Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina . dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. 'Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, vw!lfctna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Ino- ■ tmstvo K 30*—. — Naslov; Upravnlštvo .Zarje* ■ Ljubljani. Sclenhurgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 8.—7. zvečer. n Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednlSk rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in ins »ate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: finostopna petitvrsiicg 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Želenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.-12. dop. In od '/?6.—''27. iv. —- Reklamacije poštnine proste f«>Mmezua številka 6 vinarjev. štev. 168. V Ljubljani, v soboto dne 23. decembra 1911. Leto I. Današnja števtlkn obsega Sest strani tekstil in steushi koledar za leto 1913 kot božično prilogo. ... in mir ljudem ... Še nekaj ur, pa zapojo zvonovi, da naznanijo vernikom rojstvo izveličarja, poslanega med ljudi, da odkupi vse grehe sveta. Napolnila se bodo svetišča in kar le more realizirati iluzija, bodo gledale žejne oči in poslušala hrepeneča ušesa. Nikdar ne more čar mistike tako silno pograbiti človeškega srca, kakor o polnoči v umetno razsvetljeni cerkvi, polni bučanja orgelj in kadila. Nikdar se ne more transcendentalno čuteča duša tako pogrezniti v brezdanjost mitosa kakor v tem čudovitem polnočnem miljeju, razgrevajočem fantazijo, dražečem vsa čutila in opajajočem duha. Na tisoče jih bo nocoj v cerkvah, ki hodijo tja i2 navade, drugih, ki jih goni tja sam egoizem, obljubujoč jim, da dobe za malo žrtev veliko nagrado, še drugih, ki iščejo v božjem hramu povsem enake zabave kakor v vinskem. Ali kljub temu — božič je praznik človeštva, vsega trpečega in koprnečega človeštva, ne iznajdba prekanjenih popov, temveč velik poetičen simbol Človeškega upanja. Vsaka bajka, vsaka pravljica, ki ni poginila že ob svojem rojstvu, je zrastla na njivi ljudstva; seme evangelija o rojstvu božjem je p dlo iz človeških src na polje, ki ga je pognojila človeška kri. Iz globočin in trpljenja je prišlo najpopolnejše pleme na tej zemlji; muka in trpljenje označuje njegovo pot. Poginiti bi bilo moralo v grozah in slabostih, da ni bilo tolažbe in upanja, ki mu je kazalo pot in mu dajalo palico, kadar je bilo najtrudnejše in ga dvigalo, kadar je padlo in ga krepčalo, kadar je medlevalo. Mogočna sila, človeku samemu neznana, ga je gonila naprej in naprej brez prestanka, oči so se mu upirale v daljavo, v neskončnost in tam so iskale, česar niso mogle uzreti v bližini. Megla je pokrivala daljine, oblačni zastori so jo zagrinjali, noč jo je odevala. A čim teže je bilo pogledu, tembolj je silil v neznane kraje, v lajno bodočnost, da je klical fantazijo na pomoč in njeno hčerko poezijo. Silna je vaba kontrastov, v največji bedi so iz iluzije vstajali najkrasnejši svetovi. V najžalostnejši puščavi je nastala pravljica o Edenu in paiadižu; najglobokejše ponižanje je zložilo pesem o visokih nebesih. Sužnost je sanjala o svobodi in pro- kletstvo o rešitvi. V najtužnejši zapuščenosti je človeško hrepenenje ustvarilo najmilejšega prijatelja, odrešenika in izveličarja. V večnem boju in razvoju pa se človek uči in uči. Izpreminja se njegovo življenje in z njim njegovi simboli.^ Uspeh ga vodi kakor razočaranje, Iz izkušnje svojih prednikov črpa kakor iz svoje, zaklad njegovega razumevanja se množi, in če blede barve na slikah njegove fantazije, ga tolaži spoznanje, ki mu jih stotero nadomešča. Neskončno in neumrljivo je hrepenenje. Nobena sila ga ne more zatreti. Ali duše ne more zadovoljiti, iščoče in zahtevajoče uresničenja. Iz upanja si sestavlja vero, a kadar mu ta ne zadošča več, prestopi njeno ograjo, kakor odlaga mož knjige, ki so tešile otroka. Dolgo je čakal na pomoč in odrešenje; polagoma je bledelo prepričanje o brezpogojnem izveličanju, ki naj bi prišlo od zunaj in izrekel je: Pomagaj si sam, pa ti bo pomagal Bog Pa je upal in delal, kakor je znal in kolikor je mogel. Izkušal je novo trpljenje, prenašal nova bremena, popravljal svojo vero in hrepenenje od večnosti ga je spremljalo. Zopet praznuje božič, svoj starodavni praznik, god odrešenja. Srce mu utriplje kakor pred dvatisoč leti, ali drugače zro njegove oči v čas in svet. Marsikaj se je izpolnilo, ali še več je ostalo pustega in praznega. V dolgi dobi je dozorelo zemeljsko izvfličanje srečni manjšini njegovega rodu; neprešteta večina pa tiči v suženstvu kakor v časih, ko je hodil sin tesarjev po Judeji in Samariji. Srečen je božič v tisočerih palačah ; skrb in beda ga pozdravlja v domovanjih milionov. Ali vsa groza človeškega križevega pota ni mogla zamoriti hrepenenja in upanja. O polnoči veruje trpeči rod, da pride dan. Rešitve pa ne pričakuje več od blage usode in od prerokovih besed. Njegov božič je postal nov simbol. „Mir ljudem, ki so dobre volje,* zapojo ubrani glasovi nocojšnjo noč; ali nerešeni rod je spoznal, da je to pesem bodočnosti. Pred mirom je boj, ki mu je vsiljen in ga mora dobojevati, kakor je zapisano. Zvonovi, oglašajoči se iz tisočerih lin, pojo milionom, da je v njihovih rokah odrešenje, in jih kličejo na združitev, da bodo močni. Zakaj miru ni zanje drugod kakor na pokopališču, dekler si ga ne pribore na površju zemlje Kjer je zatiranje, ne more biti ljudi dobre volje; le enaka pravica ustavi boj vseh zoper vse, njen pogoj pa je zmaga trpinov. mT' •.V.V.V.V.V. .. ."V ■> * Sl- . . Voditelji cesarske stranke na Kitajskem. Kopec izkoriščanja je začetek miru padec; nasilstva bo porod novega človeštva, srečnejšega in močnejšega, koprnečega v jasnejše višave in sposobnega, da jih doseže. To pomeni naš božič, božič modernega proletariata . . ._________________________ Za podčastnike. Malenkost, samo dvajset milionov bi militarizem rad na novo izsesal iz avstrijskega prebivalstva, samo dvajset milionov več kakor tistih 41 milionov, ki jih zahteva z brambno reformo kot odškodnino za sramežljivo vpeljavo takozvane dveletne službe. Če bo naš militarizem vedno tako hraber proti sovražniku kakor proti domačemu prebivalstvu, tedaj je domovina lahko brez skrbi in lahko mirno spi. Atake proti žepom Avstrijancev zna izvrstno izvajati in s čudovito doslednostjo izvršuje načelo: Sovražnik se ne sme nikdar oddahniti. » Z novo dačo hoče vojna uprava seveda »reformirati«; in celo dobrodelnost misli izvrševati. Gospodje z ostrogami postajajo sentimentalni in to je vedno za prebivalstvo znamenje, da naj pazi na svoj žep. Kadar bo sprejeta brambna reforma, pojde vendar od vsake kompanije nekoliko iantov po končanem drugem letu na dopust. Bogve koliko jih ne bo tako srečnih, zakaj podčastniki ostanejo še tretje leto in z njimi enako število »prostakov«. Zavtistih par mož kar jih bo odhajalo domov, je militarizem že poskrbel za odškodnino z zvišanjem rekrutnega kontingenta, ki ga zahteva sočasno z brambno reformo. Ali to mu ni dosti. Porabil bi rad priliko tudi za zvišanje števila tistih podčastnikov, ki služijo prostovoljno čez tretje leto za premije, ali — kakor pravi ljudski glas — za župo. Ugled takih podčastnikov ni posebno velik. »Če bi mogli — pravijo — kaj doseči v civilnem življenju, ne bi ostajali pri vojakih«. Častniki pa jih smatrajo za nižja bitja, tudi Če služijo po dvanajst let ali še več. 2e sedaj je bilo težko dobiti takih »prostovoljcev«, kolikor bi vojna uprava rada. Kako naj jih dobi dvakrat ali trikrat toliko? Idealizem je slaba limanica, zatorej segajo po materializmu in pravijo: Doslej so dobivali podčastniki, če so odslužili devet let, odpravnino; poslej jim jo bomo Rajali že po četrtem letu. In ker mislijo ljudje včasi tudi na svojo bodočnost, osladimo pogačo s tem, da omogočimo takim podčastnikom še bolj kakor doslej prestop v kakšno definitivno službo. Že od nekdaj se branijo civilni uradniki in uslužbenci takozvanih certifikati- ETBIN KRISTAN: Božič. V glavi ji je bilo jasno, toda v njenih udih je bila živa mladost, po žilah se ji je pretakala vroča tekočina in srce ji je znalo utripati tako hitro, kakor da streljajo v njem strojne puške in tako močno, kakor da je notri nameščena tovarna s stocentovskimi mehaničnimi kladvi. In bujna mladost z viharnim hotenjem je bila končno močnejša od preudarka, celo močnejša od volje. Tako se je zgodilo, kakor se godi vedno, v opojni omotici, ki jemlje zavest le na pol, a učinkuje vendar močneje od vsakega narkotičnega srestva. On ji je šepetal sladke in presladke besede o svoji ljubezni, tako banalne neprizadetim ušesom, da dražijo smeh in porog-Ijivost, a tako mile, cvetoče in polne poezije srcu, ki jih je željno, da zakoprni po morju take nežnosti, po katerem bi plavalo v brezkrajnost in večnost. On ji je prisegal in obljuboval m ona je srkala njegove besede, ki jih je poslušala bolj kot melodijo nego kot izraze in misli, in fantazija ji je plavala po neznanih krasnih krajih, katerih nikdar ni videlo ne njeno, ne drugo človeško oko. A še vedno je bdelo nekaj jasnega, spoznavajočega v njeni glavi in venomer je polagoma odkimavala. Naenkrat se je ustrašila. Zazdelo se ]i jp, da jo obhaja slabost, hoteča jo premagati. Nagloma je vstala. Le da se krepko zgane, pa bo prosta sanf in oči ji bodo bistre. Potegnila je z dlanjo preko čela, odstopila za korak in ko je Milan ves osupel obmolknil, je začela z mirnim glasom govoriti. — Končajva, končajva... in nikdar več naj se to ne ponovi. Kakor da je čitala vprašanje v njegovih očeh. mu je preprečila besedo pa je nadaljevala. — Ker ni mogoče in nikdar ne bo mogoče. V štiii.uijsiih dneh boste doktoi, a jaz sem guv .rn;«nta. Besede so jo nekoliko okrepčale in začela je razlagati, kakor da gre za račun, ki se rešuje z navadnimi številkami. —Pri Vaših starših sem v službi. Če bi Vi hoteli tisočkrat, ne bodo Vaši starši hoteli nikoli. Saj to ni vse, da sem guvernanta. Zgodili so se včasi čudni slučaji. Plesalke so postale knjeginje in jahuike grofice. To je laže. Jaz pa ne bom nikdar Vaša žena. Vaši starši so bogati in ugledni. Mnogo imate stricev in tet, pa bratrancev in sestričen — same ugledne sorodnike. Moj oče je mizar. Moja mati je hodila pomagat zidarjem. Sama sem hodila v tovarno, nekaj časa tja, kjer delajo cikorijo, potem v predilnico. Tam kjer sem prenočevala, so stanovali dijaki. Imeli so mnogo knjig, ki so me mikale, pa so mi jih poso-jevali in česar nisem razumela, so mi razlagali. Bilo je smešno. In enkrat me je tovariš za šalo naprosil, naj mu spišem nalogo, ki jo ima oddati v šoli. Smejali smo se do blaznosti, a potem sem spisala nalogo in tedaj se niso več smejali. Dijak jo je vzel v šolo in od tistega časa so se vsi brigali zame. izbirali so mi knjige, ravnali so z menoj kakor profesorji in ko-jfc naj-starejši izmed njih odšel na Dunaj, \u je priporočil v družini, v kateri je dotlej po-učeval malo deklico, za hišno učiteluco. Zgodil se je čudež. Zapustila sem tovarno. Ni mi bilo treba delati po dnevi in učni se po noči. Navadila sem se gibati v odlični hiši. Dobivala sem toliko denarja, da sem si lahko sama tupatam kupila knjigo. Mikali so me tuji jeziki in niso mi ueiali težav. Pomagala sem gospodarjem tuui drugače; včasih sem napisala pismo, včasih sem kaj prestavila. Bili so pač zadovoljni z menoj in ko je potekel čas, so me priporočili druei rodbini. Končno sem prišla sem. Zdaj pa ... pojdem odtod ... Milan se je ustrašil. Dobro so videiC njene oči. da ni glumaška igra. Pošteno se je ustrašil in v svojem velikem strahu jo je rotil in prisegal in nazadnje so mu solze zalile oči. Saj njegovi starši niso taki; in če bi ga zavrgli vsi sorodniki in mu zaprli svoja vrata za večne čase, mu nc bi bilo tako hudo, kakor če bi moral rubiti njo. Kajti lahko si misli, da ga nc jiu^na noben stric in nobena teta in nič ga ne peče in ne razburja taka misel; a da bi moral živeti brez nje, ne sme pomisliti niti trenotek, ker mu ta misel prizade\a hujše bolečine kakor vsaka telesna muka, ki more doleteti človeka. Plašno jo je prijel za roko in rahlo jo je pritegnil bliže in posadil na zofo poleg sebe. Pa nevedoč kaj počenja, je zdrknil na tla in pokleknil, pa se zagledal v njene oči s čudnim pogledom, ki je prosil in obljuboval in se zabaval v njeni punčki, da je morala, morala gledati vanj. ki naenkrat sta obmolknila oba — hipoma — kajti v prsih se jima je jelo gibati nekaj neznanega, ne- izrecnega, kar je sililo novzgor skozi vrat v glavo, v možgane, tako da se je nenadoma vse, vse izpremenilo. Bolesten izraz je lezel Slavi v obraz, a polagoma so se ji lica izgladila, okrog usten mi bilo ne trpkosti ne smehljaja, le oči so bile široko odprte in so gledale nekaj čudovitega, nepojmljivega, neopisnega. V glavi ji je nekaj zaspalo, okrog se je dvignila bela, razsvetljena megla in čutila je, kako se polagoma pogreza soba, hiša, vse okrog nje in le ona ostaja kakor na otoku — le ona in on. Zadnje misli so se zmedle, zadnji poizkusi volje so obnemogli kakor da se je napila neznane pijače. Vse je zamrlo----------- tedaj je planila mladost z vso silo svoje moči. Tako se je zgodilo... Takrat je bila pomlad. Zdaj je zima. Se-le zadnje dni se je priselila. Dolgo so južni vetrovi ovirali mraz, le dolgotrajno deževje je napolnilo vse struge in premočilo ceste. Reveži, ki so že dolgo brez dela, so tarnali, ker ni bilo snega iz oblakov, da bo jutri, pojutrišnjem kaj dela. Drugi da bo jutri, pojutrijšnjem kaj dela. Drugi so bili zadovoljni, ker se je vendar nekako prebilo ob nezakurjeni peči. Pred tremi dnevi pa se je veter obrnil, zapihal je oster severnjak, zemlja je zmrznila, da se je Culo škripanje vsepovsod, a danes so začele padati snežinke goste in velike, da je zemlja mahoma dobila odejo kakor starinska kmečka postelja po zimi. Zdaj leži sneg po poljih in travnikih; v gozdu se šibe veje pod njega težo in v mestu so ob pešpotih nakidani visoki hri- stov na vso moč. Do kruha se dandanes ne pride baš prelahko; za vsako službico mora človek že imeti vsakovrstne izpite, in še če ima najboljša izpričevala, mora »biti od dobrih staršev«. A vse to nič ne pomaga, ako se javljajo »certifikatisti«, ki štejejo več, dasi je vojaška služba najslabša priprava za civilne naloge. Vojna uprava ve, da gosoodarstvo S certifiKatisti ni popularno. Pripravljeno ima torej tolažbo za civiliste in pravi: Ustanovili bomo kar v armadi taka mesta, ki jih lahko dosežejo podčastniki. To se pač pravi, da taka mesta niso potrebna sama po sebi, temveč da bodo sinekure in vaba. Sicer pa ni misliti, da bi se moglo rstanoviti toliko takih mest, da bi dobivalo 30 do 40 tisoč podčastnikov tam službe. Za te »reforme«, ki jih imenuje vojna uprava »rešitev podčastniškega vprašanja«. zahteva za prvo leto deset, potem pa dvajset milionov. Naravno, da bodo ti inilioni, čim se dovolijo, rastli brez mej in da nastane iz njih ogromno breme za ljudstvo. Treba je torej pravočasno vložiti protest proti nakani, ki je neopravičena in stvarno neutemeljena. Čemu je treba dalje služečih podčastnikov? Kar mora znati korporal ali četo-vodja, se pač lahko nauči v dveh ali treh letih. Če dozori enoletni prostovoljec v dvanajstih mesecih tako, da potem lahko opravlja častniško službo, si bo korporal svojo učenost nemara pridobil v štirinajstih mesecih. In tudi feldvebelska znanost ni tako velikanska reč, da bi jo bilo treba študirati tako dolgo kakor juristarijo ali filozofijo. O nujnosti torej ni govora. Ali vojna uprava se boji, da bi tisti komaj vidni košček dveletne službe, ki ga hoče dovoliti, »demokratiziral« armado. Podčastniki pa imajo biti protiutež proti tej možnosti, zakaj taki podčastniki postanejo navadno pravi komisniki, podobni nekdanjim boljšim žolnarjem. Dolgotrajna vojaška služba jih odtuji civilnemu prebivalstvu, čimdalje bolj postanejo ošabni in zro na nevojake kakor nekakšni višji ljudje; isto, kar bi se imelo doseči s skrajšanjem vojaške dobe, se ima uničiti s podaljšanjem podčastniške službe. Dolgoletna služba tudi s čisto vojaškega stališča ni priporočljva. Ko smo imeli vojake, ki so služil po devet let, smo ■dobivali po grbi, da se je kadilo. In navadno §o nas naklestili vojaki z mnogo krajšo službo. Ali vojna uprava pač ne misli na to. Njeni nameni so prav razumljivi in ravno zato se jim je treba upreti. Vojaška bremena so že dovolj težka in namesto ojačevanja vojske bo treba enkrat okrep-čanja ljudstva._______________________________ Ljubljana m Kranjsko. — Vesele božične praznike želimo vsem svojim čitateljem z vsem altruizmom, ki nam je prirojen, pa tudi — priznajmo z vsem egoizmom, ki se ga ne moremo otresti Veself praznike! Proletarec, ki je vse leto vprežen, da se more v normalnih časih komaj za silo oddahniti, potrebuje pač nekoliko praznikov, da dovoli svojim mišicam nekoliko počitka in svojemu duhu nekoliko razvedrila. Sodrugi, delujoči v raznih organizacijah, potrebujejo neko- bi. Zvezde sijejo na to čisto belo haljo. Do polnoči je še daleč. Ulice so prazne. V parku na kraju mesta sedi Slava na klopi in komaj ve, da se trese od mraza. Zakaj v glavi ji je vroče in žgoč ogenj ji sili v oči. Misli, ki so ji dolgo, dolgo divjale po možganih, hoteče izmisliti nekaj — Kdovekaj, opuščajo polagoma svoje neplodne delo. Čemu misliti, ko se ne da izmisliti nič... nič... nič druzega kakor edino, kar je še mogoče, edino, kat je storilo že toliko drugih. Odločeno je in zgodilo se bo, ker se mora. A malo se še lahko počaka, zakaj tudi to je vseeno, kakor je .vse skupaj vseeno... vseeno. Tako je prišlo. Taka vsakdanja povest! Tisočkrat ponovljeni strah, obup, plaha nada, razočaranje, krčevito iskanje, poizkušanje, pojemajoča moč... semter-tja še plamenček... pa zopet nič... nazadnje vseskupaj nič... vseeno. Milan se ni vrnil z dunaja. Izpita ni napravil — morda je bil preveč zaljubljen. Kdove zakaj! Pa so mu starši poslali denarja in ukazalh naj gre na Angleško k staremu stricu. Se več so mu pisali — ona ne ve kaj. Ubogal je — seveda. In nič se ni čudila. Saj je slutila, saj je skoro vedela, 'da bo tako, približno tako. A šele pozneje je zvedela, da je še hujše in sčasoma so tudi v hiši spoznali, kako je z njo. Povedali so ji, da ne bi bili nikdar pričakovali take nehvaležnosti in da zdaj seveda ne more ostati v hiši, kjer so otroci. To ji mora biti jasno. Bilo ji je jasno, pa je odšla. Nobenega pisma ni bilo od nikoder. Varčevala je s svojimi skromnimi prihranki tako skrbno! Zakaj vedela je, da se nova liko praznikov, ker se po društvih in skupinah kupiči delo, pa se morejo mnoge zadeve reševati le tedaj, če moreio odborniki in kakor se že imenuieio ti družabniki skupnih delavskih interesov nekoliko izrednih ur posvetiti temu delu, V družinah .je par trenotkov rod binskega življenja le ob takih prilikah mogoče. Tiste kategerije, ki so vposlene pri neprekinjenih obratih, na železnicah i. t. d. pa itak zvedo le tedaj za praznike, če trajajo vsaj dva, tri dni. Vsem torej želimo, da bi jim bo žični duevi priuesli prijetnega, duhu in telesu koristnega užitka. Egoistična stran uašega voščila pa je ta, da bi se sodrugi o praznikih spominjali tudi na svoj list, ki misli nanje in dela zanje vse leto. Pred durmi ie novo leto, lepa prilika, da upozarjajo tovariše in znance na „Zar|o“ in ji pridobe kaj novih naročnikov. Take, ki bi se utegnili naročiti, uaj naznanijo upravništvu, ki jim pošlie nekoliko številk na ogled. Tudi akciia za obveznice »Zarje*, ki je našim čitateljem znana se da prav primerno pospešiti o praznikih, na sestankih tovarišev in v družbah. Naš egoizem je pravzaprav ma- lo samoliuben, kajti kar store sodrugi za »Zarjo*, store navsezadnje le zaroletarijata in da ozdravim svoje bolno, slave žejno srce! Pomislite vendar, da nekaj znam. Saj. sem čital Manca in pa Engelsa. V socialnem vprašanju sem dobro podkovan, vse bom storil, kar bo v mojih močeh. “ T;«ko je prišlo lepega solnčnega dne do tega, da je stopil ta mož na čelo tistih delavcev, ki danes ne marajo vstopiti v nobeno delavsko organizacijo. Tisto delavstvo, ki je takrat šlo narodnjakom na limanice, nima sedaj nobenega zaupanja v organizacijo. .Prvič je bilo slabo podučeno — na željo Edinosti —, drugič pa si enostavno misli, da so vse organizacije take. kakor N. D. 0., ki ne more doseči za delavstvo prav nič. Iu če bi tudi hotela ni mogla, tega ne sme, ker podjetniki, delodajalci nepuste. Z ustanovitvijo N. D. 0. se je v enem delu slovenskega delavstva ubilo hrepenenje po pravici, enakopravnosti in svobodi; vera v samopomoč je izginila! In tako imamo ogromno trpinov, ki nočejo vstopiti v organizacijo in se v nje okvirju boriti za zboljšanje svoje eksistence. Bajši trpe, kakor da bi se posluževali tistega orožja, ki je najostrejše. Srce boli človeka, ako gleda te trpine, ki so jim bogatini v narodnem kožuhu vzeli vso vero in upanje v delavsko zmago. Tako se je zgodilo. Tisti pa, ki do sedaj Ae spe, naj premislijo vse to, kajti drugače bo naš delavski napredek še bolj težaven m hud. Saj s tem nismo nič drugega hoteli povedati, kakor: da bi vsega tega ue bilo, ko bi delav- četa drug drugemu, besede izgovarjata le napol, ne da bi odpirala usta, da se noben časek ne izgubi in nazadnje se čuje le še nerazločno mrmranje. Oremus ps— ps-— ps— Mea culpa —pa —pa Prav kakor urni vinščaki, ki tarejo grozdje v čebrih, prav tako sta ropotala svojo mašno latinščino in ostajali so le še posamezni zlogi. — Dom— scum— pravi Balagverij. — Stutuo — odgovarja Garrigou, in vseeno jima cinglja vražji zvonček na uho, kakor v polnem diru sopihajočim poštnim klekam kraguljčki. Da ob taki naglici tiha maša ni dolgo trajala, si lahko mislimo. — To sta dve, — je dejal kaplan, ves zasopljen, z zaripljenim, potnim obrazom; in ne da bi se oddahnil, je skočil čez altar-ske stopnice, in — cinklingeling, cinklin-geling! — že se je začela tretja maša. Le še nekaj minut, potem pa v jedilnico. Ampak, ojoj! Bolj ko se bliža večerja, hujša nestrpnost in požrešnost muči ubogega Balagverija. Zapeljiva podoba se mu prikazuje vse razločneje, tolsti karpi, pečeni purani — tukaj so, pred njim — z roko bi jih lahko prijel — poseže — moj bog! Iz skled se kadi, vino dehti — in tenki, blazni zvonček drobi venomer: »Le hitro, le hitro, še hitreje 1« Ampak kako? Komaj si vzame časa, da pregiblje ustni, nobena beseda ni več razumljiva — nesrečnež hoče ukaniti boga za celo mašo! — Iz ene skušnjave pada v drugo; najprvo izpusti en stavek, potem dva. Poglavje mu je predolgo, ne be- stvo takrat mislilo s svojo glavo. Ker pa tega ni znalo, se je moralo tako zgoditi, la vse podjetniške organizacije, videč to »nesoglasje in mesarsko klanje1* med delavstvom, so vriskale veselja, delavstvo pa je bridkeje občutilo svoje tlačanstvo. Prišli smo v dobo, ko je začela pritiskati draginja na delavsko ljudstvo, da je človeško življenje delavski družini tuje. To je trda šola za delavstvo in le želeti je, da nauči od narodnjakov zapeljane delavce spoštovanje železne sloge in razumevanje za organizacijo. Raznoterosti. * V deželi gobavcev. Približno šest kilometrov od Taškenta, glavnega mesta ruskega Turkestana v Atiji, zagledaš visoko obzidje. Obzidje ima vrata in nad vrati je napisauo: Kirhlau Mahan — t. j. vas gobavcev. Prebivalci te vasi so izključeni iz sveta; nesrečniki imajo osem hektarjev plodovite zemlje, ki je kakor čveteč, dehteč in senčnat vrt in na tem lepem vrtu pričakujejo smrti. Veje sadnega drevja se sklanjajo pod težo sadov prav do tal. Povsod rastejo najkrasnejša drevesa; hiše obdajajo rožuate grede. In sredi sijaja razkošne narave žive in mrjejo gobavci. Tu pripravljajo možje kosilo, žene šivaio; tam se igra troje otrok, dva sta gobavih staršev, eden je čuvajev sin. Še je prizanesla kruta bolezen mladim telesom, ali že klije v njih kal grozne bolezni, ki bo napadla prej ali slej njih organizem’ Ob vodnem prekopu sedita dva bolnika podobi najgnusnejše bede. Euemu je pokrito obličje z izpuščaji iu s krastami, nos se je pogreznil, zgornjo ustnico je odjedla bolezen, glas mu je hripav šepet. Se strašnejši je drugi gobavec, — pero se upira, da bi opisalo strahovit prizor. Na postelji leži bolnik, ves črn samih muh; trideset let že hira živ okostnjak. Ženske žive v posebnih oddelkih. Najmlajši je 15 let, najstarejši štirideset. Večinoma so se pomnožile z gobavci; dve sta rodili otroke, druge nimajo nič otrok. Kdor izmed moških lahko dela, obdeluje vrt; kar pridela, porabijo seveda samo za bolnike. Vseh gobavcev je okoli 50 in žive od darov. Vsak dan jim priskrbe iz mesta meso, vsak dobi pol funta. V isti hiši skupno z bolniki živi tudi policaj, rodom Sart. Z bolniki občuje popolnoma brezskrbno jn celo je skupno ž njimi. Na vprašanje, ali se ne boji, da se okuži z gobavostjo odgovarja : »Ako noče bog, ne boš bolan 1“ Njegov prednik je živel neprenehoma 12 let med gobavci iu je zapustil zdrav kolonijo. Vsak dan obišče kolonijo ranocelnik, ki je pod nadzorstvom mestnega zdravnika. Pred 15 leti so smeli gobavci prosjačiti, ue v mestu, tem več po deželni cesti. Bolnik je začrtal tam okoli sebe krog, ki ga ni prestopil. V to kolouijo pridejo samo tisti bolniki, katerih bolezen je že zelo napredovala. V oddelku za gobavce v taskenski bolnici zdravijo začetne slučaje bolnikov' ki žive dolga leta: zategadelj je zelo čudno, da se grozna bolezen bolj ne razširi. * Najdaljši lasje. Kako dolgi lahko zrastejo človeški lasje? Pesniških odgovorov na to vprašanje ne moremo vpoštevati, kajti po svoji stari neoporečni pravici pretiravajo tudi tu. Veliki perzijski pesnik Firduzi je prisodil enih izmed kraljic svojega srca tako dolge lase, da »segajo njeni kodri od strehe do zem-lje“ in da zakliče zavidauja vredna lepotica re ga do konca; naglo šine mimo evangelija in kreda, preskoči pater, dirja skozi introitus in drvi v divjih, obupnih skokih naravnost v večno pogubljenje. Grdi Garrigou (apage satanas) ga spremlja z nenavadno sigurnostjo, obrača kar po. dva lista naenkrat, zadeva ob postavek, prevrne mašne (vrčke in vihti neprestano svoj zvonček, ki zvoni vse tanjše, vse hiti eje. Poslušalci gledajo preplašeno. Nobene besede ne razumejo, le iz kaplanovih kretenj povzemajo, kako daleč je s svojo mašo: eni vstajajo, ko drugi poklekujejo, sedajo, ko bi morali vstati in V vsej cerkvi je najhujša zmešnjava. Tam nad betlehemskim hlevom sije zvezda-božičnica; strah je je vsled zmeš-* njave, pa obledi... Abb6 govori prehitro — ne morem mu slediti — zsšepeče stara markiza in maje začudeno z glavo. Gospod Arnoton, z velikimi očali na nosu, lista po svojem molitveniku, kje za vraga je sedaj: na dnu svojega srca se pravzaDrav ti dobri ljudje nič ne hudujejo, da drvi maša v takem divjem diru. Zakaj ko je Dom Balagverij končno z žarečim obličjem zaklical svoj: »Ite missa est«, mu je soseska s takim veseljem odgovorila: »Deo gratias!« kakor da bi že za mizo sedeli. III. Pet minut pozneje je sedel kaplan med odlično gospodo v jedilnici. Petje in vpitje, smeh iu ropot so napolnjevali od od vrha do tal razsvetljeno "rajsko po- ljubčku, ki koprni po njej: »Oprimi se mojih las in splezaj ročno k meni — jaz sama naj ti vrv bom !* Tako bujni lasje rastejo uedvomno samo v orientalski poeziji. Toda vkljub temu je živela oseba, ki je o njej znanstveno dokazano, da je imela 232 cm dolge lase. čeprav morda nežni spol ne bo zadovoljen, vendar moramo povedati resnico, da je bil nositelj teh bujnih las moški in sicer poglavar indijskega rodu. Kajti povprečna dolžiua uestriženih človeških las znaša 70 do 100 centimetrov, kakor so dognala skrbna in natančna merjenja. Daljši lasje so že izvenrednost. Seveda je razumljivo samoposebi, da merimo dolžino las pri osebah ženskega spola. Več posameznih slučajev pa govori zato, da tudi rast moških las, zlasti v mladosti, prav nič ne zaostaja za rastjo ženskih las. Buškim menihom, špauškim in italijanskim pastirjem zrastejo lasje prav tako dolgi, kakor je povprečna rast ženskih las Dečkom, ki jim ne strižejo las, zrastejo lasje do polovice telesa, tako da prekose svoje sestre. Zlasti bujno tastejo lasje moškim na Javi, kjer si domačini ne strižejo las; pogosto jim segajo do kolen. * Nenavaden vzrok za ločitev zakona. Pariški zakonec, ki svoje žene očividno ne ljubi brezmejno, je vložil tožbo na ločitev zakona; za vzrok ločitve je navajal, da mora ženi vsako obleko zapenjati in odpenjati, kar presega njegove moči! Kadar gre z ženo v gledališče, obleče žena obleko, ki ima nič manj kakor 49 gumbov. Zanj je velika muka, da mora zapeti vseh 49 gumbov. Ako se pri zapenjanju zmoti za en gumb, mora začeti znova. Ker nima dovolj premoženja, da bi vzdržaval sobarico, mu ne preostaja nič drugega kakor — ločitev! In potem pa še pravijo: »Ločitev je težka!“ * Spalni vagoni tretjega razreda na Norveškem. Po zgledu Švedske, ki je pred letom prva v Evropi uvedla na železnicah spalne vozove tretjega razreda, so tudi na Nor-škem napravili ta poskus. Poskusi so se obnesli tako izborno, da uvedejo prihodnje poletje še več spalnih vozov ua železnicah. Spalni vozovi imajo kakor spalni vozovi prvega razreda oddelke, kjer spe po dve ali tri osebe. Bazen prostora za obluKO je v vsakem spalnem oddelku priprava za umivanje; k vsakemu le žišču spada zglavje z odejo. * Kardinalova ljubezen do bližnjega. Ena najpoglavitnejših zapovedi Kristusovih je bila zapoved o ljubezni do bližnjega. Kako pa izpolnjujejo to važno zapoved krščanstva tisti, ki hočejo biti nasledniki Kristusovi na zemlji, nas pouči naslednji slučaj. Pred kratkim je imenoval papež za kardinala olomuckega kne-zoškofa dr. Bauerja in ta novopečeni kardinal izkorišča svoje uslužbence kakor najhujši kapitalistični izkoriščevalec. Za nadzornike in ravnatelje svojih posestev si poišče najnasilnejših ljudi, ki imajo nalogo, da izkoriščajo delavce na vse pre-tege, milostljivi gospod kardinal pa si seveda umije v svoji nedolžnosti roki in utakne v žep sadove znoja njegovih mezdnih sužnjev. Tako postopa zlasti nadzornik Taborsky z delavci, kakor s pravimi sužnji. Tako mora opravljati n. pr. zdaj neko delo sedem delavcev, ki ga je opravljalo preje enajst delavcev. Lansko leto je odpustil iz službe dr. Bauer dva , nadzornika, Weiserja in Telerja. Weiser slopje, in častiti Dom Balagoverij je prebodel bedro piščanca s svojimi vilicami in si z dehtečo omako in sladkim vinom gasil svojo zbujeno vest. In sveti mož se je tako preobjedel in preopil, da ga je še tisto noč zadela kap, ne da bi bil utegnil obuditi kes nad storjenim grehom. Zjutraj je prišel v nebesa, še ves vrtoglav od nočnega hrupa in pirovanja, in lahko si predstavljamo, kakšen sprejem ga je ondi čakal. — Izpred obličja se mi poberi, malo-piidili kristjan! — mu je zaklical sodnik sveta, — vse tvoje krepostno življenje ne odtehta te pregrehe — za polnočnico si me ukanil! — Tristo jih boš bral namesto nje in izveličanje dosežeš šele potem, ko opraviš teh tristo polnočnic v svoji lastni kapeli, ob prisotnosti vseh, ki so zaradi tebe in s teboj grešili! To je resnična zgodba Dominija Balagverija, kakor so mi jo pripovedovali v deveti deželi. Grad gospode trinklaške je že davno razpadel, ampak na bantušketn vrhu stoji še dandanašnji kapelica, vsa v zelenju. Vrata so skočila iz tečajev ter ječe in škri-pljejo v vetru. Trava prerašča prag; v kotičkih altarja in v dolbinah so se ugnezdili tiči. Ampak vsako leto v božični noči razsvetljuje čudežna luč razvaline. Kmetje, hiteči k polnočnici, vidijo čudežno kapelo kakor od nevidnih sveč razsvetljeno, ki mirno gore ob najhujših metežih in viharjih. Smešno je in neverjetno, ampak viničar odondot, z imenom Garrigou, nedvomno Garrigoujev potomec, mi je sveto je bil že 28 let v tej službi, Teler pa štirideset! Ali velja nauk o krščanski ljubezni samo za navadne smrtnike, ne pa tudi za knezoškofe in kardinale? Naš novi roman. Z novim letom začnemo v »Zarji" objavljati krasni roman velikega Francoza Emila Zole K im. Nameravali smo že pred mesečem pričeti 8 to publikacijo. Ali ker je tiskarna med tem dobila stavne stroje, je bilo treba najprej počakati, da pridejo mašine v pravi tir in da ae dovolj no preizkusijo. Treba pa je bilo tudi nabaviti poseben vrstoven format, kar se je menda vsled malomarnosti dotične tvrdke zavleklo kar za nekoliko tednov. Krivda torej ne zadene uredništva. „Bim“, drugi del trilogije mest, je delo, ki ga priporočamo paznosti čitateljev, prepri čam, da napravi nanje globok vtisk. Pisatelj nas vodi s kolodvora naravnost v Bim in ga razgrinja pred našimi očmi, da občutimo značaj tega prečudnega mesta, njegovo zgodovinsko atmosfero in njegovo večno hrepenenje, kakor da stojimo sami sredi njegovih neamrlih spomenikov in sredi njegovega modernega vrvenja. In potem nas naenkrat seznani s človekom, s francoskim duhovnikom Petrom; * njegovimi pretresljivimi duševnimi boji, s silnimi dvomi,, pa s porajanjem novega upanja, izprva plaho, pa hitreje, močneje naraščajočega, ču dovito se izpreminjajočega v gotovo, neomajno prepričanje o velikem socialnem poklicu cerkve. Že v začetku knjige se nam kaže čudovita impresionistična sila Zolove umetnosti. Slike človeškega trpljenja, bede in groze se vrste skoraj fragmentarno, kalejdoskopično pred očmi, pripovedovane enostavno, kakor da gre za Časniške notice, pa vendar pograbijo v tej priprostosti Čitateljevo dušo z elementarno silo in učinkujejo dramatično kakor živo življenje. In tako se razvija vsa knjiga da|je in dalje. V pestri zmesi se vrsti prizor za prizorom, nastopajo osebe iz vseh slojev in krogov, vsa rimska družba; starodavne palače nam odpirajo svoje duri in nazadnje sam vatikan in papeževe posebne dvorane. Vsporedno pa koraka novi razvoj v duhovnikovi duši, večno valovanje, gor in dol, do novih vprašanj in do novih dvomov in nazadnje, pred samim papežem do hipnega spoznanja: Njegova ideja je bila zmota, silna zmota! — Vse se poruši v njegovi duši, vse zgori hipoma in nič ne ostane kakor kup pepela. Nič — nič. Ali na koncu, stoječ v svoji sobi v palači Boccanera, z grozno praznoto v srcu, začuje čuden šum: Tibera, vedno molčeča reka se je oglasila in pred njegovim notranjim pogledom se dvigne vizija propada in vizija vstajenja. Kos zgodovine človeštva, kos večnegn boja teme in luči, kos neugasljivega koprnenja ljudskega rodu se razvija v knjigi, ki napenja našega duha od začetka do konca. »Bim* je eno tistih del, ki jih mora poznati človek, če noče biti tujec v sedanjem življenju in v sedanji umetnosti. Z novim letom ga začnemo objavljati in prepričani smo, da bodo čitatelji zadovoljni s njim. Kdor hoče ustreči svojemu tovarišu ah zuaucu, naj mu priporoči, da ga čita Kdor hoče v svoji družini imeti nekuliko dobrega, lepega in koristnega čtiva, naj naroči »Zarjo*. zatrjeval, da je nekoč v božični noči, ko se je na poti v Trinquelage zgubil v gorah, videl sledeče: Do enajstih je bilo vse temno, puščobno in tiho, kar naenkrat, proti polnoči, je zaslišal s stolpa zvone-nje kakor iz daljave. In sedaj je ugledal Garrigou na strmi poti bled svit in cudnfe sence. Pred kapelo je šepetalo: »Dober večr, gospod Arnotou«. — Dober večer, ljudje božji. Ko je vse zginilo v kapelo, se je nioj viničar, ki se ni bal nobenega strahu, splazil k vratom in uzrl skozi špranje čuden prizor. . Vsi ljudje, ki so stopali z neslišnimi koraki mimo njega, so ‘stali v razpadu cerkvi v svečanih skupinah; žlatne gospe v brokatu in s tenkimi špicami v visoko počesanih laseh, odlični gospodje v zia-totkanih suknjičih, kmetje v nisanin no-šah, kakor so jih poznali naši predniki, ampak vse je izgledalo nekam utrujeno, staro, preperelo in mrtvo. Sove in netopirji so preplašeno frfetali okolo luči, ki so gorele kakor v meglo zavite, m mož z velikimi jeklenimi očali je neprestrano otresal svojo visoko, črno baroko, v katero se je vjela nočna ptica, tiho irfetajoča s perotmi. V presbiteriju je klečal majhen, postaran možiček in obupno vihtel svoj nemi zvonček, a duhovnik v plemvem mašnem oblačilu je hodil pred altarjem in izgovarjal molitve; nobene besedice ni bilo razumeti... ~ Kdo drug naj bi bil kot Dom Balagverij, ki je bral svojo tretjo tiho mašo. Strankin vestnik. Podružnice Slov. del. zveze .Vzajemnost* imajo v tekočem tednu sledeče redne mesečne sestanke: Škofjeloška podružnica priredi v soboto 23. t. m. ob 8. zvečer društveni sestanek v gostilni pri O. Guzelju. Umetnost in književnost. Opera. Bizetova »Carmen« je tak muzikalni biser, da sliši človek to opero vsako sezono , pa se nikoli ne bo preobjedel. Čim večji je bil neuspeh prvih uprizoritev, tem večji so triumfi, ki jih slavi zdaj po vsem svetu. Zlasti v dobi sedanje silno ubožne operne produkcije je tako delo vedno z veseljem pozdraviti. Seveda ni u-prizoritev »Carmen« tako lahka kakor bi človek sodil po navidezno lahkih melodijah, tekočih kakor voda in prikupljajo-čih se ušesom s svojo čudovito milozvoč-nostjo. Baš ta »lahka« opera stavlja izred-dno velike zahteve do orkestra, do solistov in do zbora. Pri nas pa se vse težave še povečajo, ker nima gledališče razven poslopja in rekvizit Liko rekoč nič stalnega in je vsaka sezona popolnoma nov začetek. Vsako leto se mora sestavljati repertoar iz nova in najstarejše reči se mora vsako leto učiti, kakor da so popolnoma nova. Posledice teh težav so evidentne. Pred vsem ovirajo večje število novitet, zlasti če se nočejo predstave uprizarjati kot izkušnje. Na vse te sitnosti smo mora- li misliti tudi snoči. Morda smo mislili nanje, da ne pridemo do krivične sodbe ... Nase gledališče je brez altistke. »Carmen« pa je partija za alt in nikoli ji ne more sopran podati prave barve. Gdčna. Šipanko-va ima ravno v srednjih legah ugoden glas, kar nekoliko izravnava nedostatke, ali pravega značaja vendar ne more podati tej partiji, zlasti ker se tudi njenemu temperamentu ne prilega. »Carmen« gdčne. Sipankove ni dovolj ciganska in dovolj južna. Najbolj se to opaža v prvem dejanju, kjer se kaže vsa nebrzdanost, zapeljivost, vsa demonska natura te ženske, vse torej, kar se ne strinja z uglajenostjo gdčne. Sipanke. Tako je tudi v začetku drugega dejanja, dočim je bila pozneje v nežnih momentih res na vrhuncu in je dosegla s svojim čuvstvenim in vseskozi snažnim petjem lepe efekte. Don Josčja je pel g. Krampera z vervo in je bilo videti, da bi bil dosegel z manj salonsko partnerico še večji uspeh. Njegov tenor se je pokazal snoči lep v pianu in zvočen v forti-simu; skoraj presenetil nas je s čuvstve-nostjo svoje ljubavne pesmi v drugem aktu. Tudi igralsko nalogo je rešil prav lepo. Ga. Krainperova je dosegla z Micaelo splošno in pošteno zasluženo priznanje. Njen nastop se nam je zdel sigurnejši kakor v »Prodani nevesti«, vsled česar je bil tudi njen sveži glas prostejši, poln barve in moči. Prav zadovoljiv je bil Escamillo g. Novaka. Lepo je pel in igral častnika g. Križaj. Kot Morales je bil g. Bukšek čisto na mestu. Ga.Foedranspergova in gdčna. Thalerjeva sta bili prav dobri pevki, ali tudi še malo premalo ciganki. Dobra v svojih malih vlogah sta bila gda. Horsky in Rasberger. Ansambli so bili ubrani. Zbor zasluži pohvalo brez pridr-, žka za precizno in lepo niansirano petje. Moški kvartet v prvem dejanju bi bil lahko nekoliko bolje moduliran. Kvintet v drugem dejanju prav čeden. Orkester brez prigovora, izrazovit, ubran, podpirajoč ritem. In kapelnik g. Tallch dirigent v pravem pomenu besede, čigar taktirka vodi suvereno vso predstavo. — Nekatere pomanjkljivosti, ki ne izvirajo iz neizpremen-Ijivih razmer, izginejo pač pri reprizi. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v soboto drugič Bizetova opera »Car-men« (za nepar-abonente). — V nedeljo ni nobene predstave. — V pondeljek popoldne ob 3. uri pri zelo znižanih cenah burka »Nebesa na zemlji« (izven abonementa; za lože nepar); zvečer za goste z dežele že ob 7. uri zadnjič v sezoni Smetanova opera »Prodana nevesta« (gostuje ga. Aninka Kramperova v vlogi Marinke izven abonementa; za lože nepar). Olje predstavi sta dobrodelni. — V torek popoldne ob 3. uri pri zelo znižanih cenah Leharjeva opereta »Grof Luksemburški« (izven abonementa; za lože par); zvečer ob pol 8. uri prvič Williama Skakespea-ra veseloigra Vesele ženske windsorske. (za par-abonente). Glavno vlogo Johna Falstaffa igra g. Verovšek, vlogi Flutha in Fluthove g. Nučič in ga. Šetrilova, Paga in Pageve g. Danilo in ga. Danilova, Ana gdč. AVintrova, sodnika g. Skrbinšek, župnika g. Molek. V tej veseloigri sodeluje ves dramski personal. — Po praznikih gostuje v subretni vlogi gdč. Janova, subreta slovenskega gledališča v Trstu, ki poje ondi vse prve operetne pevske vloge z izrednim uspehom. Gdč. Janova je mlada Slovenka, ki se je učila petja na Dunaju ter je sodelovala tudi že v nemški operetni družbi. — Na predstave o praznikih opozarjamo zlasti goste z dežele.____ Goriško. Predavanja. Deželna organizacija soc. dem. stranke v Gorici vabi na javno predavanje: Tripolitanija in vojna; poroča sodr. Etbin Kristan in sicer dne 30. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Štefana Breganta v Podgori, dne 31. decembra ob 10. predp. v Dol. Vrtojbi v dvorani občinskega doma, dne 31. decembra ob 3. popoldne v dvorani Ivana Beltrama v Mirnu. Deželna organizacija soc. dem. stranke v Gorici poživlja vse okrajne in krajne organizacije na Goriškem, da sestavijo račune in poročila svojega delovanja od zadnje deželne konference dne 25. septembra 1910 do konec leta 1911 in pošljejo izvrševalnemu odboru deželne organizacije v roke sodr. Dr. H. Tuma v Gorici, ob enem pa odračunijo na deželno organizacijo pripadajoče zneske. Ob enem se poživljajo vse imenovane organizacije, da izvolijo delegate za deželno konferenco in sicer okrajne organizacije po tri delegate, krajne organizacije po dva delegata. Strokovne organizacije, izobraževalne in mladinske organizacije imajo naznaniti po enega delegata. Event. pred-loge doposlati je istočasno s poročilom. Naročila za oglase naj se,pošlje na upravnlštvo »Zarje0 Šelenburgova ulica št. 6/II Trst. Politični odbor jugosiov. soc. dem. stranke v Trstu. — Političen odbor jugosiov. soc. dem. stranke ima v sredo 27. t. m. ob 8. zvečer izredno važno sejo. Odborniki naj se je udeleže polnoštevilno. — Ljudski oder ima v petek 29. t. m. ob 8. zvečer v Delavskem domu v Rdeči dvorani društveno zborovanje. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Izvolitev volilnega odbora. 3. Raznoterosti. Člani so na-prošeni, da se udeleže tega važnega zborovanja polnoštevilno. II! Železničarji, pozor! !! Pri nakupu sukna in manufakturnega blaga priporočamo trgovino Lenassi & Gerkman Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 4. ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Italijanski poraz. Carigrad, 23. dec. Italijani v Zan-zurju so skušali razdreti turške brzojavne zveza v okolici, a so jih prisilili Turki in Arabci, de so se umaknili v Zanzur. Drugi dan so Turki in Arabci napadli Za u-zur. Italijani so se morali umakniti iz mesta in so izgubili 48 mrtvih, med njimi tri častnike in nad 3l)0 ranjencev. Na turški in arabski strani je padlo 9 mož, 40 je bilo ranjenih. Nezadovoljni Arabci Rim. 23. dec. Poslanec de Pelice brzo javlja iz Tripolisa: V Svanibenabemu so imeli arabski poglavarji razgovor s turškimi poveljniki in so Arabci zapretili, da se brezpogojno u d a j o Italijanom, ako ne dospo v kratkem času že tako dolgo obetana turška ojačenja. Neresnična vest. B e r o 1 i n , 23. dec. Vest, da so se pojavite italijanske bojne ladje pred Dure o ra , je izmišljena Avstro-ogrski konzulat v Dnrcu poroča, da ni nihče videl na morju pred Durcom italijanskega brodovja. Vest ima najbrž namen, da služi vojnim hujBkarijamv Avstriji proti Italijanom. Turčija za nadaljevanje vojne. Carigrad, 23. dec. Uradno poročajo: Veliki vezir s svojo izjavo, da je treba za slučaj mirovnih pogajanj močne in odločne turške vlade, nikakor ni namigaval na kakr šnakoli mirovna pogajanja; nasprotno, Turčija hoče nadaljevati vojno do skrajnosti. Poraz Mladoturkov. Carigrad, 23. decembra. Na pritisk sultana se je dosegel sporazum med Mla-doturki in lib. elementi in sicer na podlagi predlogov, ki }lb je predložila opozicija. Sultan je obvestil velikega vezirja, da naj ne zahtevajo od njega razpustitve parlamenta. V pondeljek bo silno važna seja v zbornici in namerava opozicija ta dan strmoglaviti mladoturški kabinet. Veliki vezir in vojni minister dobita najbrž nezaupnico. Proti krečanskim poslancem. Atene, 23. decembra. Deset krečan-skih poslancev se je hotelo predvčerajšnjem odpeljati s parnikom avstrijskega Lloyda na Angleško,a je avstrijski konzul zabranil. Iz gosposke zbornice. Dunaj, 22. decembra. Gosposka zbornica je danes v drugem in tretjem branju sprejela sledeče predloge : provizoren državnozborski poslovnik, zakon od dednem stavbnem pravu, o stanovanjski oskrbi, o davčnih olajšavah za nove zgradbe in splošno koristne stavbne zadruge, o prepovedi ženskega in otroškega dela v rudnikih, o konzularnem sod stvu V razpravi je kuez S c h 5 n b u r g kot poročevalec tožil o neopravičenem zapostavljanju gosposke zbornice. Aneksija Bosu« v srbski skupščini. B e 1 g r a d , 23. decembra. Med razpravo o proračunu je minister vnan]ih zadev dr. M i I a n o v i č zavračal očitek, da je bil pred aneksijo preveč pasiven. Dejal je. da si je na vočih je napadlo voz s premogom; pri tum se je vnela huda bitka med policijo in demonstranti. Ponočni boji. Dundee, 22. dec. Okolo 11. so de-monstrantje ustaviti železniški promet in obmetavali policijo, ki jih je razgaujala, s kamenjem. 4 policaji so težko ranjeni in so jih odpeljali v bolnico. Rusija in Perzija. Perzijci so napadli Ruse. D j u 1 f a , 22 dec. Perzijci so napadli oddelek ruskih čet. Razvilo se je streljanje, ki je trajalo ves dan in ki se ga je udeležilo tudi topništvo. Perzijska brzojavna zveza je prekinjena. Rnshl ultimatom sprejet. London, 23 dec, Reuterjev urad poroča iz Teherana, da so zastopniki perzijske vlade ustmeno odobrili zahteve ruskega ultimata. Pocestni boji r Tebrlsu. Peterburg, 23 dec. Do pocestnih bojev med Rusi in Peržijci v Tebrisu je prišlo zategadelj, ker je hotela perzijska policija Rusom zabraniti, da postavijo telefonsko zvezo. Rusi so streljali, nakar so Perzijci zbežali. Streli na bazuke. R e š t, 23. dec. Predvčerajšnjem popoldne so streljali tu iz z a s e d e na ruske kozake. Napada so se udeležili poleg Perzijcev turški Armenci, orožniki in policisti. Kozaki so napadalce prepodili. Znamenj« za mirno poravnavo konflikta. Peterburg, 23. dec. Vsled imenovanja perzijske parlamentarne komisije, ki naj bi mirnim potom poravnala rusko-perzijski konflikt, je dobil poveljnik ruskih čet povelje, naj ostane v Kasvinu, dokler ne dobi drugega povelja. Perzija Je sprejela ruski ultlmatum. Peterburg, 23. dec. Perzijski poslanik je prtšel včeraj k vnanjemu ministru in izjavil v imenu svoje vlade, da sprejme Perzija vse zahteve ruslega ultimata. Vnanji minister Sas o no v je vzel to sporočilo na znanje. Odgovorni urednik Pran Bar tl. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tlaka Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Združeni čevljarji v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 14, priporočajo sl občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor tudi usnja In drugih čevljarskih potrebščin. Naročila po meri in popravila Izvršujejo točno. Celo noc \£otv noč odprto r 3 zlati nauki! i. Kdor s „FLORIAN-om se krepča, Zmeraj dober tek imal II. Če želodec godrnja, Pij „FLORIAN-“, pa neh k III. Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa Postavno varovano. Bemsch Ceno posteljno perje! " Najboljši češki nakupni vir. —— 1 kg sivega dobrega, pu-ljcnega 2 K; boljšega 2 40 K; prlma polbelega 2 80 K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; veleflnega anežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6 K, belega, finega 10 K; nalil nejšl prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Ziolovlj« postel e krX£ lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14in 16K,zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5'20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14’80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. Prevzetje m priporočilo Podpisani vljudno naznanjam, da sem prevzel dobro znano v gostilno pri Štirnu v Sp. Šiški, Celovška cesta 22. Točil bom pristna vina in sveže pivo iz pivovarne Gčss ter postregel z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporočam Alojzij Zorčič posestnik in gostilničar v Sp. Šiški. & sin I. Jax Ljubljana Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt Pisalni stroji Adler. Voznakolesa Ceniki zastonj in franko. ir B Pf' ■aild B. Gotzl, Ljubljana Mestni trg št 19. - Stari trg št 8. Sciidna postežbl ."vi skladišče oblek get* doruačega izdelka ^ssm m gospode in dečke. — Velika izbera tu- la tuzemskega blaga za obleke po meri. Naročajte se na Zarjo! e i s i Laška in dunajska - - kuhinja - - | : g g Šelenburgova ul. 7 g ■ I I I I nasproti glavne pošte. Vsak čas se dobe mrzla in go'^4.;-.v • •-■ ■' A, ■’'■ /V -: ■ i i,*..''-*■ • '■ “i r m z eajnovejštnil brzoparnflcl z dvema vrtlnlcama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega pesnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveti kruh, posteljo, kopelj Itd. Odhod parnikov: ' — T ser. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 d«L Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri ftavtti agenturi za Kranjske, Štajersko In Koroško: Simon Kmttetz, Ljubljana, Kolod v. ni. 26.