor ti? Kako grdo je tako početje! Fa tudi nehvaležno je, ko nam ptičke toliko koristijo na vrtovih in nasadih! Paglavec! Naj bo danes zadnjič. Za kazen pa...' Naprej nisem slišal, ker sem nadaljeval svojo pot in nisem mogel biti priča zaslužene paglavčeve kazni. Bila je bržkone občutna, ker je bil mož sila razjarjen. To sem opazil dobro. Zdaj veš, draga ščinklja, kje se je končalo tvoje gnezdeče.«
»Oj, prijazni veter,« je prosila uboga mati, »ker si bil že toli dober in si mi razodel, kar si videl in slišal, ali mi moreš povedati ime onega zlikovca, ki me je oropal gnezda? Raznesi njegovo ime naokrog, da se ga bo mogel vsakdo varovati.«
»Tega pa ne, draga moja! Tega ti pa ne morem ugoditi. Oprosti! Deček je res kriv, ne rečem; toda, bržkone je storil to nepremišljeno in v otroški radovednosti. Prepričan sem, da se sedaj kesa in da ne bo več razdiral ptičjih gnezd. Veš, kaj ti svetujem: Napravi novo gnezdeče in poskrbi za drugo zalego. Jaz bom pa na svojem daljnem potu prepričeval vso deco. naj ščiti gnezda naših ptic m naj varuje zarod naših krilatih prijateljev in prijateljic, 'ki so obenem dobrot-nice človeštva.«
»Srčna ti hvala!« je začivkala ščinklja, malce po-tolažena. In ko je veter odbrzel, je vzletela poiskat tovariša, da mu potoži grozno nesrečo in ga zaprosi, da začneta skupaj mučno in potrpljenja polno delo novega gnezdeča.	Fr. Z.
Ali lučke ste prižgali ?
Pred oliar jem lučka živa	Ali d dušah s tè nabrali
noč in dan nam govori,	že brezmadežnih cvetov,
da med nami Bog prebiva	da jih boste darovali —
skrit d presveti Hostiji.	Kristusu za dan njegov?
Ali luč ljubezni zveste	Srca bomo podarili
v srcih že prižgali ste, Jezusu v hvaležni dar da jo za slovesni praznik in odločno govorili: Jezusu poklonite?	Tvoji smo, ti naš Vladari
Mali Gregor.
Kje so dnevi!
Bilo je tiste dni,
ki jih ni več. Veličastno se je zibal po zaprašeni ali blatni državni cesti poštni voz. Par starih kljuset je pred njim preštevalo, kolikokrat se je treba prestopiti iz Tržiča do Kranja in drugič, koliko je korakov iz Kranja do Tržiča.
Spredaj na obrabljenem sedlu, iz usnja ne vem katere predpotopne živali, pa je mogočno sedel v svoji uradni obleki sam gospod »postiljon«. Kadar se je približal cilju svojega potovanja, je vzel v roke poštni rog in ponosno naznanjal: »Trara, trara, trara, pošta je prišla.«
Pod streho poštnega voza pa se je dolgočasilo ali zabavalo včasih več, včasih manj potnikov. Vse se je ravnalo najbolj po tem, kakšno je bilo vreme in kakšna je bila cesta. Ko so se pripeljali srečno na svoj dom, so najmanj po tri dni poravnavali in urejevali svoje izmučene in pretresene ude, da so spet znali po človeško hoditi. O, da, da, pa je bilo le prijetno.
Kje so zdaj tisti dnevi!
Prišla je vmes železnica, prišli so avtomobili: zdaj straše že poštni zrakoplovi. Stari, častitljivi poštni vozovi pa pozabljeni uživajo nezasluženi in neplačani pokoj. Spomin nanje pa skuša ohraniti še živahni »postiljon« Dorče. Za god je dobil od strica pisano obleko. Kadar jo obleče, se kar zamisli v- nekdanjo službo starega očeta. Še staro njegovo pokrivalo na glavo, pa je »postiljon«. Kropnikov Janče in Marko
sta konja«, nekaj otrok sede v voziček in poštni voz opravlja svojo nekdanjo službo na domačem dvorišču. Pa naj kdo reče, da uživa pokoj!	/. £. Bogomil.
Kukavica.
o je bil ljubi Bog ustvaril živali na zemlji in od-
kazal sleherni primerno stanovanje, so se vdale vse lepo v božjo voljo in bile zadovoljne s svojim prostorom. Samo kukavica je godrnjala in grajala sleherni kraj, kamor jo je postavil Stvarnik: streha, na kateri je gnezdila štorklja, ji je bila prezračna: travnik, kjer je bival vivek (priba), premoker; brazda, ki je bila odkazana škrjancu, je bila prenizka; sleme, pod katerim je zidala lastovica svojo palačico, preozko.
Tedaj se je vznejevoljil ljubi Bog in rekel: »Pa si sama izberi prostor, ki ti bo povšeč!«
Odšla je kukavica iskat; toda nikjer ni našla prostora, na katerem bi ne imela ničesar pograjati.
Tako se je zgodilo, da bega reva še danes brez pravega domovja naokoli, polaga jajca v tuja gnezda in ne pozna niti svojih lastnih otrok. Kako slabo se ji izplačuje nevšečnost in zoprna nergavost! Fr.Pengoo.
Mati otroku.
/z zemlje droban vir žubori, iz matere zemlje zajemlje življenje. Naraste v reko. In koder hiti, na materi zemlji oživlja zelenje. Tako si ti, dete, se v meni s počelo, iz mene življenje in rast si zajelo -— brez vira studenega zemlja je vela, kako bi brez tebe jaz zdaj živela!
Skrivnostno iz mojega srca,
o dete, si se rodilo,
ose cvetje življenja mojega
z življenjem tvojim je vzklilo.
O blagoslovi naj te nebo,
na potih naj vseh te varuje,
in mene v tebi in s tebó,
moj otrok, naj osrečuje! Ksaoer Meško.
Marijin vrtec.
Na Sveti gori so bili tudi »Vrtčarji« iz Zagorja in Zasavja. Takole pišejo: Ko smo po trudu in naporu osvojili vrh Sv. gore, so nas že čakali Marijini otroci iz Save, Litije. Šmartna pri Litiji, Vač, Izlak in Lok pri Zagorju. Najprej smo opravili svojo pobožnost v cerkvi, kjer smo navdušeno prepevali. Po sv. maši je bilo zborovanje pod lipo; vrstili so se govori in deklamacije. Po končanih govorih pa je bila prosta zabava. To Vam je bilo vrvenje! Omeniti Vam moramo, da so šli z nami tudi >Borci morske zvezde* v svojih uniformah in s praporom. — Popoldne smo pri litanijah zopet vsi navdušeno peli na čast Mariji. Dali smo se tudi slikati.1 — Francka Prosenc, učenka VII. razr.
1 (Res veliko vas je bilo, za list pa slika ni bila dovolj krepka. Nismo mogli natisniti., — Uredn.)
Mladinska skupščina na Sv. gori. Naš »Vrtec« (Šmartno pri Litiji), ki šteje 400 članov, je lani marsikaj lepega doživel. Našim mamicam smo napravili »Materinski dan«; v deklamacijah, govorih in v petju smo pokazali, kako imamo svoje matere radi. Imeli smo tudi slovesen sprejem čez 100 novih Marijinih varovancev in varovank. Ta dan smo se vsi zbrali v dvorani. Od tam smo v sprevodu z banderci šli v cerkev, kjer je bila slovesna pridružitev naših novincev in novink.
Močno lepo je bilo na Sv. Gori, kjer smo imeli (bilo nas je okrog 1000) skupen shod Marijinih vrtcev. Nekaj naših je nastopilo z deklamacijami, eden j5a z govorom. Cerkev je bila polna. Dvakrat smo jo napolnili: dopoldne, ko je bila sv. maša in popoldne pri litanijah. Peli smo, da se je vse treslo: pa tudi lepo smo peli. Zunaj smo se zabavali na razne načine; samo to je bilo škoda, da je prehitro minilo. Pred odhodom so nas še slikali. Pot domov je bila nadvse prijetna. Na Savi so nas namreč prišli iskat vozniki in med veselim petjem, ki je donelo vso pot, so nas skozi Litijo
in Šmartno peljali prav domov. Na Sv. gori smo bili samo večji; manjši so pa drugi dan, da ne bi bili preveč žalostni in mogoče nevoščljivi, napravili izlet v štango, kjer so se prav veselo zabavali. Pa tudi tega ne smem pozabiti, da smo med počitnicami vsako nedeljo napravili kak krajši izlet v. bližino; vsega skupaj pet. Takole skrbimo za spremembo v »Vrtcu«; zato smo pa tak» radi v njem. — Kästelte Jožef.
Iz Marijinega vrtca v Sv. Ruprtu n. Laškim. Na Svetini, župnije šentruprtske, je dne 21. oktobra 1934 po dolgem trpljenju mirno v Gospodu zaspala 12-letna šolarica Cilka Videč. Umrla je kot mala mučenica: nad dve leti je hirala, pet tednov bila naravnost prikovana na mučno bolniško posteljo. A čudno! Nikoli ni tožila ali godrnjala nad bolečinami. Jezusa je več časa svojega šolanja prejemala že od sedmega leta vsak prvi petek v mesecu, in sicer z veliko pobožnostjo; zato je bila tako srečna. Želela je samo eno: da bi že kmalu umrla. Malo pred smrtjo ji žalostna mati ponudi rožni venec, a Cilka ga odkloni. Zakaj? Bala se je prositi za življenje. Ko pa ji mati pove, da je križec blagoslovljen za srečno zadnjo uro, ga zgrabi z vso silo, ga neprenehoma poljubu je in stiska k sebi, proseč: Ljubi Jezus, vzemi me k sebi! Srečen otrok, ki je vedno v milosti božji L Umrla je lepo, saj je umrla v krstni nedolžnosti!
Srednja vas v Bohinju. Zelo smo bili veseli, ko ste
fospod urednik lani sprejeli naše pismo v »Angelčka«, ato se spet letos oglašamo.
Vse počitnice smo čakali, kdaj boste prišli na ribe, toda zastonj. V našem Marijinem vrtcu nas je vedno več. Marsikaj lepega smo letos doživeli. V maju je bila birma. Marijina družba z Marijinim vrtcem je sprejela gospoda škofa v narodnih nošah. V pozdrav je spregovorila ena izmed naj-pridnejših deklic iz Mar. vrtca, Rozka Sušnik.
V našem vrtcu je lepo. Gospod kaplan nam vedno kaji lepega pove. Enkrat smo videli skioptične slike sv. Male-Terezije. Priredili smo bili tudi lepo materinsko proslavo. Čisti dobiček smo dali za revne birmancè.
Da pa ne boste mislili, da smo preveč pridni, moram še to povedati, da je tudi še nekoliko plevela v našem Mar. vrtcu. Včasih kar nič nismo podobni Mar. cvetkam, bolj koprivam. (Od tistega časa, ko je bilo to pisemce sestavljeno, so — tako upa urednik — koprive že vse pozeble.)
Lepo vas pozdravljamo vsi otroci Mar. vrtca, posebno pa — Mencinger Jerica.
Urednik odgovarja — Turk Stanislavi, članici M. vrtca, Vrhnika: Pesmica »Marija« sicer še ni za tisk, a kaže, da nisi brez pesniške žilice. Misli — primere — pa niso enotno speljane. Pa še kaj poskusi!
Rešitev ugank in druge dopise — do 8. vsakega meseca — uredništvu: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2.
Uganke.
Križanka »Monstranca«.
I

Wl;
i yì'i-
13




l<3>

S
17
15
18
19

gast ig*

3
ISS®
10
12
NT^Ir^
»isu
16
20
22
Vodoravno: 2. prva mati, 3. del zemljišča, 6. Od-rešenik, 8. časomer, 9. nasprotje vojne, il. ropot, 12. glina, 15. angelski kruh, 14. glavar družine, 15. del glave, 17. kar spremlja človeka, 18. žensko ime, 19. žival, ki rije pod zemljo, 21. požiralnik, 25. gora v Julijskih Alpah.
Navpično: 1. (po sredi navzdol do konca) versko slavje, 4. vrsta apnenca, 5. ohranjeno truplo, 6. hrana. 7. moč, 8. mrčes, 10. grška črka, 15. žuželka, 16. vrsta pesmi, 19. kar se pretaka po žilah, 20. pod, 22. osebni zaimek.
Podobnica.
(S. O., Sele.)
Nezgoda malega »Pazita«.
3.
SMEH JE ZDRAV!
V šoli so učenci poslušali razlago o -tem, kako kroži kri v telesu. »Mihec, kaj meniš, ali bi se stekla vsa kri v glavo, če se na glavo postaviš?« vpraša učitelj. — »Da,« odgovori Mihec brez premisleka. — »Zakaj pa potem ne zleze vsa kri v noge, ko stojimo?« — »Ker noge niso votle« — je bil odgovor.
ler Mihec, Koser Jaroslav, Božič Marcel — vsi v Ljubljani; Besou Lvelkfl, Bizjak lioža, Orešek Tončka in Vida, Oačnik Ivana, Raget Marija. Papež Justi — vsi v Tržišča na D.; Trobec Morio. Celje: Spolenak Anica, Zagorje ob Savi; Reven Ziir., Dobrovolic A., Vrhnika; ]lipovce Katica, Studenci pri M.: Opeka Franc, Selšček; J ager Stanislav, Gor. Kečica: Kapš Lojzka Semič: škrabar Ivanka, Lukman Angela, Farćnik I inka, Rolor Frančiška, Vransko: Toni D., Jakopin M., Zrimc L, Pire J.. Grebene F., Petkovšck L, Boh A. na Igu; Revšelj Marija, Ignvas; Tavčar l'epica, Belgrad: Prešeren Gabriel, Radovljica; Lekšan Anton, Igavas; Bohinc Marjan. Bohinc Borit. Rakek; Anzelc Terezija. Nova vas pn K.: Žnidaršič Franc. Mlakar Rudolf, Viševek; Ravnik Tonček, Jesenice; Zver Stelan. D. Lendava; Vidmar Božena, Gozduikar Ljudmila, Vodlan Marija, Zorko Marija, Primon Justina, Sv. Jedert n. L.; /alezina Ivana, Sv. Jurij; Meznarič Marija, Sv. Lovrenc n. D. p.; Ferjančič Vekoslav. Loke; Knez Ljudmila, Sv. Jedert; Tavčar Betka, Metlika; Kunstelj Antonija. Groin Jožef, Novak Anion. Dobrovoljc Julka. Vrhnika; Navratil reo. Sv. Jurij o. j. '/..-. Klemene Iva in Mana, Kočevje; čas Ljudmila, Velenje; Varšek Ivan, Iloka: Malcnäek Ivan, čriiiošnjice: Mohär Julijana, Loke; Črnologor Jožko in Tončka, čepon Janko, Horjui; Leve Ivanka, Vrlinika; Bricelj Frančiška, Bizovik; Piki Marija, Stopnik; Kajbič Marija. Ceplje: ileden Antonija, Kožtjek; Vinuti Jozei, Besraan Jožef, Primožič Ivan. Terčelj Dušan. Pihler Anton, Veber Franc, Kogovšek Ivan, Hotedršica; Novak Stunko, Perko Josip, Oražeiu Josip, Berce Bogdan. Kopčavar Vinko, Klemenčič Martin. Hanl Pavel, Berič Oton, vsi dijaki v zavodu sv. Stanislava; Kovačič Ivan, Kranj; Svoljšak Ivan in Marjan, _Dob; Anko Jožek, Jezersko; štrukelj Milan, Borovnica; Zaje Jože, Klinee Marija, Novak Terezija, P resemi k Terezija. Zevuik Kristina, Hren Ana, Goržlč Marica — Dobrepolje: Pucelj Dragica. Ribnica; Soparnik Anica, Ljutomer; Nedog Viktor, Maribor; Brus Karel. Hotedršica; Nadrag Nuša, Verdelj Ivan, Videnje: Košič Jožica, Mrak Jelka, Pušenjak Breda, Ljutomer: Frass Milan, Huje pri Cr.; Mejok Matilda, Mokronog; Krajnik Jože, Log pri Poljanah: žerovc Janez, Knaflič Frane, Jamar Janko in Franc, Gugalo Franci, Bled I.; Mlakar Anica, češnjica v B.; Jeran Viktor, Gornja Rečica (p. Laško); Hren Matjaž, Verd pri V.; Seliger Drago, Smrtnik Pavle, Grom Mirko. Martinčič Duši — Vrhniko; Benedik Minka. Dolenja vos (Selca). — Rešile so te-le učenke šolskih sester v Celju: Majcen Cvetka, Bračun Mira, Roje Terezija, Gologranc Milica, Mulej Frančiška, Gnlob Olga, Freiing Frida, Wltavsky Morijo, Seiberl Klementina, Klenovšek Morija, Gliha Terezija, Malus Marija, Kožuh Nežica. Žohar Angela. Resnik Auica. Hlibernik Jožica, Sardoner Anica, Viđali Zofija, Cimerman Danica. Hribernik Erika, Vodopivec Ljudmilo. A greš Ivana, Glillšek Vera. Ranišak Roza, Veber Milena, ätengl Milena, Stropnik Margareta. Knrner Veronika, špiljak Angela, Tom Danica. Puncer Ivica, Gorlič Milena, Lettig Slavics, černelč Janja. Gradišnik Vida, Ratej Marico. Karič Erna. Zupančič Cirilo, Koučič Vida, Trobec Marta, Roje Lizika. Kovač Štefanija, Slaznik Anica, Motnikar Marija, .š ribar Marta, čebela Angela, kralj Ladislava, Katič Pepca, črepinšek Marija, Sreboèon Frančiška, Gavrilovič Jelena, Naliberger Ivana, Celite Ema, Vetrih Elizabeta. Borlak Marija. Knez Antonija, Krajne Sonja, Leben Frančiška, Funkei Milena, Mimili Vida, Ocvirk Zofka, Ocvirk Amalija, Majcen Dragica, Tekauc Frida, žohar Morija, žurbi Marija, Komenda; Rajgelj Jožef, št. Vid n. Lj.
Izžrebana : Klenovšek Marija, učenka š. s. v Celju.
Porednež. Anica priteče v kuhinjo, ker jo je Nacek udaril. Mati mu koj naloži kazen: »Le čakaj, danes boš brez večerje!« — Nacek: »Drugič te bom pa šele po večerji nabil.«
Kako veš? Mati pošlje Jurčka v sobo pogledat, če mali Ivo spi. Jurček se brž vrne in pove, da Ivo spi. »Kako pa veš, da spi?« pravi mati. — »Vprašal sem ga, pa je rekel, da spi.«
Mala Hilda dobi za predjužnik vsak dan eno mehko kuhano jajce. Zadnjič enkrat je skoraj z nevoljo použivala običajno jajčece, zraven pa zdihovala: »Jaz bi pa rada, da bi kokoške še kaj drugega znesle, ne samo jajce.«