24. številka.
Ljubljana, v torek 30. jannvarja
XXVII. leto, 1894
tzhaja vsak dan svečer, isimBf nedelje in praznik.-, ter velja po poŠti prejeman za * vb tr o-oger h k e dežel;- za vse leto 15 gld., za pol leta H gld.t za Četrt leta 4 gld.,  za jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta H gld. Hi) kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila piačttje se od četiristopne petit-viste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravni st v o je na Kongresnem trgn St. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Mlavno p. u. občinstvo uljudno vabimo um novo aaroebo, stare gospod« nsroculke pa, katerim bo poteki« koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem Času ponove, da poal-l|an|e ne preneha In da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja ia ljubljanske naročnike bres poftilja.
n|a na dom t Vse leto . . . gld. Is*— I Četrt leta   . .  gld. *•»» Pol leta ...    „    e-50| Jeden mesec.     „ l-IO Za poslljanfe ns dom se računa lO kr. na naesee, 80 kr. sa četrt leta. S posiljanjena po pošti veljat Vse leto  . . .  gld. IS*—I Četrt leta . . . gld. 4* — Pol leta ... 8*—I Jeden naesee .   „ i-to
0sF~ Naročaje se lahko s vsakim dnevom, a h krstu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne osi ramo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Trst
Da je Trst s svojo najsevernejšo luku, — najvažnejšo namreč Sredozemskega morja, — veli-cega pomena za našo državu, to se je vsikdar pripoznavalo. Obisk Trsta bil je večkrat jedno prvih popotovanj avstrijskih vladarjev in odkar se je oživelo parlamentarno vladanje v Avstriji, ne zamudi nobeden minister trgovine, pohoditi Trst in s tem dokazati, da pozna važnost tega mesta in njegove najsevernejše luke za trgovinske ra mero cele države.
Tudi uaš sedauji, valed koalicije ministerski portfelj noseči glavni zastopnik trgovine, grof Gun-dakar Wurinbrand, mudil se je te dni v Trstu. Posebnega pomena temu popotovanju itak ne smemo dajati, kajti program novega ministarstva se najložje stisne v brsedo: »Vse ostane pri starem", in da temu programu zvesti gospod miaister trgovine ne namerava posebnih sprememb v prospeh Tržaškega mesta, so nam porok poročila vseh časnikov o bivanju gospoda ministra v tem mestu. Vender nam pa daje to potovanje povod, da nekoliko besed spregovorimo o preteklosti, sedanjosti in prihodnjoati tega, še pos"buo za nas Slovence važnega mesta. Ne bomo se spuščali v preiskovanje starodavnih časov tega mesta, poglejmo v preteklost le toliko, kar je sedanji rod pomni. In liki Jeremija bi se vsak, kdor to stori, vaedel vi h Oučin in plakal, Bpomi-njajoč se nedavno minulih Časov, ko je v tem mestu kar mrgolelo Živahnosti in delavnosti, ko v njem baje ni bilo prostora za postopača, v tem, ko bi dandanes lahko mirno spal po večini njegovih ulic. Delavce, pomočnike se je iskalo; kdor ni imel zaslužka, šel je v Trst in našel ga je. Bogataši so se množili kakor gobe v deževnem letu in VBak je obečal Trstu velikansko prihodojost. Trst je bil nekako sam svoj. Prebivalci bo izkoriščali po svoje za trgovino ugodno lego t*ga mesta in gmotno so ravno tako proopevuli, kakor dandanes propadajo.
Kdor je Trst pred leti poznal in ga danes pozna, vsak se strinja z dandanašnjo ljudsko karakteristiko: „Trst hira".
Podpreti s Številkami to, kar smo ravno zdaj skicirali, ne bilo bi težavno, ampak nepotrebno delo, ker tudi oficijozi to priznajo, vedno obetajoč, da se bo to vae kar mahoma spremenilo in da ima za to spremembo potrebni ključ vlada že v rokah. Mi pa ne verjamemo, da se ta sprememba zgodi, da nastanejo boljši časi, in sedaj, odkar je bil Gundakar grof Wurmbrand v Trstu, še manj, ker smo prepričani, da se ta mož ujema s načeli taistih politikov, ki o* izdali devizo: „Deutschland frei bis zur Adria",
in jeli graditi železnico z Dunaja proti Trstu, me-do iz Trsta proti srcu naše države. Vsak košček podaljšane južne železnice vzel je Trstu velik del trgovinskega zuslužka in Hamburg konkurira še dandanes na Kranjskem s Trstom. In da to Še dolgo drugare ne bode, za to Be je za trdno preskrbelo s tem, da bo je dodelana južna železnica dala v roke, katere jo izkoriščajo ne za Trst in ne za Avstrijo, urapak za svoj Žep.
Kdor zmajeva z glavo iti tega neče pripdzoati, naj pa razlož*, zakaj proBpeva Reka v tem, ko Trst propada? Mar sa je K'Ako pristanišče poBeve-rilo in Tržaško pojužilo ? Mar je Sueški kanal ustanovil ugodnejše pogoje za Reko nego za Trst?
Ia še več takih vprašanj bi stavili lahko, ne da bi se bati, dobiti pobijalni odgovor. Ker pa nočemo biti preobširni s tena sohom, rečemo, ognivši se drugim malenkostim, da Reka zato uspeva, ker je dobila v kratkem dve Železniški progi s silno ugodnimi tarifi za izvažanje in dovažaoje blaga v tem, ko društvo, ki ima južno železnico v rokah, Trstu stiska in olajšuje le za toliko sapnik, da popolnoma ne pogine.
Da v Trstu ni starih k a pitalo v, ki so se nabrali, prs dno ga je osrečila železnica, bil bi propad tega mesta še vidnejši. Nekdanji bogataši, oziroma njih nasledniki, živijo sebe in delijo krub, komur ga hočejo in zatorej je baron Reinelt, ki dobro živi in malo misli, persona gnttissima, ker radi njega se ne bo Rudolfova železnica nikdar podaljšala in se on, ako mu Trst ne ugaja, lahko tudi po južni Železnici na Dunaj odpelje.
Da spregovorimo, kakor smo si nacrtali, tudi o prihodnjosti Trsta, izrečemo svoje mnenje kar naravnost s tem, da Trst, naj ima pristanišče še tako dobro zavarovano, naj ima skladišča in spravljišfte še tako dobro urejena, nikdar pruspeval ne bode, ako ae dovozni in izvozni monopol ne izpuli iz rok društvu južne železnice, ki siromaščino drugih svojih prog zaklada iz velikanskih dobičkov svoje proge proti Dunaju.
Poslancem nstom, državnim, deželnim in trgovskim, kolikor jih ni za razširjanje Germanije, polagamo na srce, da se resno popriraejo podaljšanja Rudolfove železuice. Naj se ne dado slepiti s takimi privržki, kakor je Hrpeljska proga, ki ima le bolj turističen pomen, in naj zabranjujejo po svoji moči domišljavosti o progah čez Predil in skozi Tavre. Te proge so pesek, ki ga trosijo ne prijatelji Trstu, ampak prijatelji mogočnikov južne železnice, katerim je prospch Trsta in njemu sosednjih pokrajin deveta briga. V tein oziru dirigiramo naše može-veljake na izvrstne in detailirane spise slavnega poslauca Tržaškega mesta Cesare Gombija. Res, čudno se človeku vidi, ako čita, da bo deželni zbori in trgovinske komore oddaljenih kronovin in mest potezajo za podaljšanje Rudolfove železnice, pri nas se pa o tem molči, dasiravno mora biti vsakdo prepričan, da se bogatija Tržaškega mesta zamore širiti najbolj mej Slovence. Koalirajmo se za prospeh Trsta; ako ga prepuščamo sedanjim rokam, naši potomci Se politizirati zanj ne bodo mogli, ker ne bo vredno.
Sijajen uspeh desetletne borbe v Istri.
Ii Istre, 28. jannvarja. Čitajoč brzojav ia poročila o včerajšnji seji deželnega zbora istrskega, spominjam se s posebnim zadovoljstvom najimenitnejše in vrlo zanimive borbe, katero je bojevala hrvatsko slovenska manjšina celih deset let.
V stvari sami moram povdarjati, da je zadeva v prvi vrsti eminentno narodno-gospodarskega pomena, v drugi vrsti pa vsled predrznega značaja italijanske stranke tudi političnega ali politično-na-rodoega pomena.
Do leta 1883 zibali so se istrski Italijani — in tako tudi njih zastopniki v deželnem zboru — v zavesti, da so oni sami gospodarji v Istri. Bivši hrvatski poslaDci bili so preveč obzirni in poj ustni in zato so jih Italijani popolnem prezirali, dasi so se jim v privatnem občevanji zelo laskali. A leta 1883. vstopile so v zbor mlade moči, odposlane od isterskih Hrvatov in Slovencev. Koj v prvem na« stopu naskočili so novi brvatsko-sloveuski poslanci trdnjavo italijanske preširnosti, izpregovorivši hrvatsko besedo v »italijanski" zbornici, v bivši cerkvi Bvt-tega Frančiška. Kazen sledila je takoj. Bli so v zboru in na ulicah na najinfamnejši način tnsulto-vani in morali so zapu.-titi Poreč, ne da bi jim bilo mogoče izvrševati nalogo, dano jim od naroda.
A ta način borbe »kulturnega* naroda itali-jao8kegs ni jih ni malo zbegal. Prihodnje leto — 1884 — nastopili so v Poreču, pod varstvom bajonetov, z jednako odločnostjo in samozavestjo, ne zmeneč se za nove iusulte od strani večino in — galerije. In najimenitnejša zadeva, katere so se v tem letu lotili, bila je zadeva zeiuljiško-odvezna!
Dr. L a g i n j u . kateri je v minulem letu 1883. ukresal iskrico narodnega prinosa Hrvatov in Slovencev, užgal je tudi v tem letu — najprej v hrvatskem jeziku — plamen na polju narodnega gospodarstva. Branili so svoje „posestvo", kakor bi se po koalicijsko reklo, velmožje italijanske stranke,' deželni odbornik dr. Petris, glava Italijunstva v Istri dr. Amoroso, ia celo deželni glavar dr. Vidulič Poročevalec, sedanji predsednik političnega italijanskega društva dr. Venier, ni vedel, kam bi se dejal in skliceval se je na predgovornike. A pismen bil je upaljen in niso ga mogli pogasiti \e<\ Jedna glavnih trdnjav istrskegu Italijunatva bila ju v največji nevarnosti !
Toda k stvari! Zemljiško-odvezna zadeva istrska bila je silna mora, ki je tlačila hrvatskega in slovenskega kmeta. Ne sam«) zato, ker na jo ljudem pro-povedovalo, uaj ne plačujejo, ker pride Istra pod Italijo in bode vse zbrisauo in so tako nastali zaostanki, ki bo z obrestimi in obreBtimi od obrestij in eksekutivnimi troski narasli do neprimerne viso-čine, nego tudi zato, ker so Italijani, imajoči v svojih rokah vso moč in krepko podpirani od vlade, porabljali to zadevo za brezobziren silovit pritisk pri vseh volitvah.
Plamen, upaljen po dr. Laginji leta 1884., Širil so je ud leta do leta in prouzročal velikanske boje mej večino in manjšino. Reklo bi se lahko s pesnikom: „To ni bil boj, to bilo je mesarsko klanje!* A plamen širil ae je vender od leta do leta, pro-uzročil je, da se je izbrala posebna komisija, pri kateri je sodelovala tudi vlada, da se je zadeva zanesla tudi v državni zbor in tam večkrat in zelo obširno in temeljito razlagala, da je naposled italijanska večina deželnega zbora vender toliko omenjala, da je stavila državni upravi neke polovi • carske predloge, da je državna vlada v odgovoru izrazila pripravnost, odpustiti deželi 80.000 gold. posojila, ako dežela odpusti kmetom primerno avoto, da je naposled včeraj, po desetletni hudi borbi, deželui zbor jednoglasno zavzel stališče manjšine ter se izrekel, da ne koristijo polovičarski koraki, nego da treba radikalnega zdravila. Iz tega stališča naprosil jo torej zbor državo, da ona odpusti
celi posojeni znesek 300.000 gld. in odločil, da dežela odpusti ob jednem kmetom ves dolg, i rente, i tekoče obreBti, i obrestij od obrett, i eksekucijske troske (v blizu jednaki visokosti.)
Včerajšnja seja bila je vrlo zanimiva. Kolikor se da posneti iz telegramov, vzdrževala se je manjšina bodisi kacega vticauja in izjavila, da v tej zadevi pozablja vse nemde dogodke. Zbor moral je skleniti sejo pod utisom nakrat in nepričakovano pojavljenega bo soglasja mej dvema do skrajnosti nasprotujočima si narodoma
To je uspeh radikalizma, gospoda oportunisti in koaliranci!
Živio dr. Laginja in njegovi drugovi I
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 30. januvarja. Čehi v opoziciji,
Vsled protinarodnega postopanja čeSkib veleposestnikov začelo se je tudi v staročeški stranki mogočno gibanje, ki meri na to, da prestopi vsa staročeška stranka v opozicijo. Levo krilo te stranke se je že odločilo za opozicijo proti pogubonoBni koaliciji in za pristop slovanski protikoaliciji. Pojde li cela stranka za njim, to še ni gotovo. Pričakovati je, da se to v kratkem odloči. Na vsak način bodo Staročehi razglasili posebno izjavo. Nekateri češki prvaki predlagajo naj se skliče ta Veliko noč po seben shod v Prago in kimovci tudi že zahtevajo, naj se povabijo veleposestniki, a ta shod bi bil brez pomena. Oregra in Schwarzenberga ni moči spraviti, kakor ne narodi češkega z nenarodnimi veleposestniki. Prt je prerezan, najbrž za vedno. Pravda »oper „Omladino",
Pri včerajšnji obravnavi popisovale so zaslišane priče iigrede, ki so bili pred redakciio .Hlasa Naroda". Tipograf Hromatka, ki je bil tudi mej »toženci in je sedem tednov prebil v preiskovalnem zaporu, dokler se ni proti njemu začeta preiskava ustavila, je včeraj zaslišan kot priča, vse to preklical, kar je bil v preiskavi izpovedal. Drž pravdnik ga je zaradi tega takoj tožil radi hudodelstva goljufi,o. Predsednik je potem naznanil, da je dijak Oraumano, jedna glavnih prič, nevarno obolel in da ne more priti k obravnavi. Drž. pravdnik je predlagal, naj se prečita, kar je bil Graumann izpovedal v preiskavi Sodišče ugodi tej zahtevi. Ker je sodišče odklonilo neko zahtevo zagovornika dr. Klimenta, rekel je zatoženec Ožek: Sodišče izbira iz materijala samo tisto, kar govori proti nam. Kar pa za nas govori, to odstranjuje. Drž. pravdnik toži takoj Č žeka radi žaljenja na časti (§ 487. kaz. z), predsedoik pa ga izključi za osem dni| od obravnav. Zatoženci so iz javili, da bodo postopali solidarno s č tiskom, pa so to namero na prigovarjanje zagovornikov opustili Pri popoludanski obravnavi je priča Jos. Bohm preklical vse, kar je bil v preiskavi izpovedal Drž. pravdnik je na to zahteval, naj se predstavi priča preiskovalnemu sodniku, da se dokaže, če je priča pred njim po krivem pr čals.
\ iianjc države.
Srbska kriza.
Kralj Aleksander je vse zatožene bivše liberalne minstre Avakumovičevega kabineta pomilostil iu to na podlagi člena 50. srbske ustave. Iz tega se utegne roditi nevaren konti kt. Rečeni člen do loča kratko: .Kralju pristoja pravica amnestije." Radikalci pravijo, da je kra'j s to amnestijo kršil ustavo, češ, da mu jo je branil izdati člen 140 ustave, ki veleva: Kralj ne sme pom Inatiti obsojenega ministra, če tega ni dovolila skupfčina. Ker se je s kraljevim ukazom ustavilo postopanje državnega sodišča, pravijo radikalci, da je tudi to zoper ustavo, ki v členu 33. zakona o odgovornosti mini strov določa: Državno sodišče neba poslovati, čim bo zatoženi ministri obsojeni. — Predsednik držav nega sodišča Velimirović je sklical vse sodnike na posvetovanje, da določijo, kako stališče je zavzeti proti amnestiji. Tožitelj, namreč skupščina, bo po Bvojem pooblaščencu protestiral. „Odjek" je že priobčil oster članek, v katerem pravi, da neče narod nič vedeti za kralja, ki krši ustavo, da vzprejme usiljeni jej boj, da pa ne prevzame nikake garancije, da boj ne bo prestopil ustavnih me|. Vidno je iz tega, da se je nasprotstvo mej kraljem in radikalci razširilo in poostrilo.
IN ove /to m ft t i je v Higiptu,
Mej egiptskim kedivom in angleško vlado je nastal nov konti k t Povod je bil malenkosten, kakor emo že uaznanili, in kediv je dal Angležem tudi neke vrste zadoščenje. Toda vlada ni s tem zadoščenjem nič posebno zadovoljna, dasi je umaknila bvoj ultimatum. Vse javno mnenje angleško sodi, da je položaj v Egiptu jako kritičen in sila nevaren. „D«ily Telegraph" pravi, da način, kako je dal kediv zahtevano satisfakcijo, svedoči, da je neizprosen sovražnik Anglije in da torej Anglija ne more storiti drugega, kakor odločiti se ali za aneksijo Egipta ali pa za odstranjenje kediva. I jedno i drugo bi zamoglo prouzročiti velike konti kte in postati nevarno evropskemu miru.
Dopisi.
Ia Celovca, 27. januvarja. [Izv. dop.] (Deželni zbor koroški.) V petek, dne" 26. t. m., bila je v deželnem zboru koroškem viharna seja. V razgovor je prišla preložitev ceste čes bolenbnrški klanec. Poročevalec Mtlhlbacher je sam priznal, da ta preložitev nič ae koristi prebivalstva, potem pa je deželni predsednik rekel g ledi komedije, katero je bil pri otvoritvi priredil okrajni glavar Mac Nevin, da bo vsi župani, izvzemši jednega, izjavili, da so prostovoljno in s veseljem plačali bvoj delež troškov in da je Mac Nevin jako priljubljena (!) oseba. Slovenski poslanec Enspieler je pri tej priliki deželnemu predsedniku Scbmidtu povedal nekaj bridkih resnic in takisto tudi Mac-Neviou. Nemški poslanci, kar jih je poštenih in možatih, so se umaknili, drugi pa so E nspielerju ves čas ugovarjali ia ga dražili ter se obnašali, kakor da so na kakem nemškem „Krbdelballu* in ne v deželni zbornici. Ta .navdušenost* je umevna, kajti deželni predsednik baron Schmidt in Mac-Nevin sta jih par dnij prej na vse mogoče načine lovila ia baron Schmidt je tiste, na katere je smel računati, povabil na ples, s katerim je bila združena pojedina. Kaj čuda, da so bili zanj navdušeni in govorili celo o nekih nje govih .zaslugah', za katere pa živ krst ne ve Po-čenjanje nemških poslancev je najbolje popisano s tem, če povem, da Einspielerju skoro ni bilo mogoče govoriti. Tudi župani so bili poučeni, ksko imajo odgovarjati deželnemu predsedniku na njegova pismena vprašanja, s katerimi odgovori so Nemci nameravali Einspielerjs na laž postaviti ter ga v deželni zbornici osmeSiti. Ali odgovor Kotma-roveškega župana Prosekarja je tudi deželnemu predsedniku sapo zaprl in le žal, da ga Einspieler v deželni zbornici ni smel prebrati, ustmuno ga raz-tolmačiti mu pa ta nemčurska .gospoda" ni pustila, ker mu ni dala miru. .Klagenfurtarica" je o vsem tem le pristransko poročala in nič omenila, kaj vse je Einspieler povedal, kolikor časa je mogel govoriti. Tudi dr. Abuja je bil zelo srborit, najsilnejši pa so bili poslanci Oraš, Fusder, dr. Ubl, Moro, Hock itd Baronu Scbmidtu se je veselja kar obrss svetil, ko je gledal, kako vrlo ae obnašajo njegovi pristaši. A kar se ni posrečilo spraviti, na dan v deželnem zboru, obelodaniti hočemo v listih. Naj ta dva moža ne mislita, da sta zmagala iu vso zadevo spravila s sveta s tem, da bo nemčurski poslanci Einspieler j a skoro iz dvorane spravili. Ne! Zdaj bomo šele prav pričeli svoj boj, ker gradiva imamo več na razpolaganje, nego ga nam je potreba. Tudi naše poslance bomo še jedenkrat naprosili, da te in druge naše razmere pojasnijo v državnem zboru naDunaji, ker vse mora priti na dan — in na ušesa našim ministrom in presvetlemu cesarju samemu. H koncu naj še omenim, da je poslušalca nadzoroval poseben vladni komisar. Tega vender ni mogla vlada misliti, da ne bodo slovenski poslušalci obnašali kakor — nemški poslanci, čemu torej to nadzorovanje? S cer pa imamo vzlic temu, da se je stvar v deželnem zboru udušila, vender neko zsdoščenje, in sicer to, da vsi pošteni politiki odločno obsojajo nemško večino in tiste, ki za njo stoje'.   To je tudi nekaj.
Ia C4orl.ce, 28. januvarja. [lev. dop.] (f F r. Žepič. — Trgovinska zbornic s. — .So-čina" pravda. — Predpustne zabave. — Zanimiva knjiga.) V soboto ob 8. uri zvečer zatisuil je trudne oči začasni vodja naše deželne kmetijske šole g. Fran Žepič po dolgi prav mučni bolezni; imel je vodenico in večkrat so mu puščali vodo, katere je grozovito mnogo odtekalo. Trpel je prav veliko. — Pokojnik je bil vrl rodoljub, slovenski šoli pa praktičen vodja in dober gospodar. Pogreb bo jutri, v ponedeljek ob 2. uri popoludne. Blag mu spomini
Včeraj so končale volitve v trgovinsko in obrtnijsko zbornico v Gorici. Zmagali so tudi letos Lahi, kajti imeli so v rokah škarje in platno, da bo delali, kar so hoteli. Sluge Goriškega magistrata postopale so vseskozi nezakonito; vsako sredstvo je bilo dobro, da so glasove polovili ali pa spravili jih v zgubo. Cela vrsta Slovencev ni dobila niti glasovne, a redko kdo ima toliko srčnosti, da bi šel prepirati se a oblastno msgistratovo gospodo. — Z druge strani pa vsi Slovenci še niao storili svoje dolžnosti; veliko je še nevednih, veliko strahopetnih, veliko odvisnih, ker se ne znajo postaviti na samostalne noge.   Veliko slovenskih glasov bilo
je neveljavnih zaradi formalnih pogreškov proti jako »'ito sestavljenemu volilnemu redu. — Goriški Slovenci so letos naredili v tem oziru prvi resen poskus; ako ee ta ni posrečil, se ni cediti. Zs zdaj bodi Že to doeti, da se je sploh začelo delovati pri teh volitvah, kajti polagoma Slovenci moram j dobiti zbornico v svoje roke. In ker zbornica voli 2 deželna poslanca, dobimo tudi v deželnem zbora popolno večino, da bo veljaven tudi brez Lahov.
Zadaja .Soča" je objavila razsodbo z dne 22. aprila 1893., s katero je bil urednik obsojen na 200 gld. globe in 100 gld. izgube na kavciji ter v povrnitev stroškov. Vsi stroški te pravde znašajo baje okolo 1200 gld., kar je za urednika gotovo hud udarec. In zakaj vse to? Ker je branil žaljeno čast slovenskega prebivalstva proti drznim napadom nemlkega profesorja v Grafiki .Tagesposti", ksr je čitateljem .Slovenskega Naroda" še dobro v spominu. — .Soča" je razsodbo morala priobčiti v laškem jeziku. Za Boga?! — Kaascijsko sodišče je prav modro razsodilo. Dejalo je, da je imel urednik priliko izključiti tiste porotnike, ki niso znali slovenskega jezika. Toda gospodje na Dunaja niso pomislili na to, da urednik je mogel izključiti le 9 porotnikov, ne pa vseh 32, kolikor jih je baje bilo navzočih.
Letošnji p red pust je v naših dtuštvih prav živahen. Ž« tri sobote bile so v čitalnici jako prijetne domače zabave; ki so trajale vselej najmanj do 3 ure zjutraj in so bile prav dobro obiskovane. Te zabave so udeležence tako osladile, da v sredo priredi naši čitalniški fantje tako zabavo na svoje stroške. — V nedeljo 4. februvarja bo veliki ples, ki obeta biti jako živahen. Letos ne bo kostumovsn. Tudi pri našem vrlem .Sokolu" smo imeli domače zabave že dve nedelji. Bile so prav živahne in dobro obiskane. — Dne 6. februvarja pa bo velika roa-sksrada, letos prvič v tem društva in v takem obsegu. Udeležba bo brei dvoma velika.
Deželni zbor je dovolil 800 gld. podpore gosp. Ant. Rudežu, učitelja v deželni glahonemnici, da bo mogel natisniti svojo obširno knjigo o gluhonem-nicah in o pouku v njih itd. Knjiga bo prav obširna, kakih 25 pol v 8°. Strokovnjaki so rokopis pregledali in jako pohvalili. Slovenci bomo smeli biti ponosni na to knjigo, kajti celo večji slovanski narodi je nimajo jednake. O svojem času bom še kaj poročal o nji.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski.) V da-našnji VIII. seji vzprejeli so se najprej predlogi upravnega odseka o pospeševanji vinorejo na kranjskem in se je v svrbo njih izvršitve, to je za brez-obreBtnafjposojila vinogrsdnikom, nastavijenje vinarskega popotnega učitelja in napravo pepinijere v deželni prisilni delavnici dovolila za 1. 1894 vsota 6000 gld. Preko nekaterih prošenj občin Loka in Griblje prestopilo se je na dnevni red. Precej dolga debata je bila pri poročilu fioančnega odseka o reorganizaciji deželnega muzeja .Rudolfinum". (O tem važnem predmetu govorili smo že obširno v včerajšnjem članku ) Poročevalec je bil posl. baron S ch vre gel, ki je nekako vcepil deželnemu odbora svoj program, kako naj se izvrši reorganizacija deželnega muzeja. Posl. dr. Tavčar je v obširnem govoru prav srečno pobijal predlog fiuančnega odseka, oziroma deželnega odbora, v katerem vidi nekako ,k u k a v i č n o jajce" in je predlagal, naj se stvar še jedenkrat izroči deželnemu odboru, da izdela natančni statut. Debate, ki je trajala 2 uri, udeležili so bo še posl. dr. Schaffer, dr. Papež, in K I u n, potem se je predlog dr. Tavčarja vzprejel z 16 proti 14 glasovom. Prošnja dramatičnega društva za dovolitev treh predstav na teden v deželnem gledališči v sezoni 1894—95 se je odložila zaradi pozne ure na dnevni red prihodnje seje Rešile so se še nekatere točke dnevnega reda in se je zaključila seja ob Vi3 uri. Prihodnja seja bode v četrtek dne 1. februvarja.
— (Slovensko gledališče.) V petek (svetnice dan) 2. februvarja se bode pela, kakor smo že naznanili, opera .Čarostrelec", ki je dozdaj že štirikrat napolnila gledališče in je bode brez dvoma tudi v petek, temveč, ker se potem za nekaj časa odstavi z repertoarja. Dne 8. in 10. februvarja sta namreč dve jako zanimivi dramatični predstavi iger .Jednajsta zapoved" ia .Ugrabljene Sabinke" (noviteta), v katerih nastopi kot gost priljubljeni komik narodnega gle-
dališča v Zagreba, g. Vaclav Anton. Koj potem pa priđe na oder Smetanova .Prodana nevesta", ki bode gotovo tudi na našem odru uspela tako sijajno, kakor ne je to zgodilo povsod, kjer se predstavlja ta biser mej komičnimi operami.
— (Električna razsvetljava v Ljubljani in v Kranj i.) Vsled sklepa obč. sveta Ljubljanskega ae je plinovi družbi odpovedala pogodba, ki poteče I. 1896, in s tem je stopilo na dnevni red vprašanje o bodoči razsvetljavi Ljubljane. Obč. svet namerava uvesti električno razsvetljavo in je aa dotična posvetovanja in priprave volil paseben odsek. Zadnji čas je tukajšnji inžeoer g- E Pour kot pooblaščenec firme Osna & C <mp. v Budimpešti In na Dunaji izvršil potrebne preiskave, da bi se sa napravo električne razsvetljave porabila Sava, ki nikdar ne zamrzne. Inženerji so se izrekli za napravo centralne postaje v Medvodah. Dotični podrobni nsčrti in proračuni pridejo že za kakih šest tednov pred občinski svet. Postaja bi bila od Ljubljane oddaljena 12*/« km. Vodna sila Save znaša, kadar je najbolj plitva, okolu 600 konjskih sil, to pa zadošča za razsvetljavo mests, javnih zgradb itd. Po dnevi bi se elektrika labko rabila za razne industrijalne naprave. S porabo vodne sile dala bi se elektrifina razsvetljava napraviti dosti ceneje, kakor če bi se napravila s pomočjo parnih strojev. Se daj velja kubični meter plina 18 kr., kar je siluo veliko. Električna razsvetljava bi bila dosti cenejše. Gori imenovana firma je tudi za mesto Kranj obljubila napraviti načrte in proračune za vodovod in električno razsvetljavo, in sicer brezplačno.
— (Sramotno nemškutarjenje.) Nekateri trgovci in obrtniki na Kranjskem se kar ne morejo iznebiti nemščine in jo navzlic svojemu narodnemu mišljenju usiljujejo tudi drugim ljudem. Kakor nam javlja odličen brvatsk tovarnar na Reki, mu mali kranjski usnjarji dopisujejo samo nemški in to ne samo iz slavnega Tržiča, ampak celo z Vrhnike. Naravnost rečeno, to je sramota. Ti ljudje pljujejo v svojo lastno skledo, mesto da bi posnemali neke hrvatske trgovce, ki principijelno korespon-dirajo samo v svojem jeziku, bodisi s komur koli. Kdaj bo že pri nas tak duh prešinil trgovce in obrtnike, kdaj bodo že dali slovo nepotrebni nemščini in nehali same sebe in svoj narod smešiti pred svetom ?!
— (Poštni pečati.) Z raznih stranij nam dohajajo pritožbe, da ima poštni urad v Dobu pod Ljubljano še vedno samonemfik pečat .Aich bei Laibach", prav kakor da Dob ni slovenska vas, blizu slovenske Ljubljane v slovenski kronovini. Kdaj bode že konec temu nepotrebnemu draženju in žaljenju. Pričakujemo, da bodo pristojni faktorji etorili potrebne korake, da se ta pečat odpravi.
— (Podporno društvo za siromaške učiteljske pripravnike v Ljubljani.) Novo-voljeni odbor tega društva se je tako-le sestavil: Viljem Linhart, c. kr. profesor in začasni vodja pripravnic, načelnik in blagajnik; Fr. Gerkmsnn, ■C. kr. vadnični učitelj, tajnik; Ivan Perdsn, predsednik trgovinske in obrtniške zbornice in Fran Vel k a vrh, c. in kr. nadporočnik v p., tovarnar in obč. svetnik.
— (Ovacija gospi Borštnikovi.) Po neljubi pomoti Be v včerajšnjem poročilu o zadnji slovenski predstavi ni omenila zasluzena ovacija, prirejena odlični naši heroini. Po drugem delanji poklonjen jej je bil uamreč krasen lovorov venec in velik Šopek. Občinstvo je porabilo to priliko, da z vihsroim, vedno ponavljajočim se ploskanjem izrazi dični umetnici iskrene svoje simpatije.
— (.Fremden- Zeitun g-,) o kateri smo že nekatere krati imeli priliko govoriti v našem listu, prinaša v štev. 18. z dne 27. t. m. nadalje vanje članka „Im Krainerlaud" in sicer II. oddelek „Das Gebiet d os Triglav" iz peresa dr. Bocka. Poleg članka prinaša dve večji in tri manjše slike, vse prav izborno izvedene po fotografijah B. L'rgetporerja. Omenjeni list se res pošteno trudi seznaniti širše turistične kroge s krasotami naše domovine in zssluži, da ga toplo priporočamo merodajnim faktorjem in občinstvu sploh. Izhsja v Solnogrsdu okolu 50krat na leto in mu je cena primerno dovolj zmerna (7 gld. 50 kr. na leto.)
— (Čitalnica v Spodnji Šiški) priredi na Svečnico dne 2. svečana 1894. v Koslerjevi zimski pivarni s sodelovanjem slav. vojaške godbe c. in kr. pešpolka kralj Belgijski štev. 27. Vodnikovo be-aedo s plesom. Vzpored: 1.) I. F. Wagner: .Dobra «eca", potnica, svira vojaška godba. 2.) Stramo:
.Veseljaki", valček; svira vojaška godba. 3.) Titi: .Na gorski vasi", ouvertura, svira vojaška godba. 4.) H. Volarič: .Le pevsj ptičica", mešani zbor. 5.) Slavnostni prolog, govori gosp. Anton Javoršek. 6.) I. Seidl: .Venec*, svirate na citra h gg. Schvrsiger in Seidl. 7.) Stritako: .Srce moje", pesen, svira vo-jafiks godba. 8) D. Jenko: .Vidov dan", moški abor a apremljevanjem glasovira. 9.) A. Sachs: .Rožici", samospev za srednji glas s glasovirom. 10) Stranss: Potpourri iz operete .Kraljičin prt", svira vojaška godba. 11.) A. Sachs: .Planinar", poje mešani zbor s čveteroročolm spremljevanjem na glasoviru. 12.) Ples. Začetek točno ob polu 7. ari zvečer. Vstopnina za osebo 50 kr., čast. člani čitalnice so vstopnine prosti.
— (V Poljanah nad S k o t j o Loko) izvoljen je bil županom posestnik gospod Vsleotin Tavčar.
— (Iz Ilirske Bistrice) se nam piše dne 29. t. m.: V nedeljo napravila je tukajšnja čitalnica predpustno veselico, katero je počastilo mnogo domače i tuje gospode; da celo iz St. Petra in Postojne prihitelo je mnogo občinstva. Točno ob 8Vt u" zvečer nastopili so pevci, pod vodstvom g. Piščanca, katerim se je po vsaki pesmi burno ploskalo. Potem se je pričela veseloigra .Šolski nadzornik". Vsi igralci in igralke so burno pohvalo zaslužili. Po šaljivi loteriji začel se je ples, ki je trajal do jutra. Maskarade morda letos ne bode, radi kratkega predpusta.
— (Od Kolpe.) Narodna čitalnica na Vinici je priredila dne 21. t. m. veselico v prostorih .pri Škol-niku". Spored obsegal je devet točk, mej temi petje, deklamacijo in igro, — da tudi ples ni izostal, to se samo ob sebi rszume. Veselica se je izvrstno obnesla, blagajna pa pridobila zdatno pomoč. Posebno bo zanimajo za našo čitalnico bratje Hrvati, kar nas prav iz srca veseli. Pri veselici je sodelovalo večinoma samo učiteljstvo domsče in iz okolice. Splošno se želi, da se priredi zopet kaka veselica na Vinici.
— (Veselici.) .Zagorski Sokol" priredi v nedeljo dne 4. februvarja 1894. leta v prostorih g. Medveda veselico s petjem, igronpevom, šaljivo loterijo in plesom. Svira prvikrat oddelek .Sokolske* godbe. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 kr., za rodbino 50 kr. — .Slovensko bralno društvo v Tržiči" priredi v soboto dne 3. februvarja ob 8 uri zvečer v gornjih prostorih g. Peroeta veselico s petjem in plesom. Vstopnina udom 20 kr., neudom 40 kr., dame proste.
— (Nemški napisi.) Da so na Spodnjem Štajerskem v mestih in trgih skoro vsi napisi trgovcev le nemški, to je žalostna resnica, ki se pa kaže tudi drugod po Slovenskem. A štajerskim nem-Škutsrjem lo še ni dovolj, začeli ao uspravljati take napise tudi v nemških barvah, da Še bolj pokažejo svoje germansko mišljenje. Slovenski kmetje, vsaj kar je zavednih, pa so se jeli ogibati tacih ultra-nemških prodsjalnic, kar je tudi popolnoma prav. Morda se vender le prepričajo dotični trgovci, ds so na slovenskih tU h, ko izostanejo slovenski grofii, katerih se pa nikakor ne branijo
— (Mestni z a a t o p Beljaški.) izvolil je v seji dne 24. t. m. po predlogu obč. svetnika Gbona deželnega predsednika koroškega g. S c h m i d t a - Zabierowa častnim meščsnom Dijaškim. Katere tasluge gosp. dež. predsednika so bile menda najbolj merodajne, to odseva iz nastopnih vrst Beljafike „D. Allg. Ztg.a, ki piše mej drugim: .V politiškem oziru je neomshljivo so potezal za to, da se obrani narodni mir; panslavistična prisadevanja je vedno odločno zavračal, celo v času, ko je Dunajevrski stal na vrhuncu moči, in to mnogo pomeni za najvišjega upravnega uradnika; novi šoli je pokrovitelj, ki ve, kaj hoče in slovanskih aspiracij tudi na tem polji ni nikdar podpiral. Mnogo imamo torej zahvaliti Nj. ekscelenciji, da so hujskači z one strani Karavank, v svojih prizadevanjih, kaliti narodni mir v deželi, dozdaj dosegli le zmerne uspehe!" To bo torej one zasluge, zaradi katerih je Beljsškega mesta zastop podelil častno meščanstvo prvemu uradniku na Koroškem, ki bi visoki b'oj poklic izvrševal veliko bolje, ako bi s jednako ljubeznijo objemal oba v deželi bivajoča nsroda in imel srce za opravičene zahteve koroških Slovencev, katerih vender noben trezno in nepristransko sod* č človek ne more imenovati .pan-slavistiscbe Sonde r gel ti s te", kakor se izraža Beljaški list.
— (.Goriški Ves to i k",) list za narodno gospodarstvo, zlasti obrt in trgovino, tako se imenuje nov list, ki je začel izhajati v Gorici, v tiskarni A. M Obizzija. List bode izhajal vssk zadnji četrtek v meseca in veljs za celo leto 50 kr. Namea in tendenca .Goriškega Vestnika" je razvidna že iz naslova.
— (Pri peti nd va jset I et n ici akadem. društva .Slovenija" na Dunaji) sodelovala bode v sijajnem koncertu dne 31. t. m. v Rona-cherjevih dvoranah tudi konservatoristica gdčna. Franja Vrhuncev s, našim čitateljem dobro znana nadarjena slovenska pevka.
— (Hrvatske novice.) V izredni skupščini delničarjev Zagrebškega parnega mlina se je sklenilo, da se reducira delniška glavnica od 500.000 gld. na polovico, to je na 500.000 kron, da se torej ustanovi vrednost pojedine delnice od 200 gld. na 200 kron. Ta zaključek je bil jednoglasen, in ae je to storilo posebno sarsd tega, ker je bila vrednoat aktivnih naslovov previsoko zaračnnjena. — Iz krogov hrvatskih poštnih uradnikov prinaša .Agramer Tagblatt" pritožbo, da ae prezirajo pri imenovanjih posebno hrvstski uradniki, ki so prej imeli bvoj status, zdaj pa so uvrščeni v splošni status ogerskih poštnih uradnikov. Od tega časa Be je obrnilo za njih na zlo in se mladi madjarski uradniki predpostavljajo starejim hrvatskim. Tudi to so menda dobrote H6derva<y-jeve dobe! — Zagrebška poŠta se je preložila pred nekaj časa na precej oddaljeni državni kolodvor ogerskib železnic. Vse pritožbe prizadetih, v prvi vrsti merodajoih faktorjev, ne pomagajo nič. Zdaj pa sta prišls dva poštna uradnika iz Temešvara, da študirata to napravo, ker ogerska vlada boče tudi Temešvar osrečiti z jednako uredbo.
				
				
		Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metod«! k. -J		
				
				
Razne vesti.
* (Gledališče v Sarajevu,) katero je pred 13 leti zgradil neki španjolski Žid Izak Salom, kupil je g. M. Babic, načelnik velike Sarajevske tvrdke. Početkom marca meseca se bode poslopje demoliralo in se zgradi na njegovo mesto trinadstropoa palača, ki bod j kras za Sarajevo. V tem gledališči gostovale so večinoma nemške tingUtangl družbe ali so se prirejali plesi in druge zabave, ker je bila dvorana najpripravneja v vsem Sarajevu, ki ostane zdaj brez gledališča.
* (Dragocen kamen.) Največji dijamant sveta, Excelsior, o katerem se je govorilo, da ga hoče kupiti nemški cesar, je zdaj deponiran v angleški banki. Najden je bil v Kapski koloniii in ga cenijo ua milijon funtov šterlingov (okolu 11 mili* jonov gld ) Z veliko opreznostjo prenesli so ga do morske obali, od koder ga je vojna ladija „Aotelojie* prevedla v London. Težak je 971 karatov in sjaj mu je brez primere. Samo v sredi ima črno pičico, ki 8* bode dala morda izbrusiti. Ta dijamant je osmo čudo sveta.
* (Koliko teže prenese led?) Po temeljitih pteskavah se je dognalo nastopuo ćs je led debel 4 centimetre, nosi težo navadnega moža, če je debel 8 centimetrov, smejo pešci v vrstah korakati čezenj, sko je pa 11 — 16 centimetrov debel, smeio čezenj konjiki in lahki topovi. Led, ki je debel 40 centimetrov, nosi tudi največje teže.
* (Zarad preslabe hrane.) V Sz^kea-Gyuli na Ogerskem našli so te dni bogato gospico v Bredi mesta v nje hiši umorjeno. V Hpredoji sobi ležala je dekla zvezana. Pravila je, da so po noči udrli neznani ljudje, jo zvezali, gospodinjo pa ubili s sekiro in ulumili omare. Imenovala je celo nekatere osebe, ki pa so dokazale bvoj alibi. Pozneje je rekla, da sta umorila njen ljubimec in ona gospodično. A tudi ljubimec dokazal je svoj alibi. Konečno je priznala dekla, da je sama umorila gospodično, ker ni bila zadovoljna s hrano.
Knjiiovnost.
— .Vesna". Upravni odbor .Vesne" nam naznanja, da je stari upravni odbor z novim letom odstopil ter se je zato osnoval nov upravni odbor, ki bo nadaljeval z izdajanjem Istovim pričeto delo. H Vesna" bo stala odločno na vseslovanskem stališči; — gojila bo poleg leposlovja posebno zoanstvo na vseh poljih, zlasti pa se bo ozirala na modroslovje, naravoslovje, slavistiko in tehniška vprašanja. „Veat-nik" bo prinašal poročila iz vseh slovanskih akade-miških krogov, skrbno zasledoval gibanje in stremljenje slovanskega dijaštva sploh in sosebno se oziral ns pojave, Želje in potrebe slovenskih veliko-
fiolcev. Pod saglavjem „TJmetnoBt in slovstvo" prinašala bo .Vesna" poročila o najvažnejših novostih alovanskih, kakor tudi drugih kulturnih pojavov. — Tem potom bo skušala „Vesna" postati zanesljiv kažipot vsem slovanskim slušateljem velikih šol ter bodočim akademikom, a ob jednem podajala tudi nedijHškim krogom verno sliko dijaških razmer. — .Vesna" bo izhajala vsakega 15. v meseci v povečani obliki na 24 straneh (poldruga pola), vsled česar na je uaročoina povišala za neznatno svoto 50 novcev, t. j. na dva goldinarja Radi tehniških preosnov, tičočih se nove ,glave" in črk, izide 1. številka Se le 15. fehruvarja, druga 28. febru-varia, vse droge številke redno. — Uredništvo in upravo iS t vo .Vesne" je oaDunaji (VIII., Langegasse 48, 1), kamor naj se pošiljajo spiBi in naročnina
— .Slovanski Svet" ima v št. 2, tole vsebino:  Nadalnji hoji za narodno jednakupravnost;
— Duuaj kot neposredno državno mento ; — Iz poezij J. Stritarja; — Tučka; — Prepir in mir; — Junakova zaoba; — Glossa; — Lavov imendan; — Iz russkih nbvčaev; — Odmevi frank»:-ruskih praznikov ; — Heureka; — Pojasnilo o Turgenjevovih ženskah; — Zanimiva razprava; — Dopisi; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost
— .Popotnik", glasilo .Zaveze slovenskih učiteljskih društev," ima v št. 2. to -e vsebino: J. Stukelj: Učitelj-pisatelj; — dr- J Bizjak: Slov-uiSka teoriji. Kernova; — H. Sehreiner in J. K o p r i v n i k : Prirodop>sni pouk v jeduorazrednicah;
— O rabi velikih črk; — J   Strelec: Doneski k zgodovini  naših Sol; — DruAtveni v^etoik; — Do pisi in druge veBti; — Raznoterosti; — Natečaji.
— .Slovanska knjižnica". Iašel je 9. snopič, v ksterem sta natisueni dve jako mičui pri-povesti »Žalostna svatba", povest iz poliskegu naroda, upisala Valerija Morzkowska, poslovenil Pohorski, in .Kako ar m izpovedoval Turke", češki spisal Jo«. Holeček, prdToiil pokojni Fran G¥s~t? n
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Poreč 30. jantivarja. V včerajšnji seji deželnega zbora interpelirali j Jenko glede nezakonitostij pri volitvi v kupčijsko zbornico, Seršič glede varstva imunitete poslancev, ki govore hrvatski ali slovenski v dež. zboru, in katerih govori se ne postavljajo v zapisnik.
Dunaj 30. januvarja. BWiener Zeitung" javlja, da je cesar finančnemu svetniku Golfu v Ljubljani o priliki njegovega umirovljenja podelil nasiov in značaj višjega finančnega svetnika.
Dunaj 30. januvarja. V dvorni kapeli pri kapneincih bila danes maša-zadušnica za rajnega prestolonaslednika Iludolfa. Na rakev je bilo položenih mnogo vencev. Nemški cesar poslal venec z napisom: V zvestem prijateljstvu — cesar Viljem II. Nadvojvodinja Stefa nija odpeljala se je zjutraj v Maverling in bila tam pri masi zadušnici v samostanu karme-litaric.
Budimpešta 30. januvarja. Iz liberalne stranke izstopi vsi poslanci konstituirali so se kot poseben klub in volili poslanca Pechyja predsednikom.
Peterburg 30. januvarja. Carju se zdravje čedalje boljša. Temperatura 38V10| žila udarja normalno, dihanje lahko, kašelj laglji-
Beli grad 30. januvarja. Bivši člani Avakuniovicovega ministerstva bili včeraj pri kralju in so se mu zahvalili za pomiloščenje. V njihovem imeni govoril Ilibarac. Ravnatelj kaznilnice, Rašković, strasten radikalec, je bil iz službe odpuščen, ker je iz sovraštva proti vladi hotel skrivaj izpustiti iz zapora vse kaznjence. General Grujić se je zahvalil za mesto kancelarja vseh redov. Mesto njega je bil imenovan general Lešjanin.
Sofija 30. januvarja. Sodišče obsodilo Luko Ivanova na petnajst let težke ječe, Sto-jana Ivanova na tri leta navadne ječe.
Solim 30, januvarja. Priiiccziiija Ferdinand Koburska povila danes zjutraj sina.
Berolin 30. januvarja. Včeraj se je v državnem zboru začela razprava o predlogah glede reforme drž. financ. Ker je centriini predlogi nasproten, ni upanja, da bi obveljala.
Za prebivalo*) mast, uradnike Itd. Proti tež-kotaio prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duSe vnega dela je nprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „MoJI-ov SsidlitE-prasek", ker npliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen nohtek. Škatljica velja 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOL L, c. in kr. dvorni zslagatelj, na DUNAJI, Tnchlauben 9. V lekarnah na delali je izrecno zahtevati MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.       3 (16—2 j
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih.
iinaasisii
jJMisn nor
■ tojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 3 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Meteorologično poročilo.
1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebi >	Mo-kriua v mm.
i Mi 1 Zt 1	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	733 3 mm. «34 3 no. ''87 3 uh.	0 2° C 3 0° C 2 6° 0	brezv. al. szh. si. szh.	megla obl. d. jas.	O-00mm.
Srednja temperatura 1*9', za 32  nad normalom.
IDimajstest borza
dne" 30 januvarjp t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 10 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 97 . 85 ,
Avstrijska zlata renta....... 120 „ — „
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ 20 |
Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 , nO „
Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 B 05 „
Avstro-ogersko bančne delnice   .... 1024 „ — „
Kreditne delnice......... 358 , 25 „
London vista.   .   .   ,....... 125 „ 45 „
NemSki drž. bankovci za 1O0 mark   .   . HI „ 32</i «
20 mark............ 12 , 25 ,
20 frankov   .   .   .   ,....... 9 , »7 „
Italijanski bankovci........ 43 „ 60 „
C. kr. cekini.......... 5 „ 92 „
1). e 29. jrtnuvi rja t i.
4 /g državne svečke iz I. 1854 po 250 gld. 146 gld. 50 kr.
Državne srefcke iz I. 1864 po 100 gld..   . 196 . — ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.        . 128 „ 25 r
Zeinlj. i>bč. avBtr. 4V»°/o zlati zast listi    . 122 „ — „
Kroditnc srečke po 100 gld...... 194 , 50 „
Ljubljansko srečke......                                  . 24 , —
Rudo 1 love srečke po 10 gld...... 23 , 50 ,
Akcije auulo-avstr. banke po 200 gld. .   . 155 . 75 „
Tranaway-dmftt, velj. 170 gld. a. v.   ... 27-) „ — „
Papirnati rubelj......... i 36 „
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so o smrti mojega nepozabnega soproga, gosp.
Lovrenca Brinovca
posestnika in meščana,
tako sočutno delili z menoj globoko žalost, požuriti braiuin za krasen venec in vsem udeležen-cetu pogreba, zahvaljujem so tem potom iz dna potrtega srca.
V Kranj i, dno 30. prosinca 1894.
(134) Žalujoča vdova.
C. te fllafio ravnateljstva avsir. dri, zelenic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od 1. olctolor«. 1893.
Nastopno omenjeni prlhajalnl in odhajalni časi označeni 10 a »r-e«fri><wro/>»fe*«m iamu. Srednje«rrop«ki eaa j« krajn.mii omu t LJubljani m 3 minuti naprej.
Odhod la LJubljane fjnž. kol.).
Ob 19. uri B min. po nori oeebni Tlak v Trbiž, PonUbel, Reljak, Oa-lovoc, Franaensfette, Ljubno, Dunaj, 6as Selsthal t Ausaee, Iiohl, Omnndan, Solnograd, Iiend-Oastein, Zeli na jezeru, Htoyr, Lino, Bo-dejevioe, Plaenj, Marijine Tare, Kger, Fran a o v« varo, Karlove vare, Prano, Draidan«, Dunaj vla Amatnitsn.
Ob 7. Mfi 06 min. tjutri\t osebni Tlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Oe-loTeo, FranHinfasto, Ljubno, Dunaj, če« Selsthal ▼ Solnograd, Dunaj via Amstetten.
Ob 11. uri KO min. dopoludn* osebni Tlak t TrbM, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzansfaste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url #0 »iln popoludn* oeebni Tlak t TrbiA, BaUak, Celovec, Solnograd, Lend<(}astein, Zeli na jeseru, Inorooet, Bregnio, Ourib, Genavo, Pariš, Lino, Iaohl, Budejevice, Plaenj, Marijina Tare, Ktfer, FranooTe Taro, Karlove Tare, Prago, Draidane, Dunaj Tia Amatottm,
Prihod v Zajubljano (jnž. kol.).
Ob S. uri 88 tnin. zfitimt osebni Tlak a Dunaja Tla Araatettan, DraaV dan, Prage. FranaoTili v aro v, Karlovih varo v, Egra, Marijinih Tatov, Plamja, BuaajoTto, Sobiograda, Linoa, Steyra, Iaohla, Omnndana, Zella na jeioru, Lend-Oaatelna, Ljubnega, Beljaka, OeloToa, Franzonifette, Trbila.
Ob 11. uri 27 min. tiopotudn« osobni Tlak a Dunaja via Amstetten, Dratidan, Prage, Fran rovi h varo v, Karlovih varo v, Bgra, Marijinih varov, Plznja, Budejovio, Bolnograda, Iaohla, Omundena, Linoa, Htevra, Parisa, donove, Ouriha, Bregnioe, Zella na jezeru, Leud-Oaateina, Ino-moata, Ljubnega, Oelovoa, Pontabla, Trbiia.
Ob 4. uri 33 tnin. popolutine osebni vlak • Dunaja, LJubnaga, Beljaka, Oelovoa, Franzensfoste, Pontabla, Trbiia.
Ob 9. uri X7 min. *tv*Vr osebni Tlak ■ Dunaja, Ljubnega, Beljaka, IV lOToa, Pontabla, Trbiia.
Odhod la LJubljane fjnž. kol.).
Ob   0. uri »8 min. »Jutra)    t Kočevje. „   tU.   „   OO    „    opohutne „ „ „   0.   ,,   10    ,,    »rWrr      „ „
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob 0. uri 10 min. tjutraj       ia Kočevja. ,,   1.       Ol    „    popoluilne „ „ .,   0.   „   40    ..     mvrter „
Ob
Odhod lz LJubljane (dr*., kol./
7. Mri 1H min. mjutraj       t Kamnik.
„ S. „ OB „ popotudne „ „ I     0.    i   80     n     tvr<f*r n n
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   0. tiri 81 min. njutrnj       ia Kamnika, g   11.   „   18    „    ilopoiudn* „ „ ,.    0.   „   HO    „    mvelrr ,,
14-24)
Poštna upraviteljica
dobro izurjena, šell dobiti primerno aluibo. — Ponudbe naj ae blagovolć poslati na upravniAtvo „Slovrnskega Naroda" pod „ Upraviteljici*''. (108—3)
Iščejo se nujno:
"bletgTSLjničstrlcat v prodajaloici v mestu, izborna služba; pestunja k jeduerau otroku, izreduo dobra služi a; finejAa  lcu.lisirlcst za
LiubljuiM), v priznano dobri hiSi. — Veft (133)
v posredovalnici G. Flux, Breg št. 6.
V svrho pridelovalija lmK<>vili dr*v se iščejo
gozdni delavci
(drvarji). Delo se lahko prione takoj in utegne trajati celo [eto, — Denar za potovanje in orodje ne bodo preduje-moma dalo na posodo.
Vprafia naj se pri rnvnat«'l|atvu goapoAtlJe lire-atovae, i>o-*t»* Poiega« Nlavonlja. (lH.r)—1)
Kupi se in takoj plača
Iol i. s su
h toj i blizu
v vrednoati 1500—2000 Rld., katera cerkve ia jo priprmn^ is prodajainico.
Ponudbe w.j.r■■■n-mn U|iravm5t\o .Slovenskegs Narods" i>c<i Ajfro ,,HiŠa". (121—2)
^f>«lSGSiaaBSSBS«WSMsM
Tujci:
3o, januvarja. Pri Mtsllelt I>urk. r. Stein Stti^bart, Mikncli, Perl, Lan-graf, Kofltir, Leitner z Dunaja.
— Bindlec.hner iz Grndca. — Cora iz Trsta.
Pri Nlonat Herlic iz Mi-ienj  — Hanus iz Prestranka.
EkhMfev i/, Rerolina- — Bluch iz Pruge. — Liiiic iz Kt-kt". — Kollaufch, Llckten-»teiu, l;-"-i:nii^t-r, Nemirnu, Ilc.i-ner, Kippi>r z Dunaja. — Ver-bftiič'*, liloos iz Gradcu. — llnvas i 4 Veliko Kanižo. — Tlu«-i-lii'iuh r iz Monakovt-ga.
— Stcinht r* iz Mariboru. — IKHerer \i. IJrti«.
Pri nvMtri|Mkeui et'Mar* in» Grliiifuld z Duuaja. — Oblak iz Rudolfuvega.
Št. 309.
(126—1)
Gostilna v najem.
Podpisana c. kr. rudniška imskoijs v Idriji kol lastnica obrti oddaja v imenu visokega rudarskega erarja za izvrševanje gostilnega in kr^msrskega obrta
78 stara
79 nova
VIZ1TNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v Ljubljani.
ourta
gostilno „Pri črnem orlu" štev.
stoječo v Idriji na c rkvenem trgu, z zraven spadajočimi prostori, zemljiSfti in inveiitarji'in, ravno tako tudi
letovišče „Na zemlji
s 1. julijem 1894 v najem.
Zaradi   najemnih  pogojev bo  lahko pozve v  pisarni c. kr. rudniške direkciji' mej uradnimi urami. Oetiua predstava se želi.
Najfirni pogoji se le na posebno želju pismeno dopošljejo. Za oakrbo-vanje obiti je znauje obeh deželnih jezikov potrebno.
Ta'sti, kateri m za ta najem zanimajo, naj bvojo pismen*1, postavno kolekovan« in zapeftatene ponudbe z napisom „ Ponudba za najem gostilne" cio 23. ©Trecsa.ia.Sb 1894: pri podpisanim uradu vlo?.6.
C. kr. rudniška direkcija v Idriji
dne 25. prosinca 1894.
Izdajatelj iu odgovorni ureduik: Josip NolU.
Lastnina in tlak „Narodne Tiskarne".