DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA JUNIJ 1977 LETO XI. ŠTEVILKA 6 Dragi tovariš Tito! ŠTEVILNIM DOBRIM ŽELJAM OB TVOJEM JUBILEJU SE PRIDRUŽUJEMO TUDI DELA VCI VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DELO VNE S KUPNO S Tl / /I A r\ SKUPNIH SL UŽB //V/ r PROSLAVA KOMUNISTOV IMP NA RAŠICI V soboto, dne 21. 5.1977, smo se komunisti IMP zbrali na Rašici, kjer smo imeli na vrhu, pred planinskim domom narodnega heroja Staneta Kosca proslavo v počastitev velikih jubilejev Partije in tov. Tita. Proslavo smo združili tudi s pohodom in sicer od gostišča Štern, potem pa po gozdu mimo Črnuč, vasi Rašice na sam vrh Rašice. Udeleženci pohoda so v čudovitem vremenu, po lepi gozdni poti^ izvrstno razpoloženi prišli na Rašico, kjer je bila nato proslava. Zbrane je najprej pozdravil sekretar sveta ZKS IMP tov. Ciril Kurent, ki je v svojem pozdravnem govoru dejal, da je bila že dlje časa prisotna želja, da se zopet dobimo skupaj vsi komunisti iz IMP. Veliki jubileji Partije in tov. Tita — 40 let od ustanovitve KPS, 40 let prihoda tov. Tita na čelo KPJ in njegovih 85 let, pa so bili še motiv več, da jih tudi komunisti v IMP obeležimo s tako slavnostjo. Tov. Kurent se je v kratkih besedah dotaknil pomena teh zgodovinskih dejstev, ki so Jugoslaviji prinesle svobodo in našo socialistično samoupravno družbo. Med drugim pa je govoril tudi o letošnjem jubileju IMP, o 30-letnem razvoju našega podjetja, ki je iz majhnega obrtnega po- djetja preraslo v sodobno organizirano podjetje, ki se po svojih delovnih in ostalih rezultatih uvršča med vodilne v Sloveniji. Tudi v IMP se v smislu Zakona o združenem delu pripravljamo na novo samoupravno organiziranost, ki naj bi vsem delovnim enotam in vsem delavcem IMP omogočila še večje delovne rezultate, še hitrejši razvoj in resnično delitev po vloženih sredstvih in delu. Ob vsem tem pa je dejal, da moramo biti komunisti tisti, ki so najbolj zadolženi za to, da bomo z novo samoupravno organiziranostjo resnično dosegli tisto, kar je predvideno z ZZD, da smo dolžni preprečiti kakršnokoli izroditev tega, da ne bomo popustili nekaterim subjektivnim (Nadaljevanje na 2. strani) Zbrani komunisti na Rašici J Navzoče je pozdravil sekretar sveta ZK IMP Ciril Kurent. Slavnostni govornik na proslavi je bil sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubljana-Bežigrad Bojan Zavašnik PROSLAVA KOMUNISTOV IMP NA RAŠICI (Nadaljevanje s 1. strani) silam, ki na razvoj IMP gledajo s svojega zornega kota. Slavnostni govornik na proslavi je bil sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubljana-Bežigrad tov. Bojan Zavašnik. Tov. Zavašnik je v svojem govoru orisal življenjsko pot tov. Tita, predvsem pa velik pomen revolucionarnega delovanja, ko je uspel razbito KPJ očistiti frakcionaštva, jo idejno učvrstil, s čimer si je KPJ zopet pridobila zaupanje delavcev. Nadalje je tov. Zavašnik govoril o velikem pomenu ustanovnega kongresa KPS, ki je v svojem programu postavil temelje slovenski državnosti in pripravil program za združitev vseh naprednih sil v boju proti bližajoči se fašistični nevarnosti. Življenjska pot tov. Titay revolucionarja, velikega vojskovodja, misleca in vizionarja naše socialistične sa- Polaganje venca pred Spominsko obeležje moupravne neuvrščene Jugoslavije, je tisti revolucionarni izvir našega razvoja, ki nam je porok, da je naša pot pravilna, saj se to lahko vsak dan prepričamo, potrjujejo pa nam jo tudi milijoni ljudi širom po svetu. Tov. Zavašnik je ob koncu svojega govora zaželel še obilo delovnih uspehov IMP ob njegovi 30-letnici uspešnega dela in še veliko delovnih uspehov. Izrazil pa je tudi našo skupno misel in željo: Dragi naš tovariš Tito, ob Tvojem 85. rojstnem dnevu ti želimo obilo zdravja in še mnogo srečnih let med nami. V kulturnem delu proslave so sodelovali pevski zbor IMP in znana slovenska dramska igralca Štefka Drolčeva in Miha Baldh. Lahko rečem, da je bil nastop obeh igralcev izjemen in da sta Veliko prispevala k temu, da je proslava, v zadovoljstvo vseh udeležencev, lepo uspela. Ob tem pa ne smemo pozabiti na delež pevskega zbora IMP, saj so ga nekateri prvič slišali in ga zelo toplo sprejeli, višek njihovega prispevka je bila zadnja pesem: »Oj Triglav moj dom«. Ob koncu proslave je delegacija treh članov položila venec pred spominsko obeležje narodnega heroja Staneta Kosca in kamniškega bataljona. Po končani proslavi je bilo tovariško srečanje. Nekatere udeležence sem po končani proslavi povprašal, kakšni so njihovi vtisi in mnenje o takšnih srečanjih. Vsi, brez izjeme, so z navdušenjem govorili o proslavi, vsi pa so tudi deja- li, da bi takšnih srečanj moralo biti več, da z njimi nadaljujemo revolucionarne tradicije in da se bolje med seboj spoznamo. Bilo je že proti večeru, ko smo se razšli in dokazali, da je namen proslave vsestransko uspel. Poglobili smo tovariške vezi in slavnostno obeležili pomen velikih obletnic Partije in bližnji rojstni dan našega dragega tovariša Tita in njegovih 85 let. CIRIL KURENT V kulturnem delu programa je sodeloval tudi naš pevski zbor |i k k 3 k c '/ k ) IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetje v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titovi 37. |, Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni-urednik), Anton Štrus (od- i, govorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. JanezTrost, ing. Vane Učakar, Jože Weia. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. , 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. k Fakturirana reauzacija za štiri mesece 1977 '°grev. ' vodovod Klika. Ront te°izv- °grev. Vodovod ki ima projekt I Sdr h ogrev. Vodovod ' klima :E§r°3ekt ; Ljubljana 'Slov.Konjice blisk BKO ?g“10 jaki tok &1 t0k L Sl TlO SKip ^AMONIJA 2AST DS IlIOZ-2 j.la: 1 v lo"' din -7 0_n7 ’ 577 500.000 236.000 64.000 202.000 94-000 loO* 000 257.000 78.600 55.000 50.600 12.8oo 60.000 169.000 9S.2oo 49.000 15.600 ■ 6.2oo 388.600 343.600 45.000 77.000 76.000 74.000 183.000 107.000 76.000 220.000 148.000 78.000 90.000 188.963 33.000 42.000 22.3So 12.c' SFRJ skupaj 2.476. 2.54-. 4 mesece 95.100 74.800 20.300 64.000 29.800 34.200 81.400 43.9o8 17.424 16.o3o 4.o38 53.400 31.100 15.600 4.9oo 1.800 123.loo I08.800 14.300 24.400 24.000 23.400 58.000 33.9oo 24.100 7o.5oo 42.000 24.7oo 28.800 58.551 10.400 13.200 5.7oo 3.4oo april 797.251 800.651 27.500 21.600 5.900 18.500 8.600 9.900 23.500 12.668 5.027 4.625 I.I80 15.400 9.000 4.5oo 1.4oo 5oo 35.500 31.400 4.100 7.000 6.900 6.800 16.7oo 9.800 6.900 19.900 12.000 7.100 12.500 14.624 3.000 3.000 1.800 1.100 231.424 232.524 rsvršitev 4 ues.1977 SC.644.583 70.589.924 . 18.054.659 72.849.9o3 33.470.149 39.379.754 89.79d.563 4o.019.165 25.350.863 15.162.117 4.039.773 5.226.645 34.399.155 19.235.8o2 lo.225.073 4.685.744 752.536 125.719.516 116.7o4.512 9.ol5.oo4 19.771.888 2o.712.324 !\m-.m 32.-384.863 21.432.763 72.312.218 43.245.840 23.927.745 3o.466.7o9 52.4o6.765 9.394.822 14.688.094 4.945.362 1.9o8.732 april 17.646.34? 13.42o.374 4.225.974 20.533.417 9.290.531 11.247.836 26.391.049 16.lo3.899 3.962.018 4.330.461 I.863.464 131.2o7 12.o42.31o 7.126.793 2.563.616 2.284.851 67.o5o 30.667.982 26.2oo.513 4.467.469 2.448.267 6.612.324 5.084 13.033 6.882 6.15o 2o.l2o. lo.969.456 6.281.254 8.527.794 16.827.569 1.754.480 3.814.269 1.406.154 556.000 .154 .o27 .391 • 636 .998 4 r.esi 1976 76.168.433 59.295.442 16.872.991 58.469.5oS 27.274.228 31.195.230 62.423.417 36.253.444 13.550.722 lo.233.585 2.385.666 42.734.612 28.552.06I lo.4o6.198 2.491.193 1.285.155 112.066,o51 lo4.8ol.755 7.264.296 lo.734.563 12.164.546 38.' 928.' ^3 24.62o.009 14.3o8.784 49.923.9o2 36.989.9oo 19.257.595 19.816.519 26.136.000 8.590.951 8.781.545 3.822.971 2.242.272 771.91c.561 772.£17.219 202.152.3o4 2o4.721.C72 599.624.678 60I.866.95o Indeks let.-lgrJp’ 4’m {4: 2J 7 3o 3o 28 36 36 36 35 51 46 3o 32 q 21 20 21 S 32 34 2o 26 27 2S 30 28 33 29 31 34 28 28 35 22 16 31 31 93 94 89 114 112 115 lio 91 145 95 loo 65 62 66 96 42 102 lo7 63 81 86 loo 93 96 89 103 lo3 97 I06 90 1?? 87 56 97 98 o 64 62 72 111 lo3 114 112 127 79 ■ 94 158 78 79 57 163 13 86 83 lo9 35 96 75 73 lo & 91 SS 65 115 58 loo 78 51 57 ?*-*:. le 116 119 lo7 125 123 126 144 II o 137 148 16° 82 67 98 138 59 112 III 124 184 17o 6 132 15o 145 117 124 154 2ol log 167 129 65 129 13c VOLITVE 1978 L ričele so se priprave na skupščinske volitve v nu 1978. Glede na pomembnost naloge, ki stoji li nami, se moramo z vso resnostjo in odgovoril0 VSe^ dejavnikov v temeljni organizaciji lotiti J* Pripravami pričenjamo na videz zgodaj, ven-E/ Se ravno pravi čas. Program političnih in ka-l0v*ih priprav zajema veliko število dejavnosti. ^ Sl °°do sledile ena drugi, kot to terja demokra-I'l0S7 Postopka. Priprave na volitve narekujejo ^ovitevpogojev, v katerih naj ima vsak delovni g . ‘n občan vse možnosti, da kar najbolj uve-lg! sv°je pravice in opravi svoje dolžnosti pri volili' dfkgocij in delegatov za skupščine družbeno-\ku‘C-n-h tn sam°upravnih interesnih skupnosti, {^.''činske volitve kot sestavni del ustavno za-, ?ersamoupravnih odnosov se ponavljajo 1 h ‘S,ir' ^eta' Volimo svoje delegacije in delegate, 1/iTi1 S^uPno Z njimi kot s svojimi odposlanci in z seLV?. dodatno družbeno aktivnostjo odločali o jjr ‘d' vsaj najpomembnejših družbenih vpraša-v TOZD, v krajevnih skupnostih, hi' ‘n drugih družbenopolitičnih organi- Db, na zborih in sestankih. Izvajamo funkcije samoupravljanja in funkcije oblasti kot neločljivi prvini našega lastnega političnega in družbenoekonomskega položaja. V tem zahtevnem in odgovornem procesu še posebej zadolžujemo izvoljene delegacije in delegate, da našo voljo organizirano slišijo, prenesejo in zastopajo v skupščinah, jo tam usklajujejo z drugimi in da sprejemajo najboljše, napredne, uresničljive in celovite odločitve. O njih nas morajo tudi obveščati. Volitve so le eno od dejanj našega odločanja, z njimi le izberemo najboljše izmed nas za člane delegacij in delegate v skupščinah. Zato volitve kljub videzu enkratnega dejanja nimajo enkratnega pomena, temveč pomenijo uresničevanje dela naših samoupravnih pravic in obveznosti. Z izvolitvijo bomo svoje delegacije in delegate zadolžili za še hitrejši družbeni napredek, v dobi njihovega mandata pa bomo skupno z njimi vlagali vse svoje ustvarjalne sposobnosti, da zastavljene cilje tudi dosežemo. Pomembna je prva faza in sicer izdelava analize delegatskega sistema, kjer je potrebno ugotoviti, kaj je dobrega in kaj je potrebno popraviti, prav tako je zelo pomembna prva faza izbiranja kandi- datov za nove delegate, ki bodo sprejemali kandidaturo. Izbrati moramo aktivne in delovne delegate. Mi vsi pa smo zadolženi, da preskrbimo pogoje, da bodo volitve potekale normalno in dosegle svoj namen. Predsednik konference OOS JOŽE ŠUBIC MLADINA Obveščamo vas, da je v TOZD OV na novo oživela mladinska organizacija OO ZSMS. Kdor bi se hotel udejstvovati na raznih področjih športa, kulture, družbenopolitičnih in podobnih aktivnostih, naj se udeleži razširjenega sestanka, ki bo dne 7. 6. 1977 ob 16.30 v Grasselijevi 10 — Samski dom IMP. MLADINSKI AKTIV __________________TOZDOV, • DELO IN AKTIVNOST OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA IMF Analiza letnih skupščin Za nami so opravljene vsakoletne skupščine osnovnih organizacij sindikata, kjer izvršni odbori sindikata podajajo obračune svojega dela in aktivnosti, sprejemajo delovne načrte za naprej. Namen opravljanja analize je ugotoviti, kako pravzaprav deluje sindikat v posameznih temeljnih organizacijah in v »IMF« kot celoti, ter ne nazadnje, da se odkrijejo pomanjkljivosti, kakor tudi dobre strani sindikalnega dela. Na žalost analiza ni popolna, ker iz vseh temeljnih organizacij nismo dobili potrebne dokumentacije (zapisnik letnih skupščin — TOZD Zastopstva in PMI Maribor). Tako je v analizo vključenih 16 temeljnih organizacij. ORGANIZIRANOST Glavne in bistvene ugotovitve v analizi so: V naši delovni organizaciji deluje 18 osnovnih organizacij sindikata, ki so razdeljene v ca. 80 sindikalnih skupin. Skupno število članov v izvršnih odborih pa je 210. V vsaki osnovni organizaciji deluje tudi nadzorni odbor, ki kontrolira delo osnovne organizacije in tudi nadzira pravilnost finančnega poslovanja. V posameznih izvršnih odborih je izvoljeno tudi več komisij za posamezna področja, tako za samoupravljanje, za socialna vprašanja, za kulturo in izobraževanje, za delo z mladino ter športno rekreacijo. AKTIVNOST — SLABE IN DOBRE UGOTOVITVE Iz poročil je razvidno, da je bil sindikat dokaj aktiven na vseh področjih, vendar pa ne moremo mimo ugotovitve, da nekatere osnovne organizacije sindikata delujejo zelo površno oziroma samo toliko, da lahko rečemo, da imamo v TOZD tudi sindikat. Še bolj drastična pa je ugotovitev, da je delo slabo tudi v večjih temeljnih organizacijah in pa tam, kjer se ne ubadajo s finančnimi problemi ali splošnim uspehom, zanemarjajo se cela področja sindikalne aktivnosti, torej, če že ni potrebno skrbeti za produktivnost, stabilizacijo, organizacijo in podobno, pa je potrebno posvetiti več aktivnosti področjem kot so: spodbujanje novatorstva in inovacij, posvečanju skrbi preveliki izgubi efektivnih delovnih ur (upravičenih in neupravičenih), področju obveščanja vsega članstva, kulturi in športu ter ne nazadnje izobra- ževanju. Nadalje se iz poročil vidi neaktivnost in neresnost posameznih sindikalnih poverjenikov — zaradi odsotnosti so sestanki nesklepčni — kar je potrebno v bodoče urediti, kajti poverjenik ne more biti samo na papirju. Prav tako so izvršni odbori sindikata v premajhni meri poskrbeli za udeležbo na svojih letnih skupščinah, saj so primeri, da se je od 450-članskega kolektiva skupščine udeležilo samo 135 članov, čeprav seje na skupščini sprejemal celoten program dela osnovne organizacije in ne nazadnje, bilo je poskrbljeno tudi za ugodno počutje po zaključku skupščine na skupnem srečanju. Ugotovljene so tudi pomanjkljivosti pri finančnem poslovanju, tako na primer nekatere blagajne ob zaključku leta oz. ob zaključnem računu prikazujejo preveliko vsoto finančnih sredstev na žiro računu. Tako so ta sredstva nerazporejena. Prav tako je potrebno več pozornosti posvetiti tudi trošenju finančnih sredstev, dodeljenih za sindikalno dejavnost. V poročilih je premalo poudarjeno tudi sodelovanje osnovnih organizacij sindikata s konferenco IMP, saj bi morala priti pobuda iz baze, v smislu skupnega nastopanja in enotnega delovanja. Osnovne organizacije sindikata bi morale nakazati, katere skupne točke nas združujejo oziroma kakšno pomoč si želijo od tega skupnega organa sindikata. Kakor je razvejana dejavnost naše delovne organizacije in se nahajamo po vsej Sloveniji, tako različna je tudi aktivnost naših organizacij. Od tistih, ki komaj vežejo kraj s krajem, do organizacij, kjer ima sindikat najglobljo vsebino in se njegova aktivnost odraža na vseh področjih, tako v temeljni organizaciji na nivoju IMP, kakor tudi izven, v krajevni skupnosti, občini itd. Kot primer dobrega dela danes v celoti objavljamo poročila predsednika izvršnega odbora sindikata TOZD EKO (Elektrokovinar) in delovni načrt osnovne organizacije sindikata TOZD TIO Idrija. Ti dve poročili združujeta vse tiste elemente sindikalnega dela in aktivnosti, ki se postavljajo pred sindikalne organizacije. Čeprav sta poročili iz različnih temeljnih organizacij združenega dela, pa jih lahko postavimo v katero koli osnovno organizacijo sindikata IMP. Do prihodnjih letnih skupščin je še dovolj časa, da osnovne organizacije svoje delo in aktivnost uskladijo oziroma popravijo. LETNI DELOVNI NAČRT Osnovna organizacija IMP Ljubljana, TOZD TIO Idrija je v skladu z nalogami sindikata in usmeritvijo občnega zbora osnovne organizcije sindikata na letni skupščini, dne 18. 1. 1977, sprejela naslednji LETNI NAČRT DELA OSNOVNE ORGANIZACIJE I. SAMOUPRAVLJANJE Družbena preobrazba, ki jo uresničujemo v sedanjem družbenorazvojnem obdobju na podlagi ustave in zakona o združenem delu je dejansko nadaljnja etapa v družbenem razvoju na poti uresničevanja osvoboditve delavca in delovnega človeka. Iz tega vidika je razumljivo, da je pravica do samoupravljanja zagotovljena kot temeljna osebna ustavna pravica, katera pripada slehernemu delovnemu človeku. To pravico uresničuje delovni človek na vseh področjih svojega dela in življenja v delovni organizaciji in v drugih oblikah družbenega življenja. Zato mora biti osnovna naloga slehernega delovnega človeka v naši delovni organizaciji, da se zavestno vključuje v samoupravljanje kot njegovo neodtujljivo pravico. 1. Krepitev in nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov v TOZD. NALOGA: Osnovna organizacija sindikata v naši TOZD se mora vsestransko boriti za razvoj, krepitev ter nadaljnje razvijanje sistema samoupravljanja na osnovi zakona o združenem delu in ostalih samoupravnih zakonodajah. To naj bo naloga slehernega člana naše organizacije. Skrbeti moramo, da bodo vsi samoupravni akti in sporazumi usklajeni z zakonodajo. O vsakem samoupravnem sporazumu ali aktu mora razpravljati sindikat. NOSILEC: Komisija za samoupravne odnose. ROK: Stalna naloga, poročila vsake tri mesece. 2. Uresničevanje stabilizacijskega programa in borba proti inflaciji. NALOGA: Uresničevanje stabilizaciskega programa naše delovne organizacije in borba proti inflaciji, mora biti ena glavnih nalog sindikata, in sicer od neposrednega proizvajalca pa do vodilnih delavcev. Mora se boriti za dosledno izvajanje vseh programov, s katerimi nas zavezujejo občinske in republiške gospodarske resolucije. NOSILEC: Komisija za spremljanje stabilizacijskih ukrepov. ROK: Stalna naloga, poročila vsake tri mesece. II. PRODUKTIVNOST IN DOHODEK Čeprav smo v zadnjih letih gospodarjenja in v razvoju družbenoekonomskih odnosov, posebno pa pri samoupravnem organiziranju združenega dela dosegli pozitivne rezultate, so pa še vedno pojavi, ki še vedno vplivajo, da niso bili doseženi boljši rezultati. L Izboljševati produktivnost dela. NALOGA: Povečanje produktivnosti je osnovni čini-telj za uspešno gospodarjenje. Pri delovnem procesu moramo vsi člani sindikata skrbeti za zmanjšanje prekomernega razsipavanja z reprodukcijskim materialom. Boriti se moramo za dvig same delovne discipline na delovnih mestih. NOSILEC: IOOOS in delegati v svojih skupinah. ROK: Stalna naloga. 2. Razporejanje dohodka. NALOGA: Pri razporejanju dohodka moramo stalno spremljati delitev, da se ta dohodek ne bi odtujeval nepravilno iz TOZD mimo družbeno-samoupravno dogovorjenih načel. Boriti se bomo morali, da bo sleherni delavec nagrajen po rezultatih svojega dela. NOSILEC: Predsednik in IOOOS. ROK: Stalna naloga. III. SOCIALNA VARNOST NALOGA: Sindikat mora spremljati izvajanje delavčeve zaščite na slehernem delovnem mestu. Delegat' morajo v svojih skupinah stalno opozarjati delavce, da pazijo na zaščitna sredstva in na njihovo uporabo. Med delavci in sodelavci se mora razviti čut odgovornosti, ker s tem dajejo občutek varnosti na delovnem mestu Stalno moramo spremljati potrebe delavcev izven TOZD, to se pravi v krajevnih skupnostih. Komisija za socialna vprašanja mora narediti seznam socialno ogroženih delavcev in stalno spremljati njihove življenjske potrebe. NOSILEC: Komisija za socialna vprašanja. ROK: Do konca februarja. IV. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Sindikat se mora zavzemati, da se delavci v svojem poklicu lahko nadalje izobražujejo. Izobraževanje mora biti vsestransko. Predvsem se morajo poiskati možnost' izobraževanja delavcev o samoupravljanju. Komisija za izobraževanje mora narediti program sistemskega izobraževanja o samoupravljanju. NOSILEC: Komisija za izobraževanje. ROK: Do konca meseca februarja. V. KULTURNO ŽIVLJENJE DELAVCEV NALOGA: Na področju kulturnega življenja delavcev se moramo predvsem boriti, da bo duh kulturnega izobraževanja prisoten med delavci. Potrebno bo organizirati ogled raznih gledaliških in drugih predstav. Komisija za kulturna vprašanja mora narediti program kulturnega delovanja. NOSILEC: Komisija za kulturna vprašanja. ROK: Do konca meseca februarja. VI. ODDIH IN REKREACIJA NALOGA: Oddih in rekreacija je sestavni del delovnega procesa. Sindikat si mora prizadevati, da bo delovna organizacija zagotovila slehernemu članu kolektiva oddih in rekreacijo v počitniških domovih. Skrbeti mora tudi za športno-rekreativno dejavnost in se vključevati v vsa področja športnih tekmovanj. Komisija za šport in rekreacijo mora narediti program svojega dela. NOSILEC: Komisija za šport in rekreacijo. ROK: Do konca meseca januarja. VII. OBVEŠČANJE IN SAMOUPRAVNO KOMUNICIRANJE NALOGA: Sindikat mora stalno skrbeti, da bodo delavci na pravilen način obveščeni o vseh dogajanjih v TOZD. Zavzemati se mora, da se vsi akti prehodno obravnavajo med delavci in nato se šele sprejemajo. Delegati morajo obveščati delavce v svojih skupinah o vseh dogajanjih in sklepih IOOOS. IOOOS mora sodelovati s samoupravnimi organi, kakor tudi z vodstvenimi in vodilnimi delavci. NOSILEC: Predsednik IOOOS. ROK: Stalna naloga. VIII. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA NALOGA: Zavedati se moramo, da je družbena samozaščita najvišji obrambni in varnostni sistem, da je samoupravna funkcija, ki jo uresničujejo"delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Zavedati se moramo, da družbena samozaščita pomeni zaščito našega ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja samoupravih pravic delovnih ljudi in občanov ter ostalih pravic, ki izha- jajo iz socialističnih samoupravno in splošno priznanih vrednot. Zato se mora sindikat kot nosilec družbene samozaščite zavedati, da moramo biti budni na vsakem koraku in da moramo delovnega človeka izobraževati na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. NOSILEC: IOOOS skupaj s komisijo za družbeno samozaščito. ROK: Stalna naloga. IX. ORGANIZIRANOST SINDIKATA NALOGA: Nova družbena vloga sindikatov zahteva učinkovito delovanje celotne sindikalne organizacije. Poglavitna naša naloga na organizacijskem področju je prilagajanje vsebine delovanja sklepov 8. kongresa ZSS določilom statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov. Z najširšo politično in izobraževalno dejavnostjo bomo zagotovili dosledno uresničevanje delegatskih razmerij v sindikatih in s tem pripomogli k uresničevanju delegatskega sistema v celotni družbi. NOSILEC: IOOS. ROK: Stalna naloga. POROČILO PREDSEDNIKA 10 SINDIKATA ZA LETNO SKUPŠČINO IMP. TOZD EKO PTUJ WM mmmm Namen skupščine sindikata je, da poskušamo čimbolj kritično oceniti in pregledati naše delo, ki smo ga opravili med letom. Da bi bili kritični tudi v takšni meri in da bi Poskušali razumeti tisto, kar nam kljub prizadevanjem ni uspelo realizirati, če ravno smo si prizadevali. Mislim, da ne bo odveč, če takoj v začetku podam približno oceno dela članov IO in dela članov NO. Delo IO je bilo po moji oceni še dokaj plodno in disciplinirano. Pred nami so bile naloge, ki so terjale mnogo truda, politične angažiranosti, v večji meri tudi samoodpo-vedovanja poedinih članov. Na žalost pa je stara resnica, da je v vsakem žitu tudi plevel, zato so tudi v vodstvu sindikata še poedinci.ki niso zadostili nalogam in ki ne jemljejo dovolj resno funkcije poverjenika sindikata v svoji sindikalni skupini. Zato sem mnenja, da v bodoče takšnemu članu, ki ni pripravljen sodelovati, ni mesta v sindikalnem vodstvu. Kako naj člani sindikata uveljavljajo svoje predloge in hotenje preko IO na druge organe upravljanja, če se določeni predlogi oz. sklepi nepravočasno, z za-niudo ali sploh ne posredujejo tja, kamor spadajo, če imajo poverjenika, ki so mu Zaupali zastopstvo, nezainteresiranega in togega, da v skupnih akcijah in prizadevanjih IO noče sodelovati. Celo nasprotno: sposoben je s svojim ne delom ustvariti sugestijo, ki ni v skladu s prizadevanji spreminjanja samoupravnih odnosov. Pozivam vas ob tej priliki, da danes odvzamete takšnemu poverjeniku mesto predstavnika' v IO oz. NO. 8. Kongres zveze sindikatov Slovenije in statutarni dogovor o organiziranosti slo-Venskih sindikatov nas zavezuje, da odpravimo v sindikatu in v vseh organih z odločnimi ukrepi slabosti, tako v organizacijskem kakor kadrovskem pogledu, zlasti pa v delegatskih razmerjih. Prva glavnih nalog je, da vodimo bitko za povečanje produktivnosti dela, z dograjevanjem samoupravnega sporazumevanja in delitve osebnih dohodkov po rezultatih minulega dela. Z boljšo organizacijo dela, ustreznejšimi kadrovskimi rešitvami. Druga naša glavna aktivnost bi morala biti, da v odločnih ukrepih, ki naj skladno z Zakonom o združenem delu zagotove, da bomo delavci redno, resnično, pravočasno ter vsebinsko in na dostopen način o vsem obveščeni, kar je pomembnega za samoupravno odločanje. Ne moremo se pohvaliti, da smo na omenjenem področju dosegli v$e omenjene težnje. Čutiti je še vedno samovoljno obnašanje poedinih, kar gotovo ne prispeva k boljšim medsebojnim odnosom. Če že govorim o medsebojnih odnosih naJ povem, da so zelo slabi ali, če sploh obstojijo. Krivdo za takšne slabe odnose ni enostavno razčleniti. To je proces, ki lahko traja dalj časa in na takšnem procesu bi moral nekdo delati. Tisti »nekdo« mi plačamo, zato upravičeno zahtevamo, da se sta-nJe izboljša vsaj do znosne mere. Nadalje ugotavljam, da smo na področju samoupravnih aktov in S. S. premalo zakopani, saj jih dobimo v razpravo, ampak so ti časovni termini (poudarjam, ne vedno) ako tesni ali delavcu na neprimeren način dostopni, da dostikrat po pravici povedano, e ve, za kaj glasuje. Moram pa biti odkrit in priznati, da ob kritiki, ki sem jo podal tudi mavci dosti prispevamo z samim obnašanjem. Vsega, kar bi kdo hotel, ne smeš delati mti doma, kaj šele z družbenimi dokumenti in sredstvi, ki so bili z določeno težavo Priborjeni. Primerno k prejšnjemu odstavku smo se obnašali v javni razpravi osnutka zakona o . Rženem delu. Nihče ne more trditi, da je nismo organizirali; kadrovsko, strokovno n tehnično pozitivne javne razprave v tej isti dvorani. Samo spomnite se trenutka, ko Je nastopil čas: konec dela. V roku dveh minut je predsedstvo zbora ostalo samo za “rnizjem s predavatelji, ki smo jih povabili. Še tisti, ki bi morali dajati moralni vzgled tiavcem in mlajši generaciji — mladini, so prvi zapustili dvorano. Z drugo besedo: še . delovnem času nismo dostikrat pripravljeni sodelovati, kaj šele izven delovnega sa- Sedaj se pa vprašam: kakšno je naše obnašanje in kakšna disciplina? Ali potem- takem lahko realno ocenite prizadevanja poedinih delegatov, ki vas v delovnem času in izven delovnega časa zastopajo, sami pa niste pripravljeni žrtvovati v svoje dobro kakšno uro prostega časa za razpravo oz. sprejemanje tako važnih dokumentov kot sem jih predhodno omenil. Zato vas še enkrat pozivam, bodimo toliko uvidevni in vprašajmo najprej sami sebe; koliko smo bili za kakšno skupno stvar pripravljeni prispevati. Razprava osnutka o združenem delu je kljub omenjenemu dogodku uspela in bila zadovoljiva, če upoštevamo v razpravi vprašanja, ki so jih člani del. skupnosti prispevali v diskusiji. Želeli bi še danes slišati, kako delujejo delegati IO sindikata v odborih na ravni občine. Tu mislim na delegata v odboru gradbenih delavcev, delegata pri kulturni skupnosti, klubu samoupravljavcev, delegatov delegacije pri obč. skupščini in vodje delegacije. Kako deluje NO sindikata, ali vodi evidenco finančnih in materialnih sredstev, ali sodeluje z delavsko kontrolo? Nekaj časa so se člani NO še udeleževali sej IO, ker so smatrali, da bo boljša povezava, zadnje pol leta pa jih ne seje IO ni več. Če vodijo seje sami, prosim, da podajo poročiloo nalogah, ki so jih dolžni izvrševati in nalogah, ki jih je zadolžil IO sindikata. Z sindikalno konferenco podjetja sodelujemo še kar uspešno. Obvestila o delu IO s konferenco so tekoča v Glasniku. Mnenja sem, da smo se v tako kratkem času po integraciji že aktivno vključili na vseh področjih, posebno pa še na področju športa, rekreacije in samoupravnih prizadevanj skupnega nastopanja. So pa še nejasnosti, ki bi se jih IO lahko posluževal in razreševal na nivoju konference. Upam, da bo tudi do teh premostitev v kratkem še prišlo. Naj še omenim sodelovanje z obč. odborom naše dejavnosti. Stiki so bili redki toda dokaj uspešni. Lahko bi bili boljši ob pogostejših srečanjih z ozirom na to, da smo tako blizu. Ob tolikih dolžnostih in nalogah, ki se nalagajo sindikalni organizaciji bi rabili več strokovne pomoči, tako pa ni bil vabljen nobeden sindikalni delavec na kakšen seminar, če omenim, da so bili občasno skozi vse leto. Ob zadanih nalogah in vlogi sindikata v sedanjem času terja sindikat celega človeka. Zato bi skoraj v nekaterih primerih predsednik in tajnik moral imeti izobrazbo kakšnega pravnika, če bi hotel dosledno slediti dnevnim nalogam in akcijam, ki so zapisane v programu dela. Ne bo odveč, če povem, da je predsednik IO navadno iz neposredne proizvodnje in s kakšnimi težavami se mora spoprijeti, če hoče slediti vsaj delno dnevnim problemom in akcijam, ki jih je toliko in ki so stalne. Potem ne more biti zmotno mišljenje, da je v sindikatu lahko res vsak. V sindikatu je lahko samo tisti, ki ima določene moralne prednosti in kateremu članstvo lahko zaupa. Samo spomnimo se odgovornosti in važnega poslanstva — »Brez sindikata ničesar!« Noben organ, pa naj si bo samoupravni, družbenopolitični, vodstveni ali vodilni ne more brez predloga sindikata biti voljen in izvoljen. Mnogokrat slišimo že starejše sindikaliste, ki ti postavijo vprašanje: »Kaj pa imam od sindikata?« Po mojem mnenju noben član ne bi smel v sedanjem tako samoupravno razgibanem, z vsemi mogočimi javnimi obveščevalnimi sredstvi omogočenem času, zastaviti takšnega vprašanja. Vsakemu takšnemu članu bi kaj hitro lahko zastavil vprašanje, če se zaveda, kje sploh živi, in dobil bi odgovor. Nadalje bi želel v razpravi še slišati poročila vodilnih in vodstvenih delavcev. Kako daleč smo s planom, kako z realizacijo, če imamo priskrbljena kakšna večja dela. Plače smo si uredili, sedaj pa me zanima, če je storilnost glede na to kaj večja. Ali so izgledi, da bomo v bližnji prihodnosti imeli kaj boljše delovne pogoje? Organizacijo dela! Delitev dela! Medsebojne odnose in še bi lahko spraševal. Na vse probleme in hotenja se gotovo nisem spomnil, zato vas pozivam k razpravi in prispevku mojega poročila. Predsednik IO sindikata • TOZD TIO IDRIJA Prvi začeli graditi v Godoviču V Idriji ni več prostora za razširitev gospodarstva, zato je nova industrijska cona predvidena v Godoviču. Ker želi naša TOZD v Idriji rešiti velike prostorske stiske, ki jih tarejo že precej časa, so se zaposleni v TIO odločili, da zgradijo nove proizvodne prostore. Prvi del investicije naj bi prinesel 2.000 kvad. m pokritega prostora, kamor bodo preselili del proizvodnje iz Idrije. Kljub temu pa prostorske stiske ne bodo rešili, zato predvidevajo v drugem delu zgraditi še nove prostore (2.500 kv. m). Po dokončanju investicije bo v Godoviču zaposlenih 67 delavcev, ki naj bi izdelovali določene posode (cisterne) iz sedanjega programa TOZD SKIP in TOZD TRAA, o čemer je že sklenjen dogovor. »Sedaj intenzivno gradimo. Gradbeno podjetje Zidgrad iz Idrije bo delo končalo v okviru plana, ki smo ga izdelali v soglasju z ostalimi izvajalci. Da se je začetek del nekoliko zavlekel, je bilo več vzrokov. Gradnja v Godoviču je v začetku predstavljala problem za vse bodoče graditelje v tej industrijski coni, ne samo za nas. Tu ni nobene komunalne ureditve. Godoviška planota je prelomnica vode za Idrijco in Ljubljanico, kar zahteva več preventivnih ukrepov, da ne bi prišlo do onesnaženja voda. Zgradbe ne smejo pokvariti okolice, ki je bila doslej neokrnjena. Vse to in še nekatere druge težave so povzročile, da smo projekte dobili kasneje, kot smo planirali,« je dejal direktor TOZD TIO, tov. Pavel Troha. Gradbinci naj bi svoje delo zaključili septembra. Celotna investicija je vezana na kratke roke, ker bo TOZD morala kmalu začeti odplačevati obroke za najeto posojilo pri Ljubljanski banki (15 milijonov din), preostali del (7 milijonov din) pa bo TOZD TIO prispevala iz svojih sredstev. Verjetno pa bo dokončni obračun stroškov še višji, kar bodo povzročile vmesne podražitve. Z dograditvijo objekta v Godoviču bo v sedanjih idrijskih prostorih TOZD TIO le nekoliko lažje organizirati proizvodnjo klimatskih elementov, sanitarnih vozlov in instalacijskih blokov. Za julij — avgust predvidevajo začetek novega proizvodnega programa instalacijskih blokov (do konca tega meseca bodo dobili vse potrebne ateste za instalacijski blok in ga predstavili na sejmu Interklima v začetku prihodnjega meseca v Zagrebu). Zanimanje za ta program je po dosedanjih ugotovitvah veliko, pomenil pa bo velik prispevek pri kompletaciji instalacij, hitrejši'in cenejši sta novanjski izgradnji. »Dograditev prostorov v Godoviču pomeni Z' našo TOZD velik korak naprej. Nove proizvod01 zmogljivosti bodo omogočile večjo produkti'" nost, boljše delovne pogoje zaposlenih, zaposlit6' delovne sile s tega območja in tudi rudarjev rudnika živega srebra. V občinskem merilu Pa smo v Godoviču postavili temelj ne samo sen1' ampak tudi vsem tistim, ki bodo v prihodnosti gradili gospodarske objekte,« je zaključil toV' Troha TONE STR«! OBVESTILO Obveščamo vse zaposlene v T OZD O V, da bomo po sklepu Komisije za odpis in odprodajo razdeljevali rabljeno posteljnino v soboto, dne 4. 6. 1977 od 7. do 9. ure, v skladišču orodja na Vojkovi 58. 10 OOS V TOZD OVy Gradbena dela izvaja Zidgrad iz Idrije PRVI ZVARI NA PLINOVODU O slovenskem plinovodnem omrežju, po katerem bo pritekal zemeljski plin iz SZ, smo v Glasniku že pisali. Prav tako smo podrobno že omenili, kaj bo na plinovodu delalo naše podjetje. Delati naj bi začeli 15. marca, a so se pripravljalna dela (ne po naši krivdi) precej zavlekla. Kdaj bomo lahko začeli delati na ljubljanskem mestnem plinovodnem omrežju, še ne vemo. Zato je grupa, ki bo delala v Ljubljani, odšla v Store pri Celju in tako pospešeno delamo celjsko mrežo. Prvo delo, ki nas je čakalo, je bila izolacija cevi — stroja za to delo so nam posodili Francozi. Vzporedno so začeli tudi gradbinci (v Celju gradbeno podjetje Nivo) kopati jarke. Naši varilci so uspešno prestali prvo preizkušnjo (o zahtevnosti varjenja smo že pisaB). Rentgenski posnetki prvih zvarov so pokazali, da ni napak. Jasno je, da bo treba pri tako zahtevni gradnji reševati vsak dan kopico vprašanj in da je vsak začetek težak. Prav tako se za gradnjo mariborskega plinovodnega omrežja pripravljajo delavci TOZD PMI. O delu in težavah pri gradnji plinovoda bomo še pisali. Izolacija cevi Prvi zvar na plinovodu Zahodna vrata mesta na Novem Beogradu, kjer montira dvigala naša TOZD Dvigalo TOZD DVIGALO MONTIRA DVIGALA V NAJVIŠJIH STOLPNICAH V BEOGRADU V lanskem letu smo pričeli z montažo desetih dvigal v Beogradu. Dvigala so proizvod firme OTIS-FREISSLER. Tukaj nastopamo v glavnem kot montažeiji, saj naša proizvodnja zajema le kabine in konzole v jaških. Sama montaža v Beogradu je zelo zahtevna saj sta stavbi, v katerih so dvigala najvišji pri nas, poleg tega pa so tudi sama dvigala firme OTIS zelo zahtevna. Naši monterji, trenutno jih je sedem, z deli kar hitro napredujejo. V veliko pomoč jim je nadzorni monter firme OTIS, ki jim pri delu pomaga in jih strokovno usposablja. Sam je z našimi monterji zadovoljen. Čeprav se med seboj nekoliko teže sporazumejo, se med nami dobro počuti. Naši fantje so v Beogradu zadovoljni. Dela imajo dovolj, tako da praktično preživijo ves dan na gradbišču. Zavedajo se nalog, ki jih narekuje taka montaža in si hkrati močno želijo, da ospo-sobijo prva štiri dvigala, katerih delo se približuje koncu. Na gradbišču v Beogradu je vodilni monter tov. Anton Mehak, ki na gradbišču vodi operativna dela. Z njim smo se pogovarjali o delu in razmerah na tej montaži. Kako napreduje montaža in kateri problemi se pojavljajo? »Na montaži v Beogradu sem štiri mesece in sem se vanjo vključil nekoliko kasneje. Delamo na štirih dvigalih z višino 120m oz. 32 nadstropij. Pri delu so težave zaradi višine in transporta materiala po jašku. Kljub temu pa bomo v juliju montažo teh štirih dvigal zaključili. Kakšno je razumevanje z monterji in sodelovanje s podjetjem RAD, ki izvaja gradbena dela? Med seboj se dobro razumemo. Enkrat mesečno nam podjetje omogoči obisk družine, saj si vsak želi preživeti nekaj časa v domačem krogu. Stanujemo v samskem domu podjetja RAD, hranimo pa se v bližnjem gostinskem lokalu. Sodelovanje z gradbenim podjetjem RAD je na samem gradbišču dobro. Tako je torej v Beogradu. Zavedamo se, da ob tako veliki montaži vedno nastopajo problemi, ki pa jih kar uspešno in pravočasno rešujemo. Ta montaža je naš 1 ponos in obveza, s katero si i bomo lahko ustvarili renome in vzgojili sposobne kadre za montažo zahtevnih dvigal. Inž. BUTALA BOŽO Nadzorni za naše delo g. BaTdker (levo) in Mehanizacija je pripravljena operativec TOZD OV Stane Zevnik MARIBORSKI REFERENDUM 12. JUNIJA 1977 Tudi jogurtoma v kranjski mlekarni je naše delo Detajl iz kranjske mlekarne Tudi to je naše delo Zapleten sistem smo montirali v kranjski oljarni Komandni pult v kranjski »oljarici« renauma, ki je Dila izvedena v političnih aktivih in zborih krajevnih skupnosti ter v samoupravnih organih, organizacij združenega dela, v družbenopolitičnih organizacijah v občini, zborih skupščine občine in v skupščinah samoupra-vih interesnih skupnostih za izobraževanje, zdravstvo in otroško varstvo, je koordinacijski odbor ugotovil, da so temeljni interesi delovnih ljudi in občanov: — osnovno šolsko izobraževanje — osnovno zdravstveno varstvo občanov, posebej še zdravstveno varstvo otrok, mladine in žensk — otrošto varstvo Skupščina občine Maribor je s tem v zvezi razpisala referendum, s katerim bi delovni ljudje in občani iz neto osebnih dohodkov prispevali k uresničitvi programov za zadovoljevanje navedenih interesov. Referendum je sklican za 12. junij 1977. Občani Maribora in tudi naši delavci bodo na voliščih glasovali za ali proti 1,2% osebnih dohodkov, in sicer: — za osnovno šolstvo 0,60 %, s temi sredstvi bo: — zagotovljen eno in pol izmenski pouk na vseh osnovnih šolah, tako da bodo učenci višje stopnje obiskovati pouk v eni izmeni, učenci nižje stopnje pa menjaje, — povečano bo število oddelkov podaljšanega bivanja, predvsem tam, kjer zaradi pomanjkanja šolskega prostora doslej niso bili ustanovljeni, — vsem učencem osnovnih šol bo omogočen kvalitetnejši pouk in izenačeni pogoji izobraževanja, — omogočen bo sodobnejši pouk telesne vzgoje, predvsem v tistih osnovnih šolah, kjer tegp do sedaj ni bilo, — z adaptacijami in popravili se bo preprečilo propadanje nekaterih šolskih zgradb. — za zdravstveno varstvo 0,40 %, s katerimi sredstvi bo: — zagotovljeno kvalitenejše zdravstveno varstvo, predvsem za otroke, šolsko mladino, starostnike in borce, — izboljšano bo zobozdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, — zgrajena bo nova vrsta splošnih ambulant, — organiziran bo kontinuiran cepi Ini center, — povečana bo skrb za preprečevanje rakastih obolenj, — v dveh novih zdravstvenih paviljonih bo zagotovljeno temeljno zdravstveno varstvo v splošnih ambulantah, dispanzer za otroke, dispanzer za šolsko mladino, dispanzer za varstvo žensk, dispanzersko zobozdravstveno varstvo žensk otrok in mladine, ter splošno zobozdravstveno varstvo odraslih zavarovancev. — za otro&o varstvo 0,20%, s katerimi sredstvi bo: — zagotovljeno novih 1.420 mest za dnevno varstvo predšolskih otrok, — v krajih kjer ni pogojev za gradnjo vrtcev in zaradi premajhnega števila otrok, bo oigani-zirana posebna oblika predšolske vzgoje — potujoči vrtec, — zagotovljena bo ustrezna prehrana vsem predšolskim otrokom z gradnjo potrebnega števila kuhinj v večjih enotah. Prepričani smo, da se bodo delovni ljudje in občani ob že tolikokrat izpričani visoki družbeni zavesti in spoznanju, da je le v skupni družbeni enotni samoupravni akciji možno doseči vidne uspehe pri nadaljnjem družbeno ekonomskem in samoupravnem razvoju naše občine, tudi tokrat izrekli za samoprispevek. Zato predlagamo in pozivamo vse naše delavce, da podprejo in angažirano sodelujejo pri glasovanju na referendumu o drugem občinskem samoprispevku, ki naj bo s svojim uspešnim izidom največja podpora k enotnemu družbenopolitičnemu razvoju občine in družbenih skupnosti. G. A. Nastala je leto 1974 in če smo iskreni, o njej zelo malo vemo. Ime samo že ob ustanovitvi ni bilo najbolj ustrezno, danes pa je še toliko manj. Zaposleni v TOZD Zastopstva si vse manj kruha prislužijo z zastopanjem, vedno več pa s svojim delom na montaži, začeli pa so tudi s proizvodnjo. O težavah ne govorijo veliko ali pa niso dovolj glasni, da bi jih še kdo slišal. Od časa do časa slišimo kakšno vprašanje, če imajo res visoke osebne dohodke in kaj pravzaprav delajo. Razgovor z njihovimi delavci bo, vsaj upamo, marsikatero nejasnost ali nepoznavanje pregnal. Zastopajo v glavnem švedsko tvrdko Alfa — Laval, ki je znana po vsem svetu kot izdelovalka kvalitetne opreme za živilsko industrijo. Monterji naše najmanjše TOZD pa to opremo tudi montirajo po vsej Jugoslaviji. SPECIALISTI ZA PREHRAMBENO INDUSTRIJO »Delamo v mlekarnah, sirarnah, pivovarnah, tovarnah sokov — skratka v prehrambeni industriji. Posebej ni treba poudarjati, da smo v glavnem vedno na terenu in to največkrat južno od Zagreba. Če se mudi in če ni treba preveč orodja, potujemo z avioni, drugače z osebnimi avtomobili. Nismo samo delavci na terenu, ampak smo neprestano tudi na cestah. Pa tudi drugače so delovni pogoji večkrat zelo težki. Delamr Naprave, ki jih montirajo, v vročini, včasih v hudem mrazu zahtevajo poleg rednega vzdrže-v vodi, v pari, večkrat tudi ponoči vanja tudi servis, ki naj bi ob ko proizvodnja stoji. Velikokrat vsakem času postregel z rezerv-delamo s tujci, včasih tudi brez nimi deli. Direktor TOZD pripo-načrtov. Dela je vedno dovolj, veduje: »Servisno-montažna sicer se ne bi mogli tako razširiti, grupa (šteje 19 delavcev) je stro-Velike možnosti imamo tudi v kovno dobro usposobljena. Pri lastni proizvodnji, ki smo jo del delu na zahtevnih objektih imajo že razvili,« je pripovedoval Ludvik Muhič, vodilni monter. »Prostorska stiska nas že pri sedanjem delu omejuje. V razgovorih z vodstvom IMP in nekaterih TOZD smo to vprašanje že večkrat hoteli rešiti, vendar doslej še nismo našli rešitve. Upam, da bomo to kmalu rešili, sicer je lahko resna ovira za naš razvoj,« razmišlja direktor TOZD, Julij Čuk. SERVIS JE DOBRA REKLAMA delavci priložnost za stalno strokovno izpopolnitev. Uspešnost servisa je zelo odvisna od naše konsignacije in skladišča rezervnih delov, ki servisno grupo oskrbuje s specialnimi rezervnimi deli. Za večje zaloge in boljšo preskrbo z rezervnimi deli smo namenili kar precej sredstev. Dobava rezervnih delov pa je odvisna tudi od naših zastopanih podjetij in od zunanje trgovinskih predpisov.« Vodja servisa, Rudi Stiplošek, pa dodaja: »Rezervni deli so dragi in vnaprej težko predvidevamo, kaj bo treba zamenjati. Veliko naročamo preko Dunaja. S predstavniki nekaterih podjetij sem se pogovarjal in so pripravljeni prispevati del sredstev za rezervne dele in posredno tudi izboljšati naš servis. Ker nas je še vedno premalo, moramo navadno vsi delati vse, to pa povzroči, da delo ni tako kvalitetno, kot če bi delal specialist. Marsikatero podjetje smatra servis kot nujno zlo in zanj tudi tako skrbi. Mislim, da je dober servis tudi dobra reklama podjetje.« Dobra montaža, dobra servisna služba in dobri poslovni odnosi z drugimi delovnimi organizacijami, jim ob hudi konkurenci domačih podjetij (za montažo) in raznih uvoznikov omogočajo delo in normalen razvoj. Če bi imeli dovolj prostora, bi se verjetno še hitreje razvijali. Zastopajo naslednje tuje firme: " Alfa — Laval — izdeluje opremo za živilsko industrijo " Frigoscandia — izdeluje tunele za globoko zmrzovanje prehrambenih artiklov ' Lind en Alimak — izdeluje gradbena dvigala ~ Ideal Standard — izdeluje sanitarne armature ' Schirp — izdeluje filtre Skupina monterjev pred odhodom na teren RAZVEJANO SAMOUPRAVLJANJE Spodnja tabela prikazuje hitro rast TOZD Zastopstva: Realizacija Dohodek Število plan izvršitev plan izvršitev zaposl. 1970 1,637.000 din 8 1971 4,307.000 din 8 1972 10,445.000 din 14 1973 14,482.000 din 16 1974 15,000.000 26,268.000 din 3,300.000 5,943.000 27 1975 27,500.000 30,259.636 din 577.100 679.100 31 1976 33,000.000 36,213.823 din 8,862.000 12,380.000 36 1977 42,000.000 do 30. 4. 35% letnega plana 12,252.000 42 Čeprav je malo zaposlenih in še ti so v glavnem raztreseni po terenu, je njihovo samoupravljanje razgibano. Dokler jih ni bilo za trideset, niso imeli delavskega sveta. Sedanji delavski svet šteje 9 delegatov. Dobro delajo tudi vsi odbori in komisije. »Vprašanje nesklepčnosti v glavnem ni. Na začetku so delavci težko prihajali na sestanke, ker so menili, da je to izguba njihovega časa, samoupravljanje pa stvar drugih. Danes mislijo drugače. Vsak član našega kolektiva ima v samou-pravnih organih vsaj eno funkci-jo. Vsa pomembnejša vprašanja obravnavamo na zborih delovnih ljudi,« je dejala tov. Ivana Košo-rok, ki se v TOZD ukvarja s kadrovsko splošnimi zadevami. odstotek osebne ocene. Vsi zaposleni v TOZD so člani osnovne organizacije sindikata, ki je pri tako majhnem številu zaposlenih prcdsednTc-edina družbenopolitična organi zacija. f>o. Fantje gredo ali pa so ^ ,ai neprestano na terenu. •*?,anej° večinoma žene, ki pa 1,1 .i° velike prostega časa. Res PVJ6! da preveč dela pade na Prednika, pa ne samo pri nas, v^tno tu(jj drugod. Ljudi bi zainteresirati, da bi še bolj SLji ^Va!i. Dogaja se> da smo ‘L’,*1 smo stalno tu, preobre-' Jeni.« Tudi obveščanje imajo Za oglasno desko skrbi Mti »Delamo, kakor moremo,« pravi tov. Mito Ogrinc, predsednik IO OOS in nadaljuje: »Samo enkrat ali dvakrat letno se zberemo vsi, sicer pa tudi med letom spremljamo delo in življenje naših sodelavcev. Redno sodelujemo pri delu predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata IMP in tudi delamo po dogovorjenih smernicah. Posebnih problemov v obdobju, ko dela izvršni odbor, nismo imeli. Sodelujemo, kolikor pač nobena druga TOZD, naj jih nekaj navedemo: Če je delavec v disciplinskem postopku, pomeni to ukinitev osebne ocene. Kdaj se osebna ocena ponovno obračuna, določi odbor za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti. Delavec, ki štirikrat v mesecu zamudi delo, za isti mesec ne more biti osebno ocenjen. Tudi vsak neopravičen izostanek pomeni zmanjšanje osebnega dohodka za V TOZD Zastopstva je trenutno zaposlenih 42 delavcev, dva pa delata honorarno. Zaposlen ni niti en nekvalificiran delavec, 6 jih ima visoko izobrazbo, eden pa višjo. Več sistematiziranih mest je nezasedenih, nekaj ker ne dobijo ustreznih delavcev, nekaj zaradi prostorske stiske. °rjeva tajnica, ki je tudi . :dnica nadzornega odbora j’*’ Vne organizacije sindikata. • /glasni deski so vsi zapisniki druga obvestila, vse to " /1° tudi delavci na odgovornih ^Vnih mestih na mizo. In da bo V? obveščen monter v Bosni a Makedoniji, je samo še korak, bo ta oglasil po telefonu, ">0ra vodja poleg ostalega pnorati tucjj to sporočilo. Gla-SljirITl0nteriern na gradbišče ne d j°, sai se *e redko zadržu-J ■ aalj časa v istem kraju. Kako naprej? ??s'ej so planske naloge ujl0Sn° izpolnjevali. (Za primerja °bjavljamo podatke v ok-' v u. ) Tudi v bodoče najbrž ne j,- ijh težav, razen če se ne bi [jl te omenjene prostorske L-6.' ‘Naši načrti za prihodnost SL 0 jasno začrtani: zaokrožiti l’1IaiT'zastopanja firm, ki proi-?l J° opremo za prehrambeno sVjif i°’ se °iačat' >n osamo-5„ 1 v servisno-montažni de-Ljji*', utrditi in povečati proi-"jK 1 program specialne i#am 'n delov, povezovati se fd*st ° Z domačimi proizvajalci ne opreme in zmanjšati uvoz na najmanjšo možno mero. Kot osnova za navedeno usmerjanje nam služijo proizvodni programi zastopanih firm. Sami pa smo razvili in osvojili proizvodnjo nerjaveče armature, ki smo jo doslej uvažali. Začrtana pot ne bo lahka, toda s tako požrtvovalnim kolektivom bomo tudi to dosegli, porok pa je naše dosedanje delo in uspehi,« pravi direktor tov. Čuk. V naslednjih mesecih je pred nami reorganizacija celotne delovne organizacije in zato se kar samo vsiljuje vprašanje, kako nameravajo ta vprašanja rešiti delavci TOZD Zastopstva. »Po dosedanjih izkušnjah in nakazani usmerjenosti razvoja, menim, da je smotrno, da se naša TOZD vključi v eno od proizvodnih delovnih organizacij. Pomembno za naš razvoj je sodelovanje in povezovanje dela in sredstev s tistimi TOZD v 1MP, ki delno proizvajajo tehnološko opremo za prehrambeno industrijo. Z nekaterimi TOZD že sodelujemo in se dopolnjujemo,« je dodal direktor. TOZD Zastopstva s svojim zastopanimi firmami ter s svojo servisno — montažno in proizvodno dejavnostjo predstavlja dopolnitev programa IMP na področju procesne tehnike v industriji, predvsem prehrambeni. Nadaljnji njihov razvoj v tej smeri, dopolnjen s programi ostalih TOZD IMP. daje možnosti celotnega nastopa na domačem in tujem tržišču. T. ŠTRUS ZASTOPSTVA-NAŠA NAJMANJŠA TEMELJNA ORGANIZACIJA e TOZD LSL IVANČNA GORICA NOVA TEHNIČNA PRIDOBITEV V LIVARNI IVANČNA GORICA SO USPEŠNO ZAKLJUČILI IZGRADNJO ANTIKOROZIJSKE LINIJE Z DEUTROFLUK NAPRAVO Že ob načrtovanju in gradnji nove livarne v Ivančni gorici smo imeli v programu izgradnjo nove antikorozijske linije za barvanje oziroma zaščito odlitkov, polizdelkov in izdelkov iz proizvodnega programa livarne. Glede na to, da so bila finančna sredstva strogo namensko planirana oziroma razporejena, pri gradnji nove livarne ter da je bilo realno pričakovati zaradi podražitev reprodukcijskih materialov prekoračitve investicijske vsote, smo iz programa izključili antikorozij-sko linijo ter jo planirali za leto 1976. Ker je gradnja napornega in fizičnega dela nove livarne potekala strogo ter zdravju škodljivih hlapov, po planu in je bila investicija v Kapaciteta linije pa mora biti zelo kratkem času zaključena, usklajena s kapaciteto proi-do prekoračitev ni prišlo, toda zvodnega programa livarne, zaradi nekaterih dodatnih del Star, močno improviziran in manjših sprememb je bila sistem zaščite odlitkov vsem naša previdnost upravičena, tem zahtevam ni ustrezal. Pri uporabnem dovoljenju, ki ,, , smo ga pridobili na osnovi. Vedno večje zahteve kup-uspešno zaključene investi- cev, predvsem tujih, po bar-cije nove livarne, pa je repu- vanJu. odhtkov ozlroma ‘f; bliška inšpekcija dela določi- ™e^ni zascit|, so nas prisilili, la, da moramo najkasneje v da stvari pospešeno uredimo, enem letu urediti antikorozij- Poiskati smo morali univer-sko zaščito odlitkov, tako da za^no resitevi saj v proizvod-bodo upoštevani vsi predpisi nem programu livarne nasto-varstva pri delu, da ne bo več Pai° odlitki različnih geome- Antikorozijska linija — zunanji del AnHkcrozijska ':.'ija — notranji del trijskih oblik, težki od pol kilograma pa tudi do več kot 100 kg. Proizvodni program in kupci zahtevajo zaščito z različnimi zaščitnimi sredstvi (ibitol, temeljna barva, cin-kromat) in smo morali pri projektiranju tudi to zahtevo upoštevati. Zahtevnejši kupci (avtomobilska proizvodnja in proizvodnja nekaterih življenjsko važnih delov) hočejo pred barvanjem oziroma zaščito, tudi 100 % kontrolo preizkusa možnih razpok na odlitkih. Ustreči tej zahtevi, ni bilo lahko, saj smo morali celotno zasnovo linije dopolniti še z ustrezno napravo. Celotna tehnologija in notranji transport odlitkov je tako urejen, da potujejo odlitki iz čistilnice v posebnih paletah najprej skozi prostor, kjer je Deutroflux naprava (naprava za preizkus razpoke), od tu pa na barvanje oziroma zaščito. Odlitki so obešeni na posebnih kljukah. Potujejo skozi enega od treh bazenov, v katerem je ustrezno zaščitno sredstvo. Po sušenju odlitke ponovno naložimo v ustrezne palete in odpremimo kupcem. Kot že rečeno, zaščitimo odlitke tako, da jih pomakamo. Odlitki potujejo po 105 m dolgi liniji ter opravijo 213 m dolgo pot, ki traja: pri najmanjši hitrosti (2,8 m na minuto) okoli 77 minut in pri največji (19,9m na minuto) okoli 20 minut. Največja obremenitev vozička (skupno 242 kom.) je 50kg. Od tod dobimo zmogljivost od 8,5 do 60 ton na uro. Linija ustreza vsem letnim časom, je popolnoma čista in ne onesnažuje okolja. V celotno linijo je bilo vgrajenih okoli 45 ton jekla in različnih profilov. Celotna vrednost znaša 3 milijone 840 tisoč din. Projekte so izdelali v tehničnem biroju Jesenice, Kovinoservis Jesenice pa je montiral in dobavil opremo. V pojasnilo pa bi navedel še nekaj podrobnosti o napravi za odkrivanje razpok s pomočjo elektromagnetnega pretoka. Naprava se imenuje Deutroflux UV-900. Uvozili smo jo iz Zahodne Nemčije in je stala 40.000 DM. Deluje po naslednjem principu: če ustvarimo v feromagnetičnem telesu (preizkušencu) magnetni pretok, se pojavi ph površinskih razpokah ter pr* razpokah sploh tik pod površino razsipanje magnetnega pretoka. Če damo na p°" dročje razispanja magnetnega pretoka magnetne prašne delce, jih ta pretok pritegne in uredi okoli razpoke, ki tako postane vidna. Da pa nastane razsipanje magnetnega pretoka, mora razpoka stati pravokotno na smer pretoka. Zaradi zej° raznolike geometrije naših preizkušancev, smo se odlo; čili za izmeničen magnetni pretok, ki zagotavlja homO' geno razporeditev magnetnih silnic tudi po zelo razvejanih pieizkušancih". Da se lahk° odkrijejo razpoke, ki praviloma nastopajo v vseh možnih smereh, je potrebno dvojn° magnetenje: 1. Tokovno premagnetC' nje preizkušancev, ki pokaže razpoke pravokotno na linij0 med kontaktnima ploščam^ 2. Induktivno premagne-tenje preizkušanca, ki g2 omogoči zaprt jarem in p°' kaže razpoke paralelne 5 smerjo tokovnega premagn^ ten ja. S temi dvemi, me° seboj pravokotnimi pretoki' dobimo tehnično možnos opaziti vsako površinsko ah podpovršinsko razpoko n3 odlitku. Ob teh postopkih $c odlitek namagneti in da ne 01 imeli pri kasnejši obdelavl zaradi tega težave, ga moramo razmagnetiti. Deuh0' flux naprava ima avtomatičn0 napravo tudi za razmagneti" nje. Ker je potrebna 100“ zanesljivost odkrivanja razpok, je detroflux opremljen varnostno napravo, ki 0 izpadu ene ali obeh smer premagnetenja odlitka, bl° kira delovanje celotne apa(? ture. Aparatura dopusC naslednje velikosti odlitkov dolžina 900 mm, sirih 500mm, teža 200 kp. ^ naprava pa se lahko uporab^ tudi za druge namene: 1 preizkus razpok na zvari ^ odkovkih in podobno. * uspešno delo te aparatu smo morali urediti tudi ustrf^ zen prostor z razsvetljavo 1 ogrevanjem. MENDIŽEV£c Nova preša v delavnici Včasih ne gre drugače: vodilni monter Viktor Kladič in monter Nikola Priča • IZ KOPRSKE PROJEKT MONTAŽE POROČAJO: Namesto slavnostne otvoritve novih prostorov v Izoli — stabilizacija Če me ne bi urednik spomnil, da pravzaprav nismo imeli še slavnostne otvoritve naših novih poslovno skladiščnih prostorov v Izoli, bi verjetno pozabili, da smo v prvih številkah letošnjega Glasnika napovedovali skorajšnjo slovesno otvoritev teh prostorov. Pa vendar te, tudi v kolektivu v Kopru, težko pričakovane velike »fešte«, nikakor ni hotelo biti. Saj smo jo odlagali iz tedna v teden, dokler ni kakor strela z jasnega planilo med nas »stabilizacija«, nobenih odvečnih izdatkov, ki bi kakorkoli poslabševali trenutno finančno stanje, ki ni bilo rožnato, niti ni kazalo nobenih znakov skorajšnjega okrevanja. V zadnjem trenutku smo si uspeli zagotoviti še dodatnih 4000 kv.m zemljišča ob sedanji naši parceli in si tako zagotovili življenjski prostor za nadaljnji razvoj: — skladiščni prostori reprodukcijskega materiala obsegajo sodobno opremljene skladiščne površine, kjer je možno material sortirati po namembnosti, uporabljati sodobno mehanizacijo ter hitro in točno sestavljati Besedico okrevanje sem upo- trišnji dan. Poudariti je treba, da komisijone za posamezna grad-rabil namenoma, ker je šlo dejan- je bila investicija celotno fi- bišča; sko za tako imenovanega sezon- nančno izključno na ramenih — skladišče ima še obsežen skega bolnika, komur so se nabi- kolektiva, ki se je, poleg drugega, zunanji prostor za deponiranje rale bolezenske klice že dlje časa, odrekel tudi delu osebnega cevi raznih profilov in kvalitet, zato je nujno moralo enkrat priti dohodka, da je laže zmagoval materialov iz litega železa in do odkrite bolezni in ta bolezen je breme investicije. Razumljivo je, drugega. Ta asfaltirani prostor planila na dan z vso resnostjo in da je tudi taka finančna in organi- je namenjen za drugo fazo grad-zdramila kolektiv iz sladkega zacijska obremenitev nedvomno nje; spanja. No, uporabljati besedi vplivala na sedanje finančno sta- — delavnica za proizvodnjo kolektiv — sladko spanje, ne bi nje TOZD — PM Koper. klima naprav, smeli dobesedno tolmačiti, kajti Proizvodno-skladiščni prostori Po površini sodeč bi lože lahko potem bi res napak ravnali in v Izoli, ki ležijo v coni mestne nazivali obrat klimatizacije in negirali tiste delovne uspehe, ki industrije, tako se to področje prezračevanja, kar lahko upravi-so jih tako posamezniki, ali sku- namreč uradno imenuje, vendar !čeno pričakujemo, da bo postal; pine dosegli v preteklosti in ki so so industrijski objekti vse prej — ključavničarska delavnica, odločilno vplivali na sedanje kot mestna industrija. Drži pa, da Na koncu imamo tako imeno-materialno in številčno stanje se na področju občine Izola zad- vani aneks, v katerem so pisarni-kolektiva. Ta kolektiv si je z nje čase naglo razvijajo razne ški prostori, sanitarije, elektro-zgraditvijo proizvodno-skladišč- proizvodne dejavnosti, ki bodo že projektiva in menza za tople nih prostorov v Izoli postavil letos zasegle vse razpoložljive malice. materialno osnovo za boljši ju- komunalno opremljene površine. Če pobrskam malo nazaj po ekonomskem delu gradbenega elaborata vidimo, da so delavnice v Izoli grajene pravzaprav pretežno zato, da bi se zmanjšali stroški izdelave, zaradi tega, ker je delo v delavniških prostorih: cenejše, hitrejše, kvalitetnejše, bolje organizirano in zato obremenjeno z veliko manjšimi stroški kot so dnevnice, nočnine, prevozi raznih materialov, ki so potrebni za izdelavo nekaterih naprav in polfabrikatov, ki jih bodisi individualno potrebujejo posamezna gradbišča, ali se dajo maloserijsko proizvajati na zalogo in izkoristiti razpoložljivi čas. Delavnici do sedaj še nista prišli popolnoma do izraza, nekaj zaradi subjektivnih vzrokov, še več pa zaradi tega, ker v času od začetka dela v novih prostorih do danes, ni bilo posebnih naročil, ki bi popolnoma zaposlili, zlasti ključavničarsko delavnico, kjer nameravamo izdelovati določene dele za kotlarne. Toda kljub navedenemu, bi morala proizvodnja v štirih mesecih, kolikor delavnice poslujejo, le dati več od sebe. Pa pustimo pikrost za prihodnjič in rajši poglejmo, kaj bi kazalo razmisliti za prihodnje srednjeročno obdobje. Sedanja gradnja v Izoli naj bi bil štart oziroma baza za postopno kompletacijo upravno-proizvodnih prostorov, kjer naj bi se v bližnji prihodnosti razvijala neka programirana industrijska proizvodnja s področja, ki je poslovni predmet podjetja IMP Ljubljana, saj je edino tako možno misliti na boljšo perspektivo in neko socialno gotovost kolektiva, da ne bo v bodoče do take mere podvržen raznim trenutnim neugodnim tržnim vplivom, kot so nastali konec lanskega in v začetku letošnjega leta, ko se je naša TOZD znašla skoraj popolnoma brez dela. In to ne izključno po lastni krivdi, kot bi na prvi pogled kazalo. Analitiki poslovanja v IMP Ljubljana bi v take dogodke obvezno morali vložiti več napora, se ne zadovoljiti samo s pavšalnimi ugotovitvami ter naprtiti krivdo izključno na določene strukture znotraj TOZD. Če hočemo harmonično in v duhu medsebojnega razumevanja združevati delo, potem ni prav, da ravnamo tako kot smo ravnali v tem primeru. Še in še bi se dalo o tem pisati, vendar to ni cilj tega sestavka. Pisec pa kljub dobri volji, ni mogel mimo tega tako enostavno, zlasti še zato, ker se zadeve na splošno zadovoljstvo, s skupnimi napori vseh, izboljšujejo, da lahko govorimo o skorajšnjem okrevanju »bolnika«. Upam, da izražam željo večine članov delovne skupnosti, ki so kakorkoli sodelovali pri sanaciji nastalega stanja v začetku letošnjega leta in menim, da bomo edino s trdim delom, kvaliteto in do roka opravljenim ter z višjo produktivnostjo vseh v TOZD, dosegli to, kar smo v začetku leta — bilo iz objektivnih, še več pa zaradi subjektivnih vzrokov — zamudili in do konca leta nadoknadili, ter poslovno leto 1977 uspešno zaključili. bodočo samoupravno organiziranost TOZD, ki bi, če dopolnimo še ta ekonomski element, bil sposoben postati enovita delovna organizacija v sklopu SOZD IMP Ljubljana in se bazensko povezati v poslovno skupnost gradbene operative Primorske. Menim, da lahko z optimizmom gledamo v prihodnost, tako glede uveljavljanja na tržišču, kakor tudi glede bodočega organiziranja v duhu zakona o ZD. Misel in želje, pa ni kar tako zavreči, saj smo v takem družbenem sistemu, kjer pravimo, da se moramo dogovarjati in sporazumevati na vseh nivojih. PETER ŽIGANTE Uspešen zaključek poslovnega a 1977 bi bila legitimacija za TEHNIKA ZA OKOLJE Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil od 10. do 15. maja mednarodni sejem »Tehnika za okolje«. Na sejmu je sodelovalo tudi naše podjetje in sicer: TOZD TIO Idrija, TOZD TRAA, TOZD SKIP TOZD Klima. Razstavljene so bile različne rešetke, črpalke, plastična posoda (cisterna) in klimati. Medtem ko večina podjetij sodeluje na sejmu z velikimi fotografijami in drugimi reklamnimi prijemi, pa smo mi razstavljali izdelke. V kiosku poleg razstavnega prostora je bilo sicer neki prospektov, vendar si je ob tem obiskovalec lahko ustvaril bolj megle sliko o naših izdelkih in njihovi uporabi. Če že sodelujemo in drago plav jemo razstavni prostor, naj bi razstavljali tako, da bi od tega imeli koru obiskovalci sejma in tudi mi, ker bi prodali več svojih izdelkov. O TOZD PMI MARIBOR BOLJŠE GOSPODARJENJE ZAHTEVA TAKOJŠNJO MOBILIZACIJO VSEH DELAVCEV Pri analitičnem pregledu in obravnavi rezultatov poslovanja TOZD — PMI Maribor za prvo četrtletje oziroma prvih štirih mesecev 1977, je bilo ugotovljeno, da doseženi poslovni rezultati niso zadovoljivi. Tako stanje je vodilo družbenopolitične organizacije, samoupravne organe ter vodstvo TOZD k akciji mobiliziranja vseh sil. Zato so bili sklicani sestanki na vseh nivojih, na katerih se je kot posebna točka obravnavalo vprašanje gospodarjenja, odnosno rezultatov poslovanja. Na sestankih osnovne organizacije ZK, izvršnega odbora sindikata, delavskega sveta in razširjenega kolegija TOZD, so bile podane analize poslovanja, ki so pokazale določene slabosti pri izvajanju sprejetih nalog, ki so imele določen vpliv na dokaj slabo doseženo realizacijo, predvsem pa slabši finančni uspeh. Predvsem gre tu za vprašanja, ki so povezana z disciplino pri delu, lahko rečemo, na vseh sektorjih in službah, kot v službi uprave, projektive, tako tudi na skoraj vseh ostalih sektorjih in deloviščih. Iz podane analize je predvsem razvidno vedno slabše izkoriščanje delovnega časa, vedno več je primerov nepravočasnega prihajanja na delo, predčasnega odhajanja z dela, podaljševanje določenega časa za odmor itd. Predvsem se to pogostoma dogaja in pojavlja na dislociranih gradbiščih. Kot primer bi navedli podatek, ki smo ga dobili iz naše pristojne ambulante, da je bilo sedaj v času košnje in ostalih poljskih del prejšnji petek 25 delavcev, ki so iskali pomoč pri zdravniku in zahtevali stalež. Enako velja tudi za ponedeljek, 23. 5. 1977. Razumljivo je, da s tem nenehno narašča povečanje števila boleznin, neopravičenih izostankov, nesreč pri delu itd. Nadalje je ugotovljeno, da upada disciplina v zvezi sprejetih nalog, odnosno pogodbenih obveznosti. Zamujajo se roki dokončanja del, pada kvaliteta dela, s tem v zvezi vedno več reklamacij ter razumljivo, tudi nezadovoljstvo naših naročnikov. Ne glede na slab poslovni rezultat pa ugotavljamo, da vedno bolj narašča število ur dela v podaljšanem delovnem času, ki niso v nikakršnem sorazmerju z doseženimi rezultati dela. Opažati je vedno večje naraščanje ostalih stroškov, predvsem: nočnin, znižanih dnevnic, dnevnic, kilometrin, stroškov potovanja itd. Naraščanje je opaziti tudi pri ostalih splošnih stroških, predvsem stroških telefona, pisarniškega materiala itd. Dokaj velika sredstva gredo tudi na račun popravila orodja in nabave novega orodja, radi predčasnega odpisa, ki je posledica slabega ravnanja z orodjem, kakor tudi slabega vzdrževanja. V porastu so tudi transportni stroški, dostikrat zaradi nesmotrnega izkoriščanja transportnih sredstev: bilo, da gre za prevoze z osebnimi avtomobili, ali za prevoze s transportnimi vozili. Slabemu finančnemu uspehu je pripisati tudi dokaj veliko vezavo sredstev, večjim zalogam, povečanim terjatvam in nepravočasno izvršenim obračunom itd. Poleg zgoraj navedenega smo razpravljali še o drugih vprašanjih, ki imajo tudi vpliv na slabši rezultat realizacije in finančnega uspeha. Na podlagi širše in dokaj aktivne razprave po navedenih ugotovitvah in analize poslovanja je bilo ugotovljeno, da gre pripisati, ne glede na trenutno pomanjkanje del, dokaj nizkim pogodbenim cenam, pomanjkanju strokovnega kadra, vedno večji konkurenci itd., slab dosežen rezultat našemu pristopu k delu, predvsem nediscipliniranem izvajanju nalog in neodgovornemu obnašanju. Vsi, ki so sodelovali na sestankih in se aktivno vključili v diskusijo, so v razpravi poudarili, da je potrebno takoj sanirati vsa tista vprašanja, ki so posledica slabšega dela in slabega finančnega rezultata. Tudi končna ugotovitev vseh družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja in vodstva TOZD je, da se lahko dosedanji slab rezultat popravi le z discipliniranim izvajanjem vseh nalog, ki jih določa že sprejeti stabilizacijski program. Zato so bili sprejeti sklepi, ki obvezujejo vse delavce, ne glede na to, na katerem delovnem mestu delajo, vse družbenopolitične organizacije, samoupravne organe, samoupravno delavsko kontrolo, odbore in komisije, da mobilizirajo in aktivirajo vse sile in z vso odgovornostjo takoj pristopijo k discipliniranem izvajanju že sprejetega stabilizacijskega programa. Predvsem pa je treba posebej poudariti naslednja vprašanja in naloge: Takoj ukiniti delo v podaljšanem delovnem času v vseh režijskih službah. Delo v podaljšanem delovnem času se priznava posameznim gradbiščem le na podlagi prehodnega predloga in odobritve tehnične službe. Upravičenost dela v podaljšanem delovnem času ugotavlja in potrjuje odbor za medsebojna razmerja, vsake tri mesece pa je potrebno poročati o izvršenih nadurah delavskemu svetu. Z vso odgovornostjo in disciplino moramo vnesti pri delu skrb za gospodarjenje, predvsem pa iskati notranje rezerve v okviru boljšega izkoristka delovnega časa, zmanjšanja boleznin, večje discipline, uvajanja nove tehnologije, izboljšanje priprave dela itd. Takoj moramo zmanjšati zaloge in neplačano realizacijo, višino terjatev, uvesti večjo disciplino pri obračunavanju uslug itd. Glede pravic delavcev v zvezi potovanj, bivanja na terenu in obračunavanja nočnin, se moramo strogo držati določb samoupravnega sporazuma, ki ureja ta vprašanja. Če ugotovimo, da gre pri obračunu potnih stroškov, nočnin, kilometrin, znižanih dnevnic itd. za neupravičene zahtevke ali celo za falsifikate, je treba proti krivcem disciplinsko in kazensko postopati. Za rešitev takih vprašanj moramo vključevati tudi samoupravno delavsko kontrolo. Nujno moramo sklicati sestanek vseh vodilnih monterjev, na katerem bo prikazano gospodarsko stanje naše TOZD, problematiko, ki je vezana na delo in gospodarjenje ter jim dati smernice za njihovo bodoče delo, naloge in pomoč pri izvajanju stabiliza cijskih ukrepov. Prepričani smo, da bo zavest in disciplinirano izvajanje sprejeti nalog vseh naših delavcev pripomogla k temu, da se gospodarjenje v naši TOŽI izboljša. ■ Izkušnje zadnjih let so pokazale, da smo sposobni s skupnimi močmi tudi leto-izboljšati sedanje stanje in doseči take rezultate, ki nam bodo omogočili, ne samo iz; plačilo osebnih dohodkov, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o delit'1 dohodka in osebnega dohodka, temveč tudi take rezultate, ki bodo dali možnost pla' čila gibljivega dela, odnosno izplačila na podlagi doseženega uspeha. Zato pozivamo vse delavce, da sprejmejo nakazane ukrepe kot nujne, če hočem doseči nadaljnjo rast osebnih dohodkov ter s tem v zvezi povečanje življenjskeg standarda delavca, na drugi strani pa tudi nadaljnjo rast in razvoj naše TOZD. G. A PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI PRIŠLI V MESECU APRILU 1977 TOZD »Klima«, Ljubljana: Bitenc Jože, KV ključavničar Šepic Franc, vodja montaže Sušnik Anton, sam. ref. v pripravi dela Križmanič Jure, krivilec pločevine Košane Franc, samostojni umerjeva-lec Grgič Josip, pomožni ključavničar Pečkaj Matko, samost, ref. v pripravi dela Kramberger Vlado, tehnolog TOZD »Ogrevanje—vodovod«, Ljubljana: Pečar Bojan, projektant—sodelavec Mihelčič Franc, voznik avtodvigala Ivačič Stefan, montažni delavec Avsec Matija, projektant Jelačič Milena, obračunski referent Šetina Albin, vodilni umerjevalec Hrovat Janez, montažni delavec Bizjak Anica, administrat. ref. Smuč Stane, montažni delavec TOZD »SKIP«, Ljubljana: Mihevc Miloš, KV skladiščnik Zorčič Drago, KV ključavničar Slak Jože, NK pom. ključavničar Milič Ljubomir, KV varilec Fic Boris, pom. ključavničar Časar Sašo, NS pomožni ličar Poznanovič Mojca, admninistrator Bergant Jožef, KV ključavničar ZAHVALA ZA POMOČ KLINIČNI CENTER V LJUBLJANI, o. sub. o., Ljubljana, Zaloška c. 7, dne4.5.1977 — TOZD tehnična služba Industrijsko montažno podjetje Razvoj TEN Ljubljana Dne 22. 4. 1977 smo imeli ob 14. uri težjo okvaro na klimatski napravi za G trakt (urgenca, OP blok, porodništvo itd.), ker je zaradi slabega spoja dovodnega kabla na glavnem stikalu prišlo do pregretja noža (F 400 — III, Energoinvest) in do kratkega stika in uničenja stikala. Zaradi delikatnosti napake smo bili prisiljeni napako v čim krajšem roku odpraviti. Trgovska podjetja nam niso mogla pomagati. Našemu pozivu se je odzval vaš ing. Mlakar, ki nam je nesebično priskočil na pomoč z vašim kvalitetnim stikalom HSB 630 in nam pozno ponoči pomagal napako odpraviti. Za tako nesebično pomoč se vam iskreno zahvaljujemo, njemu pa posebna zahvala, ker je žrtvoval svoj prosti čas in nam dal strokovne napotke pri zamenjavi stikala. Iskrena hvala z željo, da še vnaprej tako sodelujemo! DIREKTOR TOZD TS Ing. Jože Lipovec Opomba: In kaj pravi o dogodku ing. Viktor Mlakar iz TOZD TEN: »Bil sem slučajno tu, ko me je vratar obvestil, kaj bi bolnišnica potrebovala. Tu je bil tudi direktor TOZD in akcija je fakoj stekla. Vedel sem, da imamo stikalo, ki bi lahko zamenjalo pokvarjeno, v skladišču, skladišnik tov. Vrhove pa je bil doma. Odpeljal sem se ponj in stikalo smo odpeljali v bolnišnico, kjer sem pomagal še pri montaži. Okrog 21.30 je klima zopet delovala in operacije so se lahko začele. To, kar sem storil jaz, bi verjetno še marsikdo v IMP, to nam veleva službena etika. Bil pa sem presenečen, ko sem prebral zahvalo.« TOZD »TRAA«, Ljubljana: Balarin Zdravko, PK strugar Bošnjak Jerko, vodja tehn, pripr. dela Krapež Marija, administrator TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana: Toprek Finka, snažilka Brdnik Marina, administrativni referent Volčič Stanislav, VKV ličar specialist Lavrič Anica, strojepiska Lorger Edi, sklenil delovno razmerje Janežič Melanija, administrator TOZD »Dvigalo«, Ljubljana: Plestanjek Janez, samostojni razvijalec Pečar Albin, vodja montaže Istenič Edvard, vodja montaže Vidergar ing. Ivan, vodja tehn. priprave dela Haider Mohamed, projektant Karn Peter, monter Torbica Slobodan, monter TOZD »Družbeni standard«, Ljubljana: Klemenc Dragica, snažilka Delovna skupnost strokovnih služb, Ljubljana: Miklavc Karel, vodja odd. za prodajo proizvodov (prem. iz TOZD »El. m.«) TOZD »Projekt—montaža—inženi- ring«, Maribor: Gasparič Zdenka, SS delavka Godler Janko, SS delavec Ločnikar Ivan, KV delavec Kobler Stanislav. KV delavec Dšuban Ladislav, dipl. ing.. VS delavec Vohar Irena, KV delavka TOZD »Projekt—montaža«, Koper: Klodič Viktor, SS delavec Marciuš Zdenko, sklenil razmerje TOZD »Tio«. Idrija: Krapež Andrej, NK čistilec Rupnik Ljubomir. KV ključavničar Lapajne Ivan, KV ključavničar Jereb Darko, SS pom. konstruktor TOZD »Livarna«, Ivančna gorica: Pušnar Jožefa, KV delavka Volk Olga, KV delavka Podržaj Alojz. NK delavec Pažin Božo, NK delavec Barač Filip. KV delavec Markelj Dušan, SS delavec Kepa Stane, NK delavec Brezec Ana, SS delavka TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj: Trnovčanec Ivan, KV vod. inštalater Matjašič Iztok, KV RTV mehanik Jerinič Slobodan, KV elektromehanik Vodar Milan, KV obralovni elekrikar TOZD »Panonija«, Murska Sobota: Bagola Milan, vodja bifeja Čerpnjak Milan varjenje III Škerlak Milan, ključavničar III Glavač Štefan, ključavničar IV Luthar Ludvik, klepar III Svetec Jože, klepar III Holcman Jože, klepar III Raduha Stanislav, sklad, in transp. delavec Zadravec Alojz, sklad, in transp. delavec Grbac Jože, klepar IV Glažar Zdenka, pripravnik v računov. Kavaš Martin, klepar IV Šarkezi Štefan, klepar IV ODŠLI V MESECU APRILU 1977 TOZD »Klima«, Ljubljana: Murko Stanko, prek. uč. pogodbe Doma Brane, negativna ocena v poizk. dobi Kosi Alojzije, umrl Strah Andrej, podal odpoved TOZD »SKIP«, Ljubljana: Škrbec Rasla, sporazumno Knapič Janez, sporazumno Kitonjič Mehmed, na lastno željo Pajk Stanko, kršitev delovnih dolžnosti TOZD »TRAA«, Ljubljana: Čelovič Zoran, odpoved delavca Cirman Janez, odpoved delavca Tomaževič Aleksander, odpoved delavca Verbič Izidor, odpoved delavca Volgemut Mirko, prek. uč. pog. TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana: Reberšek Valentin, na željo delavca Pavkov Nikola, na željo delavca Pavšič Mirko, v JLA Šafarič Ivan, v JLA Žužek Terezija, na željo delavke TOZD »TEN«, Ljubljana: Švigelj Jernej, na delavčevo odpoved Šain Mirko, smrt TOZD »Projektivni biro«, Ljubljana: Steblovnik Nada, negat. ocena v poizkus. dobi TOZD »Projekt—montaža—inženi- ring«, Maribor: Kreuh Vilibald, sporazumno Tisaj Mijo, drugo Muršec Dragomir, samovoljno TOZD »Projekt—montaža«, Koper: Prezelj Joško, na lastno željo Marciuš Zdenko, prek. uč. pog. TOZD »Livarna«, Ivančna gorica: Deržek Majda, sporazumno Volk Olga, sporazumno Gnidovec Ciril, sporazumno TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj: Reš Jože, v JLA Kelenc Marjan, v JLA TOZD »Panonija«, Murska Sobota: Čontala Alojz, samov. prekinitev Nagy Zora, izjava delavke Smodiš Jože, samov. prekinitev Sapač Jože, samov. prekinitev Horvat Peter, izjava delavca Madjar Franc, samov. prekinitev Troje posnetkov iz Vojkove ulice »Sestanek« pred odhodom z. dela — tema najbrž ni izkoriščanje delovnega časa. Ura je 13.45! TOZD Klima — zanje postavljajo ta šotor, ki bo nekoliko ublažil prostorsko stisko # REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMP Častni gostje in tekmovalci na otvoritvi tekmovanja v balinanju, ki smo ga organizirali mi Naša ekipa skupaj z glavnim direktorjem tov. Krumpakom in predsednikom DS tov. Vrhovcem • ŠIG77 BALINANJE Pod pokroviteljstvom glavnega direktorja IMP tov. Stanka Krumpaka, ki je uvodoma pozdravil nastopajoče in jim zaželel mnogo športnega uspeha, ter tehničnega organizatorja BK Zarja in organizacijskega odbora IMP je potekalo 14. in 15. maja 1977 tekmovanje v balinanju SIG 77 na balinišču BK Zarja. Od prijavljenih 30 ekip se je tekmovanja udeležilo 27 ekip, ki so razdeljene v 4 skupine odigravale medsebojne dvoboje. Tekme so bile zelo napete, saj so bile ekipe zelo izenačene pa tudi odlično pripravljeno balinišče je dajalo vsem enake možnosti za zmago. Bilo je nekaj velikih presenečenj, pa tudi žreb se je malo poigral, tako da so morale neke dobre ekipe predčasno zapustiti tekmovanje, kot so sicer navajene na podobnih tekmovanjih. Tudi našim se je uvodna zmaga proti Izolirki obrestovala v nadaljevanju, ko so po nepotrebnem izgubili z ekipo Bežigrada, tako da je na koncu odločala punt razlika za nadaljnje tekmovanje. No tudi malo sreče smo imeli in do konca dobili vse dvoboje in se tako uvrstili v finale poleg Ingrada, Gradisa in Primorja, ki bo 4. junija na Dan gradbincev v Mariboru. Našim Šubicu, Tekavcu, Lovrenčiču, Križaju, Sojerju in ostalim želimo tudi tam mnogo uspeha, da bi dokazali pravo vrednost ekipe IMP med gradbinci. Na koncu bi se zahvalil še članom BK Zarja, ki so s svojim delom pripomogli, da je tekmovanje nemoteno potekalo. Lepo je slišati od starejših balinarjev na ŠIG, da podobna tekmovanja še nikjer niso bila tako dobro organizirana kot tu. USPEH NAŠIH ODBOJKARJEV Letošnje tekmovanje gradbincev v odbojki je bilo zaupano podjetju »Salonit« iz Anhovega, ki letos poleg delovnih jubilejev praznuje tudi športni jubilej. Minulo je 30 let, odkar so vtem majhnem primorskem kraju, ki je bil takrat še pod anglo-ameriško oblastjo, prvič razpeli odbojkarsko mrežo in formirali prvo ekipo. Iz generacije v generacijo se je OK Salonit, kakor se danes imenuje, na športni stopnički dvigal iz anonimnosti v drugo zvezno odbojkarsko ligo, kjer danes zastopa barve Salonita. Prireditelj je letošnje tekmovanje res solidno izpeljal, za kar mu gredo tudi naše čestitke. REZULTATI TEKMOVANJA V BALINANJU SIG 77 Nedelja 15.5» 1977, SKUPINA E, igrišče št. 1 IMP Ljubljana m 6 9 9 4 I GP BEŽIGRAD Ljubljana 9 » 5 2 3 GP ZIGRAD Idrija I 9 I 2 4 13 IZOURKA Ljubljana 3 9 9 $ 4 SKUPINA P, igrišče št. 2 „ ZRMK Ljubljana % 9 9 9 6 i GMP TEGRAD Ljubljana i 1 9 9 4 Z RUK GIP BETON ZASAVJE Zagorje 0 I 31 4 4 7 SGP SLOVENIJA CESTE Ljubljano 4 2 9 M 5 SKUPINA G, igrišče št. 3 M GP STAVBAR Maribor w 9 9 4 2 GIP INGRAD Celje , m 9 9 6 INGRAD MPP CEVOVOD Maribor 7 6 m 7 0 4 13 TERMIKA Ljubljana I 0 9 2 3 SKUPINA H, igrišče št. 4 T M SGP GORICA Nova Gorica m 3 9 2 SGP KRAŠKI ZIDAR Sežana 9 $ 9 . i CR.ZIDA SGP STAVBENIK Koper 0 3 91 (E 3 6 Zaradi številnih prijavljenih ekip tekmovanja v Anhovem ni bilo mogoče izpeljati, zato so bile tekme v Novi Gorici, Solkanu, Šempetru pri Novi Gorici, Desklah ter v Dobrovem. Naše podjetje sta zastopali ženska in moška ekipa, skupno 16 odbojkarjev. Ženska ekipa, v kateri že več let nastopajo več ali manj iste tekmovalke, je bila tokrat »pomlajena« z eno tekmovalko iz TIO Idrija in eno tekmovalko iz PM1 Maribor. Nastopale so: Cotič Majda, Vrhovec Magda, Dordevič Mirjana, Frank Breda, Močnik Vera, Štrucl Alenka, Križaj Helena in Jurša Majda. Vseh prijavljenih ženskih ekip je bilo 15 in so bile razdelene v 4 skupine. Naše predstavnice so tekmovale v skupini z Gradisom, Elektroprojektom ter Obnovo v 15 km oddaljenih Desklah. Kljub veliki borbenosti in želji za zmago pa so morale zaradi premajhne uigranosti priznati premoč igralk Gradisa in Elektroprojekta, medtem ko so vedno neugodne odbojkarice Obnove po izredno razburljivi igri premagale z 2:0. Moških ekip je bilo 27 in so bile razdeljene v 8 skupin. Naša ekipa je nastopala v telovadnici osnovne šole v Solkanu v skupini z Elektro Maribor in SGP Grosuplje. V ekipi je manjkalo precej »standardnih« igralcev, ki iz raznih razlogov niso mogli sodelovati. Pomlajena ekipa, ojačana s tremi igralci Panonije in dvema igralcema iz PMI Maribor, je gladko premagala oba nasprotnika v skupini z 2:0, nato pa v finalni tekmi še svoje večne tekmece GP Tehnika iz Ljubljane z rezultatom 2:0, seti 15:1,15:3. Za ekipo so nastopali: Bakoš, Perša, Godler, Šeruga, Vidmajer, Kavčič, Cvetanovič in Oven. Z obema našima ekipama smo lahko po prikazanih igrah ter s tovariškim in športnim obnašanjem na tekmovanju v Novi Gorici zelo zadovoljni. Ženski ekipi želimo za drugo leto več skupnih priprav, saj je bilo na letošnjem ŠIG očitno, da so le-te pogoj za uspešnejši nastop in eventuelno uvrstitev v finalna tekmovanja, moškim predstavnikom pa želimo na zaključnih finalnih tekmah ŠIG, ki bodo 4. 6. 1977 v Mariboru pod pokroviteljstvom »Stavbarja«, čimveč uspeha. ANTON OVEN r POZDRAVNO PISMO TOVARIŠU TITU Udeleženci športnih iger gradbenih delavcev Slovenije, zbrani na svečanem začetku športnih iger, ki se vršijo v jubilejnem letu ob 40. obletnici ustanovnega kongresa KPS in 40-let-nici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ ter ob njegovem 85. rojstnem dnevu, naslavljajo na tovariša Tita, ZKJ in ZKS tole pozdravno pismo: Ocenjujoč svoje delo ob proslavi 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS in prihoda tovariša Tita na čelo partije in ob njegovem 85. rojstnem dnevu ugotavljamo, da današnjih trenutkov ne bi mogli doživljati, če ne bi prav ti dogodki, ki jih danes proslavljamo, odločilno vplivali in spremenili tok dogajanj pri nas in v svetu. Osebnost tovariša Tita je resnično legendarna. Združujoč v sebi vero v človeka — predvsem v avantgardni delavski razred — in pa širina njegove misli, odločnost, poštenost, nesebičnost, znanje in vse drugo, kar ga povzdiguje v Uk nepozabne in nadvse spoštovane osebnosti, državnika in voditelja — so tiste kvaUtete, brez katerih ne bi bilo mogoče doseči tega, kar imamo, ne bi bilo mogoče ustvariti sociaUstične samoupravne družbe, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, samoupravnega sociaUstičnega družbenega sistema, samoupravnih sociaUstičnih družbenoekonomskih odnosov in drugih temeljev našega družbenega razvoja. Trdnost Zveze komunistov in ustvarjenih sociaUstičnih samoupravnih odnosov je tista vera, ki nenehno spodbuja slehernega člana naše sociaUstične samoupravne skupnosti k očuvanju pridobljenega in ustvarjenega, k obrambi uresničenih pravic in k vedno večji odgovornosti. Ob taki veri ni nobenega strahu, da bi nas karkoU lahko omajalo aU zadrževalo v nadaljnjem razvijanju samoupravnih sociaUstičnih in družbenoekonomskih odnosov. Ta trdnost je tista, ki uživa v svetu spoštovanje, ta trdnost je tudi zastava svobode, pravice in človečnosti, ki plapola na vrhu neuvrščenosti. Tovariš TITO — udeleženci športnih iger gradbenih delavcev Slovenije, se s polno mero odgovornosti zavedamo, da smo se dolžni odločno boriti zoper vse in vsakogar, ki bi kakorkoU skušal rušiti to, kar je do danes ustvarjeno. Ob Tebi in s prepričanjem, ki si ga v nas ustvaril, se čutimo dovolj mirne, da bomo odločno nadaljevali pot, po kateri hodimo. Zato je naša veUka in edina želja, da bi ti zdravje in moči ne pošle še dolgo vrsto let, kajti tvoje zdravje in tvoje moči so tudi naše. Pod tvojim vodstvom jih krepimo in ostajamo močni. Ljubljana, 14. 5. 1977 UDELEŽENCI ŠPORTNIH IGER GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE • REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMP USPEH TUDI V MALEM NOGOMETU V Murski Soboti so bile pod pokroviteljstvom direktorja SGP Konsturktor Maribor in organizatorja TOZD “omurje ŠIG 77 v malem nogometu. Zelo izenačene borbe in veliko pritožb je dajalo organizatorju dosti dela. Toda ob koncu je le prevladala toisel, da je najvažnejše sodelovati. uvn 116 - *u-i »osoer-a j-.jfff. hssk) setom sKvrmK-p- Rpznlfnfi lekmavniiin namizni /en/s - Z skupina TOZD 4 2 3 4 S s r M / Klima 1 3:4 30 2:3 S c * 2 Dvtgafo 1:3 s§ 3.0 3P 0-3 4 ! 3 Pfi Kopt* 0$ 03 B 3.7 03 i ? r 4 Z35SS A3 03 <3 0 3 '0 0 y 5 Ekkfromoti 3:2 3:o y 0 ro « # J. 2. skup/oo TOZD 4 2 J 4 S S T n / 6irt> J* 3.0 2-3 s e i 2 OV 43 IH 03 3 2 23 vJ 2 r/ 3 TEP /J 30 m ID 4:3 S 4 V 4 Blisk 03 23 03 m 03 v. 0 ž 5 fhnonija 3.2 3:4 3.7 30 «9 J. končna razvrstitev: l Klima 2- Eleklro/nor, fala 3. Thnoniju 4. Trojčki, biro S- Dv/ga/o 6. TEN 7- Trojtlf .mcnfaia Kcf* 8. OV 3- DSSS <0 Blisk. ^•GKOSUPUC , s^osuPLir J "•..O * 'o,M»CK V.O b.b 9AojuPL7r >.o J 1*5.20 IMP H- 2.-.0 ZAAjA KAM. V.O b.b. d^KADiS ti. o 3 ? • •PAP 4-2. UWtveRZAL 2.: o SALCNir AHU> IMP V. o SeADvS U\Q VLOMIT 5 M imp 2.: O ClRMiS 2.:o j vz (i-; lufe.06"- 1 r|HP u . , »*Kjrc6 tu,, 6 z,Bt* mwi< | ? L)‘ '»•oeiMv^ iV i il.1i« tt ^■tutvatanu t/ ir ^•SAtenrr - . - ■ Tudi naši so z dosti uspeha zaključili tekmovanje, st ,° Premagali Stavbarja, Zarjo, Grosuplje gladko, toda , nalu jim je zmanjkalo moči, sama volja po uspehu pa j 1 a premalo za razigrane igralce Gradisa. Toda z osvojitvijo šestega mesta smo ponovno doka a*'> da spadamo še vedno v vrh ekip na ŠIG. Balinanje med tozd P Tod pokroviteljstvom direktorja TOZD tov. Kumše Janca, je bilo 7. maja tekmovanje v balinanju med 'OZD IMP. Prijavljenih je bilo 11 ekip, na tekmovanje pa jih je Prišlo le šest. Skoda, da ostali niso prišli, ker bi bilo , kovanje še bolj zanimivo, saj se dolgo ni vedelo, kdo 0 Prvi in kdo zadnji. Presenečenj je bilo dovolj, vsa ecanja pa so bila časovno zelo dolga in tudi rezultati z jnimalno razliko. Zmagalo je moštvo OV pred TEN, *uMO, TIO, EM in TRAA. Namizni tenis nih S0^0,°’ 2- 4. 1977, je bilo v Domu družbenopolitič-organizacij Ljubljana-Bežigrad tekmovanje v na-Trv^!?1 lenisu med TOZD IMP, ki ga je organiziral ‘OZD DVIGALO. 2Vr ? tekmovanju je sodelovalo 10 ekip, ki so bile ra-Zas|Cene v c*ve skupini. Tekmovanje je potekalo brez tojev, tekmovalci pa so prikazali veliko borbenosti in pt|znoteniškega znanja. rvo mesto med ekipami je zasedla TOZD KLIMA. Fina/e Po ekipnem delu tekmovanja je bilo še tekmovanje med posamezniki. Tekmovalci so igrali po sistemu izpadanja. Prvo mesto so si razdelili: 1. Golob, Klima, 2. Vadas, Elektromontaža, 3.—4. Horvat, Elektromontaža, Sedej, OV. Organizacija samega tekmovanja je bila na dokaj visoki ravni. TOZD DVIGALO se zahvaljuje tov. Francu Slana za pomoč pri organizaciji in vodenju tekmovanja. Športni referent: JANEZ REM1AŠ Tekmovanje med TOZD v malem nogometu Tekmovanje v nogometu, ki je po privlačnosti najzanimivejše, po zahtevnosti organizacije pa gotovo najtežje, je bilo letos zaupano TOZD TEN. Prijavilo se je 16 ekip, vse TOZD razen DS in Zastopstva, torej skoraj vsa nogometna sila IMP. Tekovanje je bilo na igrišču NK Ilirija v Šiški in to na štirih igriščih hkrati. Na otvoritvi je zbranim ekipam spregovoril pokrovitelj tekmovanja, direktor TOZD TEN dipl. ing. Rado Šegula. Svečanost je pokvarilo slabo vreme, saj je dež neusmiljeno padal vso noč in nič ni kazalo, da misli prenehati. Kljub vsemu se je prvih osem ekip ob 9. uri podalo na igrišča in sodniki z znanim Tavzesom na čelu so dali znak za začetek prvih tekem. Ekipe so pokazale res lep in borben nogomet in videti je bilo, da jih tudi razmočeno igrišče in močno deževanje ne moti. Da se tekmovalci po tekmi ne bi prehladili, je poskrbel organizator za vroč čaj, v garderobah pa so bili na voljo topli tuši. Za manjše poškodbe, ki so pri nogometu vedno prisotne, je poskrbel obratni zdravnik dr. Stopar, do kakšnih resnejših poškodb pa na srečo ni prišlo. Okoli 11. ure se je vreme končno izboljšalo in nekajkrat je posijalo tudi sonce in ogrelo sicer že precej »zagrete« nogometaše in seveda tudi navijače, med katerimi sta bila tudi glavni direktor tov. Krumpak ter predsednik DS podjetja tov. Vrhovec. Po prikazani igri so najbolj navdušili igralci Panonije, ki so se skupaj s TOZD TEN TIO Idrija in Bliskom uvrstili v polfinalna tekmovanja. Žrebanje je prineslo Panoniji za nasprotnika ekipo Bliska, TEN pa ekipo TIO Idrije. Zmagali sta ekipi Panonije in TEN, v finalni tekmi pa je Panonija premagala TEN, TIO Idrija pa v borbi za 3. in 4. mesto ekipo Bliska. Zmagala je ekipa, ki je bila najboljša v vseh borbah, saj je skoraj vse nasprotnike premagala z visokim rezultatom. Na koncu še pohvalo organizatorjem tekmovanja, ki so dokaj zahtevno nalogo brezhibno opravili. Rezultati predtekmovanja: I. skupina — igrišče A: TEN : OV 4:1, DSSS : SKIP 0:3, TEN : DSSS 3:0, OV : SKIP 3:3, TEN : SKIP 6:2, PV : DSSS 3:0. II. skupina — igrišče B: PM Koper: Elektrokov. 6:3, Panonija : Klima 9:2, PM Koper : Panonija 1:2, Elektrokov. : Klima 0:3, PM Koper: Klima 0:3, Elektrokov. : Panonija 0:4. III. skupina — igrišče C: EM : Livarna 0:1, Dvigalo : TIO Idrija 0:1, EM : Dvigalo 6:2, Livarna : TIO Idrija 0:1, EM : TIO Idrija 0:1, Livarna : Dvigalo 4:4. IV. skupina — igrišče D: PMI MB : PB 1:1, TRAA : Blisk 1:3, PMI MB: TRAA 2:4, PB : Blisk 0:7, PMI MB : Blisk 1:6, PB : TRAA 2:1. Polfinale: Panonija : Blisk 5:0, TEN : TIO 5:2. Finale: Panonija : TEN 4:0. Za 3. in 4. mesto: TIO Idrija : Blisk 4:1. ANTON OVEN Tradicionalno tekmovanje v kegljanju Pod pokroviteljstvom sindikalne organizacije TOZD TRAA je bil na kegljišču Jamnik v Ljubljani, izveden tradicionalni četveroboj med TOZD OV, PM Koper, PMI Maribor in TRAA. V imenu organizatorja je pozdravil tekmovalce Bukovec Rudi in jim zaželel čim več podrtih kegljev. Čeprav so bili majhni spodrsljaji, pa upam, da so bili tekmovalci z organizacijo zadovoljni. Tekmovanje je vseskozi potekalo v prijetnem vzdušju. Zato so poskrbeli številni navijači in pa kegljači, ki so navijali za svoje ekipe. Najbolj izenačeno ekipo je tokrat imela TOZD OV in tudi osvojila prehodni pokal. Med ženskami so se zelo izkazala dekleta iz Kopra, saj so osvojile tri prva mesta. Med posamezniki pa sta ponovno Golobič in Škrjanc (TRAA) zasedla prvo in drugo mesto. Na koncu tekmovanja se je tov. Bukovec Rudi vsem nastopajočim zahvalil za sodelovanje ter podelil pokale in diplome. Rezultati — ekipno: L OV 2480 podrtih kegljev 2. TRAA 2416 podrtih kegljev 3. PM 2335 podrtih kegljev 4. PMI 2227 podrtih kegljev Rezultati — posamezno — moški: L Golobič TRAA 435 2. Škrjanec TRAA 425 3. Nerat PMI 421 Rezultati posamezno — ženske: L Križman PM 358 2. Obrekar PM 346 3. Nazdorfer PM 343 Med tekmovalci je dosti nihanja pri podiranju kegljev, predvsem zaradi tega, ker vadenje na novo zgrajenem kegljišču za Bežigradom ni najbolje organizirano. Zato bi bilo potrebno več reda, posameznim ekipam pa ob pripravah omogočiti dve stezi, pa tudi tekmovalci bi morali redno prihajati na vaje. Upam, da bomo v prihodnje to vrzel izpopolnili in na naslednjem tekmovanju dosegli boljše rezultate. Vsem udeležencem se še enkrat lepo zahvaljujemo za njihov prispevek na športnem tekmovanju in vzdušje med tekmovanjem in po njem. ANTON GOLOBIČ Posnetek s tradicionalnega tekmovanja kegljačev. Stojijo (z leve): Vidmarjev (PMI), Bukovec (TRAA), Šubic (TEN), Toplak, Golobič (TRAA), čepita: Šijakovič (OV), Kumar (PM) Zbranim učencem je na Rašici spregovoril Martin Kos Kdo bo močnejši? mmi Naši učenci proslavili dan mladosti Kot že nekaj let nazaj, je bilo tudi 25. maja letos srečanje naših učencev v gospodarstvu. Udeležili so se ga učenci iz DijaSt ega doma v Domžalah in pa skupi ne iz posameznih TOZD. Tako se je na srečanju zbrala približno polovica naših bodočih sodelavcev. Program srečanja, ki ga je pripravil poseben odbor pod vodstvom tov. Jožeta Bidovca, referenta za vzgojo in izobraževanje TOZD Elektromontaža, pa je bil naslednji: Avtobusi so pripeljati v Gameljne. Od tod so učenci odšli na Rašico, kjer jim je o prvi partizanski akciji spregovoril njen udeleženec tov. Martin Kos. Po lepi gozdni poti so nato krenili proti Črnučam. Ekipe TOZD so se med potjo pomerile v orientaciji — najboljšo je imela TOZD Elektromontaža. Dobro označena pot jih je pripeljala na travnik v Črnučah, kjer je bila akademija v počastitev dneva mladosti, ki so jo pripraviti učenci domžalskega doma pod vodstvom tov. Kovačeve in vojaki iz vojašnice Ljubo Šercer v Ljubljani. O pomenu obletnic, ki jih praznujemo letos, je učencem spregovoril sekretar sveta ZK IMP, tov. Ciril Kurent. Poudaril je pomembnost jubilejev za naš današnji in jutrišnji dan. V jubilejnem letu praznuje tudi IMP trideset let uspešnega dela in na mladih, ki se šele pripravljajo za bodoče poklice v IMP, bo kmalu slonelo zahtevno in odgovorno delo v proizvodnji, na montaži, pri samoupravljanju itd., je nadaljeval tov. Kurent. Po recitalu, posvečenem tov. Titu, je predsednik konference osnovnih organizacij sindikata IMP, tov. Jože Šubic, podelil najboljšim učencem knjige s posvetilom. Športna tekmovanja, ki so sledila kulturnemu programu, so pritegnila skoraj vse učence. Najbolj razburljivo je bilo vlečenje vrvi, kjer so bili najmočnejši učenci TOZD OV. Simultanko z učenci sta igrala naša sodelavca tov. Časlav Stankovič iz TOZD TEN in tov. Lojze Zalar iz skupnih služb. Za dober golaž in pasulj so prav tako poskrbeli vojaki, ki so našim učencem pokazali tudi nekaj orožja in jih seznaniti z njegovim delovanjem. Srečanje, ki je bilo dobro pripravljeno, je uspelo. Nekdo je pripomnil: »To je bil dan mladosti, ki se ga bom še spominjal.« V kulturnem programu so sodelovali tudi vojaki Tudi TOZD TRAA se je vključila v jubilejna praznovanja Ko v letošnjem letu 1977, praznujemo pomembne jubileje, ki so zgodovinskega pomena za slovenski narod, kot za ostale jugoslovanske narode in vse te jubileje povezuje še 85-letnica rojstva ljubljene^ tovariša Tita, je prav, da se tem jubilejnim proslavam pridruži tudi kolektiv TOZD TRAA. Družbeopolitične orggizacije IMP TOZD TRAA, so na enem izmed sestankov ob koncu marca 1977 sprejele program, ki zajema proslave, pohode, tekmovanja. V počastitev praznovanj jubilejev, so se nekateri člani kolektiva udeležili že 19. 2. 1977 in 20. 2. 1977 zimskega pohoda na Stol, kjer je Cankarjeva četa 20. 2. 1942 bila neenaki boj z nemškimi fašisti. V tej borbi je padel partizan Jože Kader. Postavljeno mu je spominsko obeležje na višini 2.168 m. Drugi pohod, ki so se ga udeležiti člani kolektiva v počastitev jubilejnih pr„;'tv, je bil zimski vzpon na Snežnik, posvečen bojem Isi«/-ega odreda, ko si je v snežnem metežu in mrazu utiral pot preko strmey in zasneženega Snežnika v Loško dolino in preganjal okupatorja. Cilj zadnjega zimskega pohoda je bil Porezen. Za osrednjo proslavo pa so družbenopolitične organizacije TOZD TRAA določile 26. 4. 1977. Povabilu na našo proslavo so se poleg skoraj vseh članov kolektiva odzvali še predstavniki skupščine občine Šiška in družbenopolitičnih organizacij. Poleg domačih izvajalcev je sodeloval moški pevski zbor ZZB »Karol Pahor« Ljubijana-Sišca in član SNG tov. Janez Rohaček. Slavnostni govor je imel sekretar OO ZKS TOZD TRAA, o razvoju tovarne pa je govoril direktor TOZD TRAA, tovariš Lado Mazovec. Nanizal je razvoj kolektiva, ki letos praznuje 30-letnico obstoja. Posebno obeležje proslavi pa je dala podelitev treh državnih odlikovanj, s katerimi je zaslužne člane kolektiva odlikoval tov. Tito. Državna odlikovanja je podelil predsednik SO Ljub-Ijana-Šiška tov. Plemenitaš ing. Stane naslednjim tovarišem: — tov. Rudi Bukovec, red dela s srebrnim vencem — tov. Franc Mestnik, medalja za delo, — tov. Ciril Cirman, medalja za delo. Predsednik IO sindikata in predsednik delavskega sveta TOZD TRAA pa sta podelila 42 priznanj in 28 pohval najboj zaslužnim članom kolektiva za njihovo nesebično delo v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih orgpnih ter na področju novatorstva in racionatizatorstva. Svečani del praznovanja jubilejev je bil spremljan z bučnim aplavzom kar dokazuje, da kolektiv podpira stališča ZKJ, ki jo vodi naš nadvse drag tov. TITO. Po proslavi pa je bilo tovariško srečanje, da bi se med seboj še bolje spoznali, kar daje še večji poudarek slavnosti. ZDRAVKO NASTRAN