Štev. 115.
V Ljubljani, t torek, dne 24. mala 1910.
Leto XXXVIII
= Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K 26-— za pol leta » „ » 13-— za četrt» » „ » 6*50 za en meseo » , » 2-20 za Nemčijo oeloletno > 29-— za ostalo inozemstvo » 35
= V npravništvn: =
Za oelo leto naprej . K 22-40 za gol leta » . > 11-20 za četrt» > , » 5*60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v. na mesec. — Posamezne šter. 10 v.
ear Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefrankIrana pisma se ne ■—■ sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
! Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . . po 15 v za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » g >
T reklamnih notioah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust.
=Izhaja*.;
Političen list za slovenski narod.
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. TSai = Sprejema naročnino, tnserate ln reklamaolje. = -- Upravniškega telefona štev. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
m je Avstrija še katoliška?
Nečuven škandal se je te dni zgodil. Zakrivil ga je minister, svetovalec krone, šef justične uprave, nemški svo-bodomislec dr. Hochenburger. To ne sme kar tako mimo nas, da ne bi povedali odločno svoje mnenje. Smo v hudih narodnih bojih, zato se tajno ro-varjenje svobodomiselnih organizacij zoper krščanski ustroj družbe ne opazi tako hitro, kakor bi bilo treba. Topot pa so svobodomiselci nekoliko preveč računali na to, da se politični boj v Avstriji plete okoli jezikovnega vprašanja in se poslanci za kulturnobojne stvari ne utegnejo zanimati.
■V. Avstriji so osnovali svobodomiselci društvo »katoliško ločenih«. To so taki vzorni zakonski, ki so se dali ločiti, ki bi pa kljub temu radi živeli v zvezi, zakonu podobni, čeprav ne z lastno ženo ali možem, pa ne morejo, ker postava v Avstriji še ne pozna razpo-roke in ločenci, ne morejo skleniti zakonske zveze, dokler zakonski drug še živi.
To odgovarja popolnoma katoliškemu stališču. Da državna zakonodaja tudi na tem stališču stoji, je sa-moposebi umevno, saj je ogromna večina ljudstva katoliška, drugič pa je v interesu države same, če se neločljivost zakona vzdrži, zakaj razporoka je socialno pogubna. Če sc dovoli ločenim se vnovič poročiti, bo šla stvar dalje in dalje in ustalil se bo nove vrste konku-binat. Kaj bo z otroci, kaj z vzgojo, kaj z zakonsko zvestobo? Na Francoskem jc razporoka razrvala vse nravne vezi: sistem dvootroštva, naraščanje mladinskih zločinov, propadanje družinskega življenja je z njo nujno v zvezi.
Zdaj pa se v Avstriji dela reforma postave glede zakona, in svobodomiselci se trudijo, da bi pridobili postavo-dajalca, da vtihotapi vanj katoliški vesti nasprotujočega duha in določila.
iV Avstriji pa imamo ju stičnega ministra, ki se piše dr. II ochenbur-gerin jc svobodomislec. K temu ministru so zadnjič šli »katoliški ločenci« in ga prosili, naj se zavzame zan je, da bi se razporoka v postavo sprejela. In kaj jc minister odgovoril? Da je on za tof in sicer v interesu nravnosti in urejenega družinskega življenja, da jc sedanje zakonsko pravo tako gorostasno, da bi se o njem dale pisati cele bukve, pa da se bo dalo težko kaj doseči, ker
ni v parlamentu r-,a to prave, konstela-eije.
Ta ministrova izjava pomen ja nesramno provokacijo, ki jo morajo katoliški poslanci v parlamentu pri prvi priliki z vso odločnostjo zavrniti. Minister se zdaj izgovarja, da je povedal ločenim le svoje osebno mnenje, to pa ne drži, ker so šli ločenci k njemu kot ministru, ne pa kot zasebniku. Kadar minister oficielno sprejema, sprejema kot minister, ne kot privatnik. In kot tak se o smeri in duhu zakonske reforme ne sme izjaviti, ako dobro ve, da večina zbornice z njim ne soglaša. Saj je zbornica postavodajalec, ne pa minister. Končno je pa Hochenburger vse katoliško ljudstvo kruto razžalil, ko je razporoko označil za zahtevo nravnosti, torej katoliško načelo neločljivosti za nenravno!
Tako daleč smo torej že v Avstriji! Ministri podpirajo na tihem prizadevanja svobodne šole, jemljejo v zaščito pristaše razporoke, hočejo postave še bolj poliberaliti kakor že so, dvoboj se tolerira in nobeden se resno ne vzdigne zoper njega, sodišča, oprostujejo hujskače zoper Cerkev a la Zenker — ali to ne kaže zadosti jasno duha, ki vlada zgoraj?
Zoper to se morajo poslanci, ki zastopajo katoliško ljudstvo, kakor en mož dvigniti! Ce pustimo liberalcem, da polože roko na krščanski zakon, potem je nastavljena sekira na krščanski značaj družbe! Zopet naj zadoni po celi Avstriji klic:
Liberalci, roko stran od katoliškega zakona!
je te dni preplavila Slovenijo: bila je voda, ki jo je spustila vodenična teta »Edinost«. |Kaj se je pa zgodilo? Kaj drugega, kakor da je »Slovenec« zopet, povedal resnico, ki je tržaški žlobudri tako zoprna. Mi smo nedavno temu objavili članek, ki je napravil največji vtis v vseh prizadetih krogih, ker je neusmiljeno razgalil narodno lenobo, omrtvelost in frazavost prvaške politike v stradajoči slovanski Istri. »Edinost« je nanj odgovorila kar v štirih člankih, kjer je natrobila silno veliko o »narodnem izdajstvu«, »lierostrat-stvu«, »brezvestnosti«, »pomanjkanju vsakega narodnega čustva«, in podobno, ni pa v ničemer stvarno izpodbila naših trditev. Prvič se »Edinost« moti, če kokodajsa, da je prišel naš članek iz »višjih cerkvenih sfer«, drugič je Čisto na napačni sledi, če domneva, da iz na-
šega člahkarja govori lo zavist, ker ni dobil zaželjenega mesta v odboru za koprsko razstavo! sploh so vse kombinacije glede dopisnika fundamentalno napačne. Naš dopisnik stoji istrski politiki čisto nepristransko in brez osebnih interesov in ambicij nasproti; jc sploh zelo skromen človek . . . Kar še. pa stvari tiče, ni »Edinost« odgovorila na nobeno bistveno vprašanje. Dejstvo je in ostane, in »Edinost« se ne upa teh stvari niti dotekniti, da je 1. volivna reforma v Istri prinesla dobička le Italijanom, in Sicer prvič zato, ker so »narodni voditelji« Lahom pri tozadevnih pogajanjih preveč in prehitro popustili, drugič, ker Lahi pridno delajo, »narodne dike« pa po volivni reformi še bolj dremljejo kakor so prej. 2. Devetnajstega mandata za deželni zbor niso Slovanom vzeli puljski Lahi, ki so v nasprotju s strankino centralo posta-* , vili kandidata zoper Hrvata, marveč hrvaški »prvoboritelji« sami so si ga vzeli, in sicer zato, ker se je vodja »mlade nadebudne istrske inteligen-cije« zarotil zoper dr. Laginjo in baš v odločilnem volivnem boju napravil nekaj, da je vsled tega oficielni hrvaški kandidat nasproti Lahu propadel. 3. Prvobojevniki naroda ne gredo nikoli med narod, ne sklicujejo nobenih shodov in ne izobražujejo ljudstva — veliko volivcev je svojega zastopnika sploh samo ob časiTSsandidature, in U vi i takrat samo enkrat,, videlo. 4. Za prireditev koprske razstave je bil laški pripravljavni odbor pripravljen, se s slovanskimi poslanci lojalno pogajati, kakor je jasno razvidno iz izjav in pisem, ki jih je ta odbor pisal škofu dr. Mahniču, (glej »Pucki prijatelj«), ki je od odbora zahteval trdnih garancij, da se razstava postavi na stališče narodne enakopravnosti. 5.) Dr. Laginja sc pa ni postavil na narodno-radikalno stališče, kakor dr. Mahnič, marveč je. kar a priori Labodi izrečno pripustil, naj razstavo aranžirajo, kakor sami hočejo, tako da so bili Lahi nad toliko narodno popustljivostjo od strani dr. Laginje kar o s u p n j e n i, kar je tudi razvidno iz pisma odbora škofu dr. Mahniču, ki je bil, ko je to izvedel, seveda še bolj osupnjen. 6.) V klubu hrvaških poslancev je bila velikanska zmeda glede razstave in poslanci so v zasebnih pismih drug drugega dosavuirali! 7.) Istrsko kmečko ljudstvo je s svojimi poslanci skrajno nezadovoljno. 8.) Velik spor je med »mladimi« in »starimi«, in »mladi«, ki se zdaj v »Edinosti« repenčijo nad nami, sami zabavljajo nad dr. Laginjo, da je grdo. 9.) Laški poslanci so že velikokrat izjavili, da se hrvaških
zastopnikov niti najmenj ne boje, posebno ne voditelja, ki da že davnej trpi na »politični arteriosklerozi«. 10. Vsled tega stavljajo Lahi tudi pri pogajanjih za narodno delitev občin visoke zahteve, ker poznajo slabost svojega nasprotnika. 11.) Ros je, da imajo neka-teri »mladi« o deželnem odborništvu take pojme, da ga izvršujejo mesto pri deželnem odboru, v — Pulju, koder se pri lastni pisarni več zasluži in da so se laški poslanci iz take »narodne požrtvovalnosti« že opetovano kruto norčevali. 12.) Res je, da so Lahi agilni, zavzeti za napredek dežele, da. imajo zadnji čas vse tozadevne akcije v rokah in da nasproti merodajnim. faktorjem reprezentirajo kot; edino delaven del istrskega deželnega zastopstva. 13.) Res je, da istrska masarykovska mladina le lenari in je brez vsakega kurza. — To so vse stvari, na katere »Edinost« ni odgovorila, vsled česar potoki njene gostobesednOsti niso na nas napravili niti najmanjšega vtisa. Pravtako pa »Edinost« ne bo mogla zaviti dejstva, da so pri sprejemih mednarodnega časnikarskega kongresa bili popolnoma nenavzočni gospodje istrski slovanski zastopniki, vsled česar so sprejemi imeli izključno lo laški značaj in so časnikarji iz vseli delov sveta dobili vtis, da je Istra laška dežela. Saj se sprejem ni vršil samo v Kopru, kakor lilebcta »Edinost«! Prvi in glavni spre-, jem je bil v Trstu, koder ni bilo od slovansko strani žive duše zraven, potem je bit v Kopru in v Pulju tudi. Zakaj povsod figurira izredno delavni glavar dr. Hizzi, slovanskega podglavarja pa nikjer ni? Končno pa pribijemo še sicer dovolj znano hinavsko naivnost »Edinosti«, ki kliče zdaj zoper nas na por moč — istrsko duhovščino! Takole kriči histerična teta: »Slovcnčev« poziv, ponienja krvavo žaljenje poštene rodoljubne duhovščine, ker ji. insinuira, da je sposobna za narodno izdajstvo!« Če bi vi, omejeni »Edinjaši«, vedeli, kako vas je poštena istrska duhovščina že do grla sila, ne bi tako neumno pisali. Nič no pomaga — tudi v Istri se bodo kmalu ločili duhovi!
V nedeljo so so pričelo nadomestne volitve, v belgijsko zbornico. Sovražniki katoliške večine so se z vso silo pripravljali, da vržejo katoliško večino. Ne le belgijski, marveč tudi svobodo-misleci celega sveta so upali, da se posreči združenim belgijskim liberalcem in socialistom strmoglaviti katoliško večino. Stara, dunajska brezstrankar-
sm se
iaz likal/
Povest slovanskega trpina. Priredil Jožef Vole. Jakoba Alešovca izbrani spisi. II. zvezek. V Ljubljani 1910. Založila »Katol. Bukvama«. 8". 180 str.
Cena broš. 0 K, vez. 0 h.
Referira prof. Adolf Robida.
Kot deseti zvezek ljudske knjižnice je izšlo drugo delo Jakoba Alešovca, oziroma nadaljevanje prvega dela, ki ga jc izdala »Katoliška Bukvama«. Rila je srečna misel, izdajati »Brencelja« v drugem natisu, kajti povsod velja, na-eclo, kar jc izšlo iz naroda,'»narod ljubi ni rad prebira. Jakob Alešovec pa jo pisatelj iz polpretekle dobe, ki razume kakor malokdo pisati priprosto, zabavno, šegavo in obenem poučno.
Vrhutega tega pa spada knjiga »Kako sem se jaz likal« med ono redke slovensko izvirne publikacije, ki jih Prištevamo mladinskemu čtivu. Brezskrbno dijaško življenje, trud in priza-
devanje gojit,eljev, uspeh in neuspeh staro šolo, otročja pobalinstva nikdar ugnane razposajene mladine, ure hrepenenja po višjih vzorih, dober kos staro Ljublja.no, veselje in žalost malo-meščanov: vse to je vsebina te knjige. Povsod najdeš hudomušnost in šalo, povsod vidiš pristnega, slovenskega dijaka,, ki je rad poreden, a nikdar hudoben, ki sc rad zanemari, a je vsi-kdar talentiran. Kako odkritosrčno opisuje pisatelj dni svoje mladosti. Nič ti ne prikriva, ne na sebi, ne na drugih. Za nobeno senco ti ni slep, ne pozabi pa tudi nobenega solnčnega žarka. Ta njegova odkritosrčnost nam ga priljubi, da radi beremo njegove grehe in junaške čine.
Ko je pisal leta 1896 dr. Debeveo v »Dom in Svet« svoje »Vzore in boje«, jo zašumelo med dijaštvom, kot, šumi na večer v gozdu. Vse je bralo to slike i7, dijaškega življenja, se radovalo in ŽRlostilo, kot jo nanesla usoda pridnih ali lenih. Ur. Debe.voc jo zajel prav | iz dijaške duše, in podal v podobi pisem interesantno sliko o slovenskem dijaštvu. Semtertja so humoreske, daljo najdeš zopet globoko (raj; i čim poglavja. kakršno j" par nase življenje. Z manjšim obzorjem pisana, vendarle I
prav tako zanimiva in poučna, je pa tudi Alešoveeva knjiga »Kako sem se jaz likal«. Koliko Maycr-ijad imajo Nemci. Skoro preveč! Naše slovstvo pa ni pre-bogato na takih in enakih spisih.
No bo pa, našel dijak v tej knjigi samo zabavnega čtiva, ampak vsakogar, ki je kdaj hodil v šolo, bo zanimal ta spis. Razdeljen jo v pot. oddelkov: v Ljubljano, Ljubljanska šola, Vso se za-suče drugače, Prva pot po svetu, Razne zmešnjave. — Avtobiografija. Alešovca obsega dobo njegovih gimnazijskih študij od prve šolo do šeste. Hiše nam bivšega prvega »premoharja« ljudske šole kot enega prvega odličnjaka nižjo gimnazije, ki pa prekmalu popusti, zaide v slabo družbo in postane izprijen študent. Iz teh popisov pa spoznaš tudi doberšen del slovenske kulturne zgodovino. spoznaš razmere v stari Ljubljani in v nekdanjih nemških šolali. Vidiš dobrodušno učitelje, ki jim prizadeva mladina, veliko zla: Vidiš mladeniča, ki strada ob kruhu in vodi in jo še pr\i v šoli. Vidiš brezprimerno skrb in ljubezen starišev za blagor svojih o l rok. Na vsaki strani pa sreča vaš zlato slovensko srce, Ivi no pomaga samo z jezikom, ampak tudi z dejanjem. Marsikaterega velmoža sreča Ale-
šovec v svoji mladosti. Marsikatero zrno bo našel, bodoči kulturni zgodo-vinopisec slovenski tam, kjer nam opisuje pisatelj svoje potovanje o počitnicah kot »pauper studiosus sunu, peto viatieum«. V teh poglavjih se vidi, da jo bila. ravno duhovščina oni stan, ki se je boril proti nemščini in ki je netil v mladih srcih ljubezen do domovine. Kako krasen spomenik je postavil Alešovec Lovru Pintarju. » ... Ta duhovnik mi je odprl čisto nov svet, slovenski svet. Kako mi je pa tudi bral (takrat, še prepovedano) Vodnikovo »Ilirija oživljena«, Prešernov »Krst pri Savici«, Tomanovo pesmi in pesmi njegovo gospe ild. Kako mi jo razkrival zgodovino z vso drugačne strani, nego smo se jo učili mi! Moja ponosnost na znanje zgodovine in odlični red v njej v spričevalu sta so kar sesedla. Kaj som jaz prej vedel o Slovanih, kaj celo
0	slovenskih pesnikih in pisateljih.« — »Prav vesel bom, če sem vam odprl drugo obzorje in vas spravil na drugo pot. Mi smo Slovenci! Svojo matere ne smemo zatajevati. Vsak, kdor to stori, jo odpadnik, renegat; ravno tako kakor
1	isi i. ki zataji svojo vero. (Str. 97, 98.)
Pa no samo resne strani življenja nam nudi knjiga, ampak vsaka stran
ska kokotka »N. Fr. Pr.« je že žvrgo-lela, tla nastaja v Belgiji nova doba, ker so ob volivni borbi proti katoličanom prepevali belgijski liberalci socialno melodije. Tako vesela je Žc bila dunajska judinja, da bi človek mislil, gotovo, dunajski jud strmoglavi belgijsko katoliško večino.
Svobodomisleci so se jako motili, ko so napovedali politično smrt belgijski vladajoči večini. Pri nedeljskih volitvah je bilo izvoljenih 19 katoličanov, 22 liberalcev in 18 socialistov .Katoličani so izgubili en sam mandat, ker so •imeli katoličani osem glasov večine, (morali bi si osvojiti svobodomisleci (najmanj pet mandatov, da potisnejo katoličane v manjšino.
V volivnem boju so morali združeni liberalno - socialistični nasprotniki priznati, da vodi katoliška večina naravnost vzorno finance, kar kaže proračunski prebitek sedem in pol milijona frankov, kar kaže tudi trajno napredovanje trgovine.
Ker stvarno niso mogli katoliški Večini ničosar očitati, poprijel i so se svobodomisleceni tako priljubljenega osebnega boja, a kakor kaže izid voli-itev, umazana in neupravičena osebna gonja ni rešila združenega liberalno-isocialističnega svobodoniiselstva, kar idokazuje, da kulturno visoko razvito Jjelgijsko ljudstvo v pretežni večini nc imara za svobodomiselne puhlice.
Svobodomisleci sc zdai zanašajo na ivolitve leta 1912.
Vojno sodišče proti Hofrichterju.
iVčeraj se je pričela razprava voj-ftega sodišča proti Hofrichterju, ne da bi bila o pričetku obveščena javnost. Hofrichterja so privedli k razpravi v paradni obleki brez orožja. Obtoženec jje bil bled, razburjen, tresel se je po celem životu. Vojno sodišče je sestavljeno iz dveh poročnikov, dveh nad-poročnikov, dveh stotnikov in predsed-siika majorja. Pred vsem so zaprisegli člane vojnega sodišča. Hofrichterja so vprašali, če kaj ugovarja proti sodnim osebam. Tiho je odgovoril, da ne. Ko so zaprisegli sodnike, se je prečital zapisnik, ki obsega Hofrichterjev zago-ivor. Ko so vprašali Hofrichterja, če hoče kaj pripomniti, je Hofrichter odgovoril, da. nima ničesar pripomniti. IRazprava bo končana najbrže že danes. {Razprava se je pričela, ob 8. uri zjutraj an je trajala včeraj do 7. zvečer. Hofrichterja so pripeljali v sodno dvorano štabni profos in dva vojaka z nasajenima bajonetoma. Ko bodo prečitali vse zapisnike, podajo psihiatri svoje mnenje. Psihiatri smatrajo Hofrichterja za manj vrednega po dušnih sposobnostih. Ko se izreče obsodba, se izroče vsi spisi zapečateni dunajskemu poveljniku. Spisov je toliko, da jih bodo morali peljati na vozu.
AVSTRO-OGRSKA.
Jezikovno vprašanje in češki agrarci.
Zvršilni odbor češke agrarne stranke je pooblastil poslance, da smejo glede na jezikovno vprašanje v stvarnem in v kompetenčnem oziru prevzeti iniciativo in je rešiti skupno z ostalimi češkimi in slovanskimi strankami.
Novi poslovnik.
Vanj nameravajo sprejeti določilo za varstvo neparlamentarnih oseb. Poslovnik bo uvedel tudi pavšal diet in reprezentacijski prispevek za predsednika. Namesto potnih stroškov dobe poslanci prosto vožnjo po vseh železnicah in po parobrodnili progah.
mam tudi pripoveduje o veselih burkah, ki jih uganja mladina. Njegov sprejem v »Alojzijeviščc«, pouk v petju in glasbi, dobre in slabe gospodinje, inagajivost v šoli, goljufije pri nalogah, obisk gledališča, prva smodka itd. itd., ;to vse so stvari, ki bodo marsikoga zanimale.
Mislim, da je zadela »Katoliška Bukvama« v. izdajanjem Alešovca pravo. Gotovo tudi materielni dobiček za idcelniin ne bo zaostal.
»Ričct iz Žabjeka«, zlasti pa. »Ljubljanske slike« bodo zanimale najširše sloje in za.to naj založništvo s temi doli nikar predolgo nc odlaša. Z malimi adaptacijami se dajo tc stvari prilagoditi današnjemu okusu.
Redakcija ocenjene knjige je prav dobra: ja^z za svojo osebo bi opustil samo epizodo v »Gradišču«, dasiravno je eksistenčno opravičena. Tisk in opre-m asta čedna. Dasi nisem neprijatelj prevodov iz tujih slovstev, jc vendarle knjižica »Kako sem sc jaz likal« za naše razmere veliko več vredna, kot pa razni tuji prevodi. Ker je Alešovec pisal poljudno, zato delo ni namenjeno samo inteligenci, ne samo mladini, ampak tudi najširšim slojem.
StUrgkhovo in Bilinskijevo stališče omajano.
»Narodni Listv;- poročajo, da je omajano StUrgkhovo in Bilinskijevo
stališče.
ITALIJANSKO BRGDOVJE V ČRNI GORI.
Italijansko brodovje jo obiskalo Topolico. Poveljnik podadmiral Conto Orestes se jo s svojim štabom poklonil črnogorskemu knezu. Knez si; jo italijanskemu kralju brzojavno zahvalil za obisk.
Dnevne novice.
»Hrvatski katolički narodni sa-vez« je imel včeraj svojo prvo sejo. Bilo je veliko navzočih, med njimi Škofa Drohobecky in Mahnič. Ante Don kovic je med drugim protestiral, da jc zagrebški občinski svet kupil Mestrovičev »Zdonac ljubavi«, silno pornografski izdelek. Dr. Markulin je razlagal izobraževalni gospodarski program Sa-veza, škof dr. Mahnič pa je navzoče navduševal za krščansko-socialno orga-nizatorično delo. Govorila sta tudi učitelja Jotler in Anderlič . Pristopilo je zopet mnogo novih članov.
Udeležniki 14. mednarodnega časnikarskega kongresa so prišli in odšli iz Pulja z vtisom, da prebivajo tu izključno le Lahi in Nemci. Akoravno prebiva v Pulju nad eno tretjino Hrvatov in Slovencev, okolica puljska pa je sploh hrvaška, se ui od poklicane strani nič storilo, da bi se bilo udeležnikom 14. mednarodnega časnikarskega kongresa pokazalo, da prebivajo v Istri tudi Slovani ln to še v večini. Če je že v Trstu, kakor se zatrjuje, bila koprska razstava zastopnikom Slovanov na, poti, da niso mogli udeležnikom kongresa v Trstu pokazati, da biva v Trstu na tisoče Slovencev, te zapreke vendar v Pulju, kot največjem mestu Istre, ni bilo. Sedaj naj se pa še kdo čudi, če se bo po svetovnih listih pisalo o izključno laškem Trstu in laško-nemškem Pulju. Kako velikansko škodo je s tem, da Slovani Istre in Trsta ob tej priliki niso manifestirali za slovanstvo teh pokrajin, zagrešilo sedanje vodstvo tržaških in istrskih Slovencev, se bo še-le pokazalo!
+■ Slavnostni večer priredi »Slovanska liga katoliških akademikov« 27. maja 1910 na Dunaju v proslavo slovanskih obletnic tega leta in ustanovitve kluba čeških katoliških akademikov v Ligi. Spored je sledeči: 1. Grun-wakl (g. drž. poslanec Stojato\vski). 2. Ilirija (g. phil. Fr. Trdan). 3. Ustanovitev kluba čeških katoliških akademikov. Pri večeru sodeluje pevski zbor slov. katol. akad. društva »Danica«. Večer se vrši v lokalu Trotter: »Zum Magistrat« (velika dvorana), I. Lichten-felsgasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Za predsedstvo »S. Lige K. A.«: Phil. A. Smykal, t. č. predsednik; phil. L. Suš-nik, t. č. tajnik. Naslov »S. Lige K. A.« je: Dunaj VIII., Schonborng., Part. 9, (Danica).
+ Slavnost razvitja zastave krškega Orla se je izvršila v najlepšem redu in ob sijajni udeležbi. Slavnosten prostor je bil lepo okrašen in tudi telova-dišče je bilo lepo z mlaji zastavljeno. Zastopani so bili telovadni odseki, oziroma izobraževalna društva iz Ambru-sa, Dobrepolj, iz Ljubljane, iz Roba, iz Škocijana pri Turjaku, iz Šmartna pri Litiji, Ribnice, iz Št. Vida na.d Ljubljano, iz Zagradca in Žužemberka. Po sv. maši v župni cerkvi jc domači župnik blagoslovil krasno zastavo Orla, ki ima na eni strani sliko Brezmadežne, na drugi strani sliko Orla. Ob blagoslovitvi jc poleg domačega župnika navdušeno erovoril zastopnik »Zveze Orlov« iz Ljubljane, jurist brat Kodre. Pri slovesnem obhodu z zastavo, pred katero sta jahala brat načelnik Strah in brat, Gros, hi pri blagoslovitvi jc igrala godba Orlov iz Škocijana. Javno telovadbo popoldne je izborno vodil brat Aleksander Jeločnik. Ljudje se niso mogli dovolj načuditi gibčnosti nastopajočih Orlov. Nastopil je tudi naraščaj z zastavicami. Našteli smo jili okrog 30. Vseh Orlov v kroju pa smo našteli do 70. Veliko jih jo bilo tudi brez kroja. — Ob tej priliki se jo blagoslovila tudi zastava, dekliške Marijine družbe in zastava šolske mladine. Kumovaln jo zastavi Orlov gdč. Prosene, zastopana po gdč. Rebolj; zastavi dekliško Marijine družbe gdč. Javornikova in šolski zastavi gdč. učiteljica Strauss. Lepa jim hvala, zlasti tudi šo za darove. Zahvalo izrekamo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da Hse je slavnost tako lepo izvršila, zlasti gosp. kaplanu Pečariču za jedrnat, primeren govor v cerkvi, bratu zastavonoši Zupancu, bratu Rebolju, vsem darovalcem lepih mlajev, prav posebno pa še g. župniku iz .škocijana in tumošnji orlovski godbi. Na zdar!
'+ Volitve v bosanski sabor so končane; danes jo volila mestna kurija, rezultati dozdaj še niso znani. »Narodova« glorija, da je »klerikalna« strah-ka propadla in da jo zmagala dr. Man-dičeva stranka, je prenagljena, ker bo, ko se izvedo vsi rezultati, najbrže tako, da dobijo »klerikalci« celih 6 mandatov, kar jo sila veliko, če pomislimo, da se je katoliška stranka šele nedavno ustanovila! Potem pa je tudi to, da so ravno v Sarajevu katoličani prodrli in so Mandičevci propadli, kljub temu, da je za slednje s polno paro delala vlada s Srbi vred. Katoličani bodo tudi v bosanskem saboru edina opozicija, ker je Mandičeva stranka z dušo in telesom vladna, kakor hrvaška koalicija v Zagrebu. Mandičevci so mažaroni, srbo-fili in vladinovci — zato je kaj značilno, da jih »Narod« hvali. Mandičevci so tudi nasprotniki trializma. »Eine nette Gesellsehaft.«
—	Defravdantovl pomagači. V soboto je bila v Rovinju končana sodnijska obravnava proti onim osebam, katere so pomagale precl dvema letoma ubeglemu defravdant.u dr. Lorencettu slepariti in mu menjavale prisleparjen denar ter ga potoni pošiljale za njim v Buenos Aires. Obsojeni so bili: Nicolo Martin (državnozborski kandidat združeno puljske socialne demokracije, torej tudi jugoslovanske iz leta 1907.) na dva. meseca, Matija Smarcglia na šest mesecev, Janez Prodan (bivši morna-rični komisar) na osem mesecev in Jožef Decolle na 18 mesecev težke ječe. Dognalo se je, da so te osebe po posredovanju različnih bank zamenjale oko-lu 300.000 kron in poslale v Buenos Aires za ubeglim dr. Lorencettom. Seveda je to sanio tista svota, katero so zgorajšnji Lorencettovi zaupniki za njim poslali, koliko je pa ostalo sodišču prikritega in koliko da je Loronzetto sam seboj vzel na beg, o tem bo seveda zgodovina molčala. S tem je končana mučna afera največjega zaupnika in posredovalca puljske laško - liberalne stranke,
—	Krvavo maščevanje radi izgubljene pravde. Kmet J. Kocjančič iz okolice Sv. Dominika pri Poreču v Istri, je prodajal razno blago Karolu Kocjanči-ču v Sv. Dominiku. Pri kupčiji je prišlo radi blaga do pravde, katero je zgubil kmet J. Kocjančič. Bil je tudi obsojen na štiritedenski zapor radi razžaljenja časti K. Kocjančiča. Pretekli petek popoldan ob 3. uri nastopiti bi moral kazen, toda vzel je seboj dvocevno puško, katero je imel skrito v vreči, ustavi se pred prodajalno K. Kocjančiča ter ga pričakuje na cesti. V trenotku ko pogleda trgovec iz prodajalne, pomeri in sproži obe cevi, K. Kocjančič obleži v prsa zadet mrtev med vhodnimi vrati. Umorjeni zapušča ženo in tri otroke. J. Kocjančič je vzel puško seboj ter se je sam javil ondotni oblasti. — Drugo poročilo pa pravi, da je šel Kocijančič nato v dve uri oddaljeno vas Pribi-tič, kjer jc stanoval kmet Ivan Bcako-vič, ki je v pravdi pričal proti Ivanu Kocjančiču. Našel ga je na polju in ga je ustrelil v glavo, da se je smrtno zadet zgrudil. Dasi je bilo pri tem navzočih več prič, so je Kocjančiču posrečilo ubežati in ni doslej kljub vsem zasledovanjem še nobene sledi za njim.
—	Telesna vzgoja na srednjih šola1!. Letošnjega prosinca se je vršila v naučnem ministrstvu na Dunaju enke-ta glede telesne vzgojo šolske mladine; ob ti priliki so sc vsi strokovnjaki odločno izrekli za povečanje nege telesnih vaj v šolah. Sedaj jc naučni minister grof Stiirgkh izdal tozadeven razpis, kjer predvsem izreka priznanje dosedanjim \ispehom telesne nege v šoli. Različni činitelji so šli pri tem šoli s hvalevredno naklonjenostjo na roko s prepuščanjem igrišč in raznimi ugodnostmi v plavaških in kopaliških zavodih. Veliko so pripomogla tudi telovadna, igralna in druga športna društva, pri telesni vzgoji srednješolske mladine. Marsikje pa so zunanje okoliščine delale oviro, da se telesne vaje niso mogle primerno razviti. Minister poziva šolska ravnateljstva in učiteljstvo, naj skušajo vse ovire odstraniti in v navedeni namen pridobiti svojce učencev in prijatelje zavodov; I udi naj bi se v to svrho ustanovile posebne organizacije. Razpis nadalje opozarja na razne igre in športe, ki se v posameznih zavodih žc vrše ali ki jih je priporočala januarska enketa, zlasti veslanje in strelske vaje. Gledati jc na to, da se bodo lelesne vaje učencev vršile ob vsakem vremenu in da se v ta namen tudi odmori med podukom temeljito izrabijo. Da se telesna vzgoja v šoli kolikor mogoče visoko razvije, poziva minister vse učitelje, da sc živo zavzamejo zanjo. Obenem odrejuje. da imata biti dva popoldneva v tednu popolnoma prosta pouka in nalog, no da l>i so morda vsled I c k a delo nakopičilo na druge dneve. Zmanjšanje domečega dela
učencev naj se nadomesti z večjo marljivostjo v šoli, omogočajo pa to tudi redbe zadnjega Časa, ki omejujejo tva-rino in zmanjšujejo pismena dela. Šolske prireditve na polju telesne vzgoje naj se tudi v bodoče izkazujejo v šolskih programih, izdale pa se bodo tudi šc posebne odredbe za izcrpljiva tozadevna poročila. Končno izjavlja minister, da jo rade volje pripravljen razvoj telesno vzgoje šolske mladine tudi denarno podpirati.
—	Umrl je v Savljah g. Anton Sita r, star 53 let, oče č. g. mestnega kaplana Valentina Sitarja. N. v m. p.!
—	V vodo skočila. Včeraj, 24. t. m., zvečer okrog 11. ure jo dobil Valentin Šmon, mlinar pri g. Kuraltu, na rakah v vodi utopljeno F. Kršič, 18 let staro dekle, hčerko delavčevo. Bila je v samem spodnjem krilu. Kaj jo je gnalo v smrt, se ne ve, mogoče se ji je omračil um.
—	Voda udrla v hiše in odnesla mostove. Od Save ob južni železnici nam poročajo: Grozna nesreča je zadela našo fa.ro v soboto dne 21. t. m. ob
6. uri zvečer. Vlila se je strašna ploha s točo, in čez pol ure pridrli so hudourniki s hribov in poplavili polja in travnike, vdrli so v hiše iu hleve in podrli več mostov. Posebno hudo sta prizadeta posestnika A. Bajde in J. Juž-nik. Občutno škodo pa ima cela župnija, ker jc brodarju P. Štrusu voda vzela brod, tako da sedaj nimamo od Litije do Zagorja prehoda čez Savo. Sedaj se šele občutno kaže potreba toliko zaželjenega mostu. Priporočamo prizadete posestnike in napravo mostu državnim in deželnim poslancem.
—	Vojaške vesti. Iz Celovca se poroča, da so prestavljeni od 17. polka podpolkovnik Franc Trschina od okrajnega dopolnilnega poveljstva v Ljubljani k 2. bataljonu v Celovec, major Ivneifl od celovškega 4. bataljona v Ljubljano k okr. dop. poveljstvu, major A^iTda v Celovcu je imenovan za poveljnika ljubljanskega kadra., major Neubacher v Ljubljani za poveljnika 4. bataljona v Celovcu in major Ha-luschka od ljubljanskega kadra v Celovec.
—	Iz straha pred kometom se ]e naznanil sodnlji neki kmet iz beljaške okolice, da je pred 15 leti zažgal svojo hišo, da bi dobil zavarovalno vsoto. Seveda so ga takoj zaprli.
—	S ciankalijem se je zastrupil v Pragi slovenski visokošolec P. Plohi.
—	Živa sežgana. Iz Gorice poročajo 23. t. m.: Gospa Karolina Massari, U let stara, stanujoča na Corso Giuseppe Verdi št. 21, se je polila s špiritom, ki se je vžgal. Dobila je opekline po celem životu. Ko so prišle na lice mesta zdravniki, je bila nesrečnica že mrtva. Natančnejše se še ne zna, kako se je zgodila nesreča. Pokojnica je trpela na melanholiji.
Prešeren v bolgarskem prevodu. »Slavjanski glas«, ki ga izdaja »Slav-janskoto blagotoritelno družestvo«, v Bolgariji in ga urejuje znani bolgarski slovanofil vseučiliški profesor S. S. Bobčev, priobčuje v svoji zadnji številki Prešernovo »Zdravico« v prevodu profesorja S. Čilingirova. Pesmi je urednik dodal to-le pripombo: »Dal Bog, da bi se ta pesem razširila po vsem slovanskem svetu, da bi združevala razcepljene slovanske narode ter krepila v vsakomur izmed nas narodno slovansko samozavest«.
Ustavljena preiskava proti Srbom. Državni pravnik zagrebškega sodnega dvora Križ bo v sporazumu z novoimenovanim državnim nadprav-nikom pl. Gajom stavil predlog, naj se ustavi preiskavo proti Srbom zaradi veleizdaje, ker ni pozitivnih vzrokov zanjo.
Prof. dr. Manojlevid na zagrebški univerzi. Profesor zagrebško univerzo in deželni poslanec dr. Manojlovič, ki je bil pred dvemi leti suspendiran, ker je bil obtožen velikosrbske propagande, bo zopet imenovan za profesorja zagrebške univerze.
TOPNIČARKA POTOPLJENA.
(100 oseb mrtvih.)
N e w Y o r k, 24. ma ja. Topničarka »Vams«, last nikaragueško vlade, jc potopila topničarko upornikov »Omot,epe«. 100 oseb jc s topničarko utonilo.
Štajerske novice.
š Shodi zaupnikov »Kmečke zveze«
v Vuzenici, Slovenjgradcu, Velenju sc proglasili z velikim navdušenjem gosp prof. K a r o 1 a V c r s t o v š k a za državnozborskoga kandidata za okraj Marenberg - Slovenjgradec - Šoštanj-Gornjigrad. — Liberalci postavijo svojega kandidata prihodnjo nedeljo nn i sestanku v. Slovenjgradcu,
š Vabilo na javno zborovanje Slov. katol. političnega društva v Brežicah za Občine Zakot, Mostec, Sela in Artiče, ki se vrši v nedeljo 29. maja 1910 ob pol 4. uri popoldne, v gostilni g. Krulca v Št. Lenartu pri Brežicah, ob cesti na kolodvor. Dnevni red: Poročilo državnih in deželnih poslancev gg. Franceta iPišek in dr. Ivana Benkovič. Posebno se bo razpravljalo o novi postavi za povzdigo kupčijo z živino, o davčni pre-osnovi itd. in se protestiralo zoper davek na vino. Ob lepem vremenu se vrši zborovanje pod milim nebom. Volivci! Pokažite z obilno udeležbo .Vaše zanimanje za javne zadeve!
š Konferenca za delosposobnost Štajerskega deželnega zbora. »Grazer jVolksblatt« poroča, da. so bile pri namestniku Claryju koncem minulega ftedna konference o delosposobriosti štajerskega deželnega zbora. Udeležila sta se jih dr. Korošec in Robič. (Ko je Clary začetkom pogajanj izjavil, da nemški nacionalci niso opustili svojega stališča, se dr. Korošec in Robič nista hotela spuščati v nadaljnja pogajanja.
š Izstopil je iz katoliške cerkve sestošolec. A. Rischner v Celju, da se mu ne bo, kakor pravi, treba več učiti veronauka.
š Umrl je pri Sv. Juriju ob Taboru veleposestnik g. Valentin J u ž i n a.
š Toča. V Svečini je v nedeljo, dne 22. t. m. popoldne hudo toča klestila. Najhujše sta zadeta Ščipnik in Slatina.
š Porotne obravnave v Maribora se
prično 13. junija.
KoroJke novice.
k Slovensko delavsko društvo za Celovec ln okolico priredi mesečno zborovanje v soboto dne 4. rožnika ob 8. uri zvečer v gostilni pri Benediktincih.
k Majnlkov Izlet priredi I. kor. tamburaško društvo »Bisernica« v Celovcu v nedeljo dne 29. t. m. v Št. Tomaž pri Škofjem dvoru. Zbirališče v delavskem društvu, Kosarnske ulice št. 30, I. Odhod točno ob pol 2. uri popo-ludne, v Št. Tomažu veselica s tambu-ranjem in petjem v društveni dvorani. Poživljamo celovške slovenske kroge, da se gotovo udeleže tega izleta na skrajno narodno mejo. Bratski pozdrav! — Odbor.
Po sveta.
Velike povodnjl na Hrvaškem.
Predvčerajšnjim ponoči je od 10. do 11. ure nenadoma nastala velika povodenj v občini Rude in Samobor. Škoda jc zelo velika, zlasti v Rudah. Voda je prišla z veliko hitrico ter razdrla ceste in mostove. Voda je tako drla, da je ru-vala drevje s koreninami iz zemlje. V Samoboru je celo odnesla škedenj s senom. Samobor je bil celo uro — od 10. do 11. — poplavljen. Vsi samoborski vrtovi so uničeni. Ceste in javni nasadi so opustošeni. Regulacija Rudne Drage, ki je veljala 50.000 kron, jc uničena. Pri prvi poplavi se je izkazala kot ničvredna.
Strah pred letalnim strojem. V
mestecu Vronja v Srbiji bi se moral vršiti pred par dnevi poizkus z letalnim strojem. Policija pa je zabranila nameravani izlet, ker jc ljudstvo zelo praznoverno, pa bi mogla nastati panika, ki bi povzročila zle posledice. Zlasti še, ker so hiše tako slabo zgrajene, da bi pri slučajni nezgodi letalnega stroja, ako bi padel na kako hišo, moglo priti do katastrofe.
Zrakoplovna razstava v Veronl, !2. t. m. se je o tvorila ob velikanski množici ljudstva zrakoplovna razstava v Veroni. Več zrakoplovcev je poletelo z letalnimi stroji v zrak med velikanskim odobravanjem občinstva. Nadalnjo polete je preprečila nevihta.
Srbsko pristanišče ob Donavi. Srb-Ska ministrska komisija, k"i je preiskovala dolenjo Donavo, da izbere pristanišče ob Donavi tor skrajno točko železnice Donava-Jadransko morje, je sklenila, da se za to izbere mesto Pra-ttovo. Tu se bo tudi zgradil čez Donavo most., da se povzdigne prometna zveza ; Rumunsko, oziroma Rusijo.
Proti evropskim klobukom. Turško notranje ministrstvo je prepovedalo nositi mohamedanskim otrokom evropske klobuke, ker je to protinravno.
Imenovanje mohamedanskega cerkvenega glavarja v Bosni. Kakor znalo, jo bil pred meseci imenovan za mo-mmendanskega rcis-el-ulcma g. šarac., Sarajevu. Imenovanje mohamedansko-ra cerkvenega, glavarja za Bosno in Jeroegovino pa postane pravomočno, ro ga. potrdi šej-el-izlam. Kakor sc po-•oča iz diplomatskih krogov, so jo to ledaj žo zgodilo in se bo bržkone vr-iila slovesno instalacija bosenskega mohamedanskega cerkvenega glavar-,a oh cesarjevem bivanju v Sarajevu.
Ženske srednje šole v Rusiji. V
Rusiji je moških gimnazij in realk 677, a ženskih gimnazij in podobnih zavodov 958. Samo ženskih gimnazij jc več kot moških. Da, ženske gimnazije so naravnost prenapolnjeno. V Sibiriji, v mestu Tomsku, je v ženski gimnaziji 1200 gojenk. Sibirski poslanec tega okraja zahteva, da se ustanovi še ena ženska gimnazija. Malokje je ženska tako željna znanja, kakor v Rusiji, ali tudi malokje ji gre v tem oziru tako vlada na roko. Naj bi dunajski slova-nožrci vzeli te številke v roke in potem pisali o ruskem barbarstvu.
— Češko poljedelsko razstavo je 15. t. m. obiskal vodja poljedelskega ministrstva sekcijski načelnik R. pl. Pop tor se o njej in o delovanju praške osrednje kmetijske družbe jako pohvalno izrekel.
HRVAŠKI IN SLOVENSKI KATE-HETJE.
+ IV. hrvaško - slovenski pedago-ško-katehetski tečaj se bo od 5. do 9. julija lotos vršil v Djakovu s pomočjo škofa dr. Ivana Krapca in pod pokroviteljstvom škofa dr. Andjelka Voršaka. Spored je tale: I. Slovenski pradava-telji: 1. Prof. dr. Levičnik, učitelj veronauka v Ljubljani: »O ekshOrti za dijake.« II. Predavatelji zagrebške nad-škofije: 2. G. Canjko Valent, veroučitelj na višji dekliški šoli v Varaždinu: »O vzgoji deklet«; 3. dr. Cenkič Juraj, župnik na Kalniku: Praktično predavanje »o prvi Božji zapovedi« (II. razred); 4. prof. clr. Čukac Stjepan, veroučitelj kralj, dolnomestne gimnazije v Zagrebu: »O zapadnem razkolu«; 5. msgr. prof. dr. DoVranič Mirko, veroučitelj na dež. žen. liceju v Zagrebu: »Pripomočki k psihološki metodi«; 6. prof. Ileffler Ferdo, glavni učitelj veronauka in metodike na kralj, učiteljišču v Zagrebu: a) »Kateheza ni eksegeza«, b) »Katehi-zacija je predhodna ilustracija«, c) »Katehizacija jo tudi meditacija«. 7. G. Ivanek Vilim, duhovnik, urednik »Isti-ne« v Zagrebu: »O paleolitičnem človeku«; 8. prof. dr. Peček Karlo, veroučitelj kralj, gornjomestne gimnazije v Zagrebu: »O katekizmu v XIV. stoletju«; 9. prof. Ferdo Rožič, duhovnik, učitelj filologije v nadškofijskem liceju v Zagrebu: »O rimskih odah«. III. Predavatelji djakovske škofije: 10. G. Cvr-kovič Ivan, kapelan v Mitrovici: »O stanju katehizaeije v djakovski škofiji«; 11. g. Galovic Grga, kaplan in katehet v Sremskih Karlovcih: »Zakrament, sv. pokore kot naravno in nadnaravno vzgojno sredstvo«; 12. g. Golubičič Ivan, župnik v Komletincih: »Praktično predavanje o zakramentu pokore (III. razred)«; 13. g. Lazarič Mirko, učitelj v Djakovu: »Činitelji v vzgoji«; 14. g. Ra-koš Vinko, učitelj v Vuki: Praktično predavanje »o zapovedi ljubezni do bližnjega (umerjeno za vse razrede)«; 15. g. Žerav Josip, učitelj v Vrpolju: »Učitelj in šola«. — Kakor vidimo, je program izredno zanimiv in bogat. Tečaja se more udeležiti vsakdo, ki deluje v šolski vzgoji: kateheti in učitelji, oziroma učiteljice, redovniki in redovnice, kakor tudi vsi, ki se za šolsko vzgojo zanimajo. Udeležniki bodo gostjo škofa dr. Krapca in dobe brezplačno stanovanje in hrano v škofijskem semenišču. Zunanji gostje morajo svojo udeležbo naznaniti do konca meseca junija »Odboru za obdržavanje IV. hrv.-slov. pedagoško - katehetskega tečaja v Djakovu«.
GOSPODARSTVO.
— Vinogradniški tečaji. C. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, g. B. Skalicky, priredi tekom meseca junija t. 1. več praktičnih tečajev za vinogradnike, pri katerih bode poučeval v zelenem cepljenju in poletnem obdelovanju trt ter odgovarjal na vsakovrstna strokovna vprašanja. Ti tečaji se vršijo na prostem, v vinogradih in zato le ob u g o d n e m vre m e n u. Vsak, kdor se jih misli udeležiti, prinese naj seboj ob določenem času na kraj poduka dobro nabrušen nož, nekaj irtnih mladik in nekoliko gumijevih vezi. Taki tečaji so bodo vršili: I. v torek, dne 7. junija, ob 8. uri zjutraj v Tančigori; 2. v torek, dne 7. junija ob 3. uri popoldne na Vinici; 3. v sredo, dne 8. junija, ob 8. uri zjutraj na Preloki; 4. v četrtek, dne 9. junija ob 8. uri zjutraj na Vrhu; 5. v četrtek, dne 9. junija ob 3. uri popoldne v Radon ca h; 6. v petek, dne 10. junija ob 8. uri zjutraj v Starem trgu; 7. v potek, dne 10. junija ob 3. uri popoldne
v Dolu; 8. v soboto, dne 11. junija ob 8. uri zjutraj v čepljah; vse na Belokranjskem/ 9. V ponedeljek, dne 13. junija ob 3. uri pojioldne v Sajenieah pri Čatežu, občina Velika Loka: 10. v torek, dno 14. junija ob 3. url popoldne v Vinjeni vrhu, za občini škocijau in Belacerkev; U. v sredo, dno 15. junija ob y. uri zjutraj v Borštu, občina Ajdo-
vec; 12. v četrtek, dne 16. junija ofi 8. uri zjutraj v Križki gori, občina Žužemberk; 13. v petek, dne 17. junija ob 8. uri v Valični vasi, obč. Zagradec; 14. v soboto, dne 18. junija ob 9. uri zjutra j na Kopačiji pri Primskovem; 15. v ponedeljek, dne 20. junija ob 3. uri pop. v Št. Janžu in 16. v torek, dne 21. junija ob 9. uri dopoldne v Radečah; vse na Dolenjskem. — Natančen kraj pouka (goro in vinograd) zvedo vinogradniki po oklicu županstev. Zaradi velike koristi tega pouka za vinogradnike, želeti je obilnega obiska teh tečajev od strani vinogradnikov.
»KATOLIŠKA BUKVARNA«
V LJUBLJANI	yi
priporoča sledeče novosti: Mladeničem. Prvi zvezek: Obramba vere. Spisal Anton Bonavent-tura, škof ljubljanski. Cena 1 K. — Krasna apologija, ki naj si jo omisli vsak mladenič, da bo dobro oborožen proti modernim zmotam in predsodkom in da jih bo vedel ovreči z jasnimi dokazi. Jules Verne, Pet tednov v zrakoplovu.
Trije Angleži raziskujejo Afriko. 3 K. Šaljivec iz Podravlja. Spisal Janko Osojnik. Zbirka pripovedk iz Štajerskega Podravlja. 1 K. Romantika. Spesnil Ivan Pregelj. Cena 1 K 50 h.
Slovenska stenografija. Priredil Fr. Novak. Prvi del. Ivorespondenčno pismo. Cena 3 K. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk Jn zabavo. Zbral in uredil A. Kalan. Cena 80 h, vezano 1 K 20 h. Vstaja škenderbegova. Zgodovinska
povest. Cena 60 h, vezano 80 h. Skrivnosti srca. Novele. Vsebina: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. —- V pasti. — Kandidat. Cena 1 K 20 h, vezano 1 K 40 h.
Vse te knjige se dobi v knjigarni »Ilirija«, pre j Karol Florian v Kran ju.
Razglednice pesnika Antona Medveda je založila Katoliška Bukvama in se dobe po 5 vin.
Pristopajte k .Slovenski Straži'!
NASLOV: »SLOVENSKA STRAŽA« V LJUBLJANI.
Društveni člani so
1.	ustanovni, ki plačajo vsaj 200 K naenkrat ali pa vsaj v štirih obrokih tekom enega leta;
2.	redni, ki plačajo vsaj 1 K na leto, najmanj 10 K pa, če so društva, oziroma pravne osebe;
3.	podporni člani, ki plačujejo vsaj 50 vin. na leto.
Člani društva so moške, ženske in pravne osebe. Tisti, ki hočejo postati člani v oglasijo ali pri društvenem vodstvv ali pri podružnici svojega okraja.
Vse svote, ki presegajo udnino, se bodo odslej izkazovale kot »Slomškov dar« naše narodne obrambe. Zato vsak, kdor zmore, prispevaj vsako leto tudi po 20, 10 ali vsaj 5 K »Slomškovemu daru«, da z vsakim dnem naraščajo tudi denarna sredstva »Slovenske Straže«.
Vse darove in vsa pisma naj se pošilja samo na naslov: »Slovenska Straža« v Ljubljani.
Podružnice se bodo snovale potom centrale, zato naj povsodi, kjerkoli nameravajo ustanoviti podružnico, lo takoj javijo »Slovenski Straži« v Ljubljani.
Slovenci, vsi k »Slovenski Straži«!
SLOVENCI RANJENI PRI STAVKAR-
SKIH IZGREDIH V AMERIKI.
V Tukonu, Pa., traja žo dalje časa stavka. Družba, ki ima v lasti rudnike, je najela takozvano doputyje, nekake policaje, da stražijo razna poslopja in da izzivajo ljudi. 8. maja popoldne je prišlo med temi in občinstvom do prepira, pri katerem so začeli streljati depulyji na ljudi. Bilo je 30 ranjenih, med temi veliko smrtno. Po smrtno ranjene jo prišla ambulanca še ponoči in so jih odpeljali v bolnico v Greens-burg. Obstreljenih je tudi več Slovencev. Posebno težko je ranjen rojak Anton LavriČ, doma iz vasi Morava, fara Ajdovice; enajst svinčenk ima v životu. Tudi neka deklica, stara 6 let, je ob-streljena. Dcputyji so oddali čez 200 strelov. Rojakinja Katarina Klarič ima hišo, na katero so deputyji tudi streljali; stena pri jedilni sobi ima štiri luknje vsled strelov.
Telefonska in brzojavna poročila,
VOLITEV ŽUPANA V OBČINI ŠMI-HEL-STOPIČE.
« Novo mesto, 21. maja. V največji kranjski kmečki občini šmihel-Stopiče
je bil zopet soglasno izvoljen za župana dosedanji velezaslužni župan gosp. Jožef Z u r c - Š t e m b u r. Kmečka zveza.
LAŠKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE
VELIKA ZADREGA ZA VLADO.
Dunaj, 24. maja. Laško vseučiliško vprašanje napravlja. vladi velike skrbi. 3ienerth je danes konforiral z Italijani, z načelnikom nemških kršč.-soc. poslancev dr. Gessmannom in z nemškim nacijonalcem Steimvenderjem. Italijanski poslanci so danes vsi tu. Bili so brzojavno pozvani na Duna j ter imajo popoludne klubovo sejo. Italijanski poslanci groze, da bodo glasovali proti proračunu, ako vlada iu večina ne izpolnita njihovih zahtev. Stališče Slovencev je znano. Oni stoje na stališču junktima. med italijansko in slovensko univerzo in odločno odklanjajo Trst kot sedež italijanskega vseučilišča.
ZA PRAVIČNO LJUDSKO ŠTETJE. — ZMAGA »SLOVANSKE JEDNOTE«.
Dunaj, 24. maja. Danes je proračunski odsek sprejel vse postavko notranjega ministrstva. Odsek je z 275 proti 15 glasovom sprejel resolucijo dr. Kramafovo, naj vlada pri ljudskem štetju poleg občevalnega jezika določi tudi narodnost ter zahteva, da se ne bo nikjer pri ljudskem štetju na manjšine kaj protipostavno vplivalo. Za. predlog so glasovali vsi Slovani, proti vsi Nemci, tudi nemški krščanski socialci.
PONIŽANJE SRBSKO-HRVAŠKE KOALICIJE.
Zagreb, 24. maja. Koalicija je v včerajšnji seji hrvaškega, sabora izvolila delegate v Budimpešto z 43, 42 in 41 glasovi, torej niti polovica poslancev ni glasovala ter so morali delegati sami sebe voliti. Izvoljeni, delegati bodo v ogrskem državnem zboru šli z vlado Khuen Hedervaryja. Koalicija jc morala na Tomašičevo povelje voliti tudi nekaj njegovih mažaronskih pristašev. — Nato je bilo zasedanje hrvaškega sabora odgodeno.
OBRAVNAVA PROTI HOFRICHTERJU.
Dunaj, 24. maja. Obravnava proti Hofrichterju se je danes nadaljevala ob nenavzočnosti Hofrichterjevi. Ko je včeraj obtoženec priznal resničnost preiskovalnih spisov in ko je podpisal je bil odpeljan v svojo celico ter pride, pred sodnike še-le, ko se 4. razglasi obsodba. Ko so Hofrichterja pripeljali nazaj v njegovo celico, je pričel krčevito ihteti. Danes moli pred podobo Marijino, ki si jo je dal prinesti v celico.
Dunaj, 24. maja. Obtožnica proti Hofrichterju predlaga obtožbo v štirih točkah: zavratni umor stotnika generalnega štaba Maclerja, poizkušeni umor ostalih častnikov generalnega štaba, zapeljevanje k prelomitvi službene prisege, ponarejanje dokumentov. Danes se ves čas bero spisi. Nameravajo to čitanje skrajšati. Obsodba bo proglašena šele, ko bo pravomočna. Potrditi ali pa oddati višjemu vojaškemu sodišču jo ima sodni gospod, ki je sedaj na Dunaju tamošnji korni poveljnik.
VOLITVE V BOSNI.
Sarajevo, 24. maja. Hrvaška Za,-jedniea je v mestih dobila 4 mandate, v Sarajevu jo zmagal kandidat hrvaškega delavstva, podpiran od Hrvaške katoličke Udruge Vrljič. Izida, iz Bita-ča in Banjalukc še ni. Pri Srbih je zmaga srbska, ortocloksna stranka, proti srbski narodni organizaciji.
KRITIČEN POLOŽAJ NA BOLGARSKEM.
Sofija, 24. maja. Nacionalistična, agitacija, proti kralju Ferdinandu ni ostala omejena, ampak jo prenesena v široke sloje naroda. V Bolgarski je kmalu pričakovati važnih dogodkov. Nacionalistični listi vodno bolj odkrito groze knezu. Položaj Malinovega kabineta jo nevzdržljiv.
RUSKI VOJAŠKI DOSTOJANSTVENIK UMORJEN.
Peterburg, 24. maja. Šefa artilje-rije Pogoreckega jo nekdo umoril, ko jc zapuščal hišo. Morilec je pobegnil.
NEURJE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 24. maja. Iz raznih krajev poročajo o velikih viharjih in veliki .škodi.
KRVAVI SPOPADI MED REVOLUCI-JONARJI IN POLICIJO.
Pariz, 24. maja. Pri predvčerajšnjem odkritju spomenika mrtvim komunistom na pokopališču Sant Patra s jo prišlo do krvavih spopadov med rovolucijonarji in policijo. Povod izgredom so bilo rdeče zastave, ki so jih nosili Iia povratku iz pokopališča pred posameznimi skupinami. Policija je za-jtlenila nekatere rdečo zastave, pri čemur jt prišlo do izgredov in jc bilo več
policajev težko ranjenih" z noži in palicami.
DESET MILIJONOV ZAPUSTIL UNIVERZI.
New-York, 24. maja. Čudak Izak Wyman, ki je desetletja živel samotno v Saalemu, jc zapustil univerzi v Prin-cotownu deset milijonov dolarjev,
VELIK POTRES.
Monakovo, 24. maja. Tukajšna potresna opazovalnica je včeraj ob 7. uri 36 min. zjutraj bilježila velik potres. Ognjišče potresa, ki je trajal 20 minut, bo bržkone v Srednji Ameriki.
USMRČEN MORILEC.
Ratibor, 2 i. maja. Včeraj ob pol 6. uri zjutraj je izvršil vratislavski krvnik smrtno obsodbo nad ključavničarjem Pribila, ki je umoril vsled očetovega prigovarjanja svojega polbrata, da bi bil edini dedič očetovega premoženja. Oče Pribilov je bil tudi obsojen na smrt, a pomiloščen.
NESREČA NA CESTNI ŽELEZNICI.
Lipsko, 24. maja. Ko sta zadela skupaj dva voza cestne železnice, je bilo ranjenih 17 oseb. Trgovec Grund-Iing jc dobil tako težke poškodbe, da je kmalu potem umrl v bolnišnici.
ŠTIRI DEČKE UBILA STRELA.
Luksemburg, 24. maja. V provinci Toyne je več učencev neke šole šlo na izlet s svojim učiteljem. Na poti jih je presenetila nevihta ter so iskali zavetja pod drevesi. Strela jc udarila v neko drevo ter ubila štiri dečke, več pa težko ranila.
VAJE ITALIJANSKEGA GENERALNEGA ŠTABA OB AVSTRIJSKI MEJI.
V Trevizu so tajno pripravili vse za važne vaje italijanskega generalnega štaba, ki bodo med Piavo inTaglia-mentom. Častniki so došli na vaje v civilni obleki. Tajnost so tako čuvali, da ni znal o vajah niti poveljnik trevi-ške brigade. Vaje so se pričele v Trevizu in Spilimbergu, deloma tudi v San Vito del Tagliamento. Udeležuje se jih nad 60 častnikov, med njimi i korni poveljniki, 20 generalov in 15 polkovnikov. Vaje vodi bivši vojni minister general Etlore Vigano.
1 j Spored procesije presv. Rešnjega Telesa v stolnici. Ob 8. uri slovesna pontifikaina sv. maša. Okolu pol 9. ure se prične pomikati procesija, ki gre: Po Glavnem trgu skozi Špitalske ulice pred frančiškansko cerkev: I. blagoslov. — Skozi \Volfove ulice, mimo »Zvezde« (blagoslpv e. in kr. vojaštvu) in Gospodske ulice pred Križevniško cerkev: II. blagoslov. — .Skozi Križev-niške ulice, čez šentjakobski most, pred šentjakobsko znamenje: III. blagoslov. — Po Starem in Glavnem trgu pred mestno hišo: IV. blagoslov. — Razvrstitev: 1. Župnc procesije z ban-deri: a) trnovska, b) frančiškanska, c) šentjakobska. — 2. Sole: a) nemška deška šola, b) III. mestna ljudska šola, <•'; 1. mestna ljudska šola) č) strokovna šola,, d) pripravnica, e) realka, f) II. gimnazija, g) 1. gimnazija. — 3. Stolno-župno bandero sv. Nikolaja. — Trgov-
ska šola.
i. Društva: a) Krščansko-
socialna zveza z zastavo, — b) Katol. društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, c) bandero tesarjev, č) pekovsko oandero. — 5. Tretjeredniki z bande-"om. — 6. Dekliška. Marijina družba z banderom. — 7. Bandero »Naše ljube dospe«. — Ženske svetilke. — »Krščanska ženska zveza«. — 8. Bandero presv. Rešnjega Telesa. — Moški svetilei. — Moška Marijina družba. Vincencijeva družba. — 9. a) Dečki, b) deklice z (neprižganimi) svečami. — 10. C. in kr. vojaštva I. oddelek. — Vojaška godba. —
11. Mestni magistrat. — Trgovska zbornica. — C. kr. uradniki. — Deželni od-
bor. — 12. Oo. frančiškani. — 13. Du-
hovščina in Presvetli z Najsvetejšim. —
14. C. kr. deželni predsednik z uradniki deželne vlade. — 15. C. in kr. vojaštva II. oddelek. — Udeležniki procesije, naj skrbe, da se procesija ne trga in da se po danem blagoslovu kar najpreje urede in jamejo dalje pomikati. — Takt in pijeteta zahtevata, da so vsi, ki procesijo ob strani gledajo, odkriti, zlasti še pri blagoslovih, in da se vedejo povsem dostojno in spoštljivo.
lj Člani in članice »Slovenske kršč. soc. zveze« v Ljubljani sc pozivajo, naj se za zastavo S. K. S. Z. polnoštevilno udeleže v stolnici procesije sv. Rešnjega Telesa prihodnji četrtek. Zbirališče ob 8. uri zjutraj v društveni dvorani.
lj Katoliško mladeniško društvo se udeleži na praznik sv. Rešnjega Telesa s svojo zastavo šenklavške procesije. Člani naj pridejo na praznik ob 8. uri v »Rokodelski dom«, odkoder gredo *kupno k procesiji.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov opozarja vse svoje člane, da se na praznik sv. Rešnjega Telesa udeleže šenklavške procesije za društveno zastavo. Društveniki sc z bero ob
8.	uri v »Rokodelskem domu«.
lj Seja načelstva »Slovenske Straže« jc danes ob 7. uri zvečer v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva.
lj Podiranje Poljanskega mostu — zopet slavno delo »napredne« mestne uprave. Zadnje dni so pričeli podirati Poljanski most. Slavni mestni magistrat se je šele zadnji trenutek, ko so most že zaprli javnemu prometu, spomnil. da je treba o tem obvestiti občinstvo. S tem jo mestni magistrat zakrivil, da se prizadeti niso mogli pobrigati, da sc pravočasno napravi pre-potrebna brv za pešce in mlekarske vozičke. Slavni mostni magistrat jc pač pozabil, da je okrajna cesta, katero je vezal samo omenjeni most z mestom ena najbolj prometnih, če ne najpro-metnejših cest, ki vodijo v mesto. Vsak dan gre zjutraj po tej cesti stotine in stotine delavcev na delo in nebroj mle-karic in kmetic, ki vozijo na ročnih vozičkih razna živila v Ljubljano. Pri tem so v prvi vrsti prizadete vasi Ilruši-ea, štepanjavas in Hradeckega vas. Prebivalci teh vasi bodo morali hoditi po velikanskih ovinkih v mesto. Prizadete so pa tudi cele Spodnje Poljane do sv. Petra mostu, ker bodo morale gospodinje nakupovati živila na oddaljenem trgu. Občutno škodo imajo pa tudi gostilničarji in trgovci v omenjenih krajih, ker je s tem ves promet ustavljen. (Bo najbrž gospoda na magistratu mesto njih davek-plačala.) Slavni mestni magistrat opozarjamo tudi na to, da leži živinski semenj v bližini Poljanskega mostu in da prebivalcem Dobrunjske, D. M. Poljske in nižje ležečih občin pač ne bo prijetno goniti živino po velikanskih ovinkih preko Udmata, oziroma Karlovske cesto na semenj. Apeliramo na slavni mestni magistrat, da čimpreje odponiore tem nedostatkom in. takoj napravi v bližini Poljanskega mostu provizorično brv in uredi cesto od Štepanjevasi do mostu. Ta cesta se sedaj popravlja na tak način, kakor je niti kmetje sredi hribov ne popravljajo. Menda pač naš »napredni« magistrat ne misli, da se bomo tekom par let vozili s Zeppelinom v Ljubljano, ker na. tako »popravljeni« cesti, kot bo ta, se bodo globoko vdirala kolesa, v znamenje kako vzorno vodijo ljubljansko gospodarstvo »napredni« mestni očetje.
l j Vrečo kosti ukradel, V bolnici za silo je ukradel vojakom 36-letni dninar Anton Hribar iz Pijave Gorice vrečo kosti in jih prodal za S K. Ko je včeraj zopet prišel s prazno vrečo po druge, ga je pri tem zasačil nek vojak in ga prijel. Na lice mesta poklicani policijski stražnik je Hribarja aretoval. Oddali so ga sodišču.
lj Brivnice bodo na Sv. Rešnjega Telesa dan v četrtek dne 26. t. m. le do
9.	ure dopoldne odprte, na kar sc si. občinstvo opozarja.
lj Umrl je mesarski mojster g. Ivan .Tagcr, stanujoč na Poljanski cesti štev. 60.
ij Pijani voznik. Včeraj popoldne je v Stritarjevi ulici zadel vsled neprevidne vožnje v električni voz posestnikov sin Fran Paternoster iz Pudgarce. Ko bi ne bil voznik takoj ustavil električnega voza, bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Zagovarjati se bode moral pred sodiščem.
lj Preselitve v Ljubljani. V zadnjem selilnem roku se je v Ljubljani preselilo 442 strank, oziroma družin, ki so štele nad 1800 oseb. Priselilo se je v zadnjih treh mesecih 21 družin, izselilo pa li strank, ker so bile prestavljene v druge kraje. — Stanovanja so v zadnjem času znatno podražila, a vzlic temu jih še vedno primanjkuje. Stavbno gibanje jc dokaj živahno.
Meteorologicno poročilo.
Višina n. morjem 306-2m, sred. zračni tlak 736 0 mm
C Cas opa-H zovanja
Stanje barometra
v mm
Tempe-1 ralura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
r.jcz c « ^
>35
23 9. zveč. 7. zjutr.
24
2. pop.
735 4 | 13 3 735 2 ; 14*2 735-3 i 16 0
sr. jvzh. | oblačno sr- svzh. „ sr. jvzh. del. jasno
08
Srednja včerajšnja temp. 13 9°, norm. 15 0'.
N. F. Schaff er
B
i®
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
novi
(hasell lajSaločili, slez razHralajočiii)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-:
ki žele zastopati znano banko in se baviti s prodajo zakonito dovoljenih srečk, dobe z visoko provizijo stalen in pošten zalnžek, mesečno 200 do 500 kron. — Ponudbe je pošiljati na naslov:
,|G!!6 Muna", Oudapešta V, Borse Postfacti 38.
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
bjuftiia^, Stritarjeva (Spilaislia) ulica 5.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
TlžZJfE CENE
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 24. maja.
Pšenica za okt. 1910 .'•. . . .	9 92
Rž za okt. 1910 . . . . ....	7 62
Oves za oktober 1910 .....	660
Koruza za maj 1910 ......	5 56
Koruza za julij 1910 ......	5*74
Efekti v: —.
Prodajalka
dobro izurjena v trgovini in zmožna obeh deželnih jezikov, želi premeniti službo. Naslov pove iz prijaznosti uprava lista. 1492
(kompleten) velikost 13/18 z najboljšimi lečami (objektivi) dobro ohranjen se po nizki ceni proda. Vpraša naj se v drogeriji Anton Kane v Ljubljani.	1495 2—1
Učenec
ki je dovršil vsaj dve gimnaziji, se sprejme v boljšo trgovino v Ljubljani. Več se izve pri upravništvu »Slovenca«. 14% 2—1
dobro izurjen, se sprejme proti dobri plači za trajno delo. Andrej Keržišnik, kroj. mojster, Železniki 2. Nastop takoj.
Vino po ceni. f
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu iflaljavac, pošta in postaja Roč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 50 litrov. 667 100—li
/L
!f-
af
T
m
1441
Koncerti=
sliv. filharmonije
vsaki dan
se vrse
v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob V2IO. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno prost.
BBWBM«HW
Zahvala.
Za premnoge iskrene dokaze sočutja povodom smrti naše ljubljene nepozabne matere oziroma s*estre in tete, gospe	1499 1 — 1
Marije Novak
pocestnice, trgovke in gostilničarke v Štepanjivasi
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom prijateljem in znancem.
Predvsem se iskreno zahvaljujemo prečastiti šentpeterski duhovščini za tolažilne obiske ob času bolezni in za častno spremstvo k zadnjemu počitku.
Posebno zahvalo smo dolžni tudi g. dr. Staretu, ki je rajneo obiskoval ob času bolezni ter s svojo znano ljubeznjivostjo posvečal največjo zdravniško pozornost in trud v olajšanje njene bolezni.
Dalje izrekamo svojo iskreno zahvalo vsej mnogobrojtii množici občinstva iz Ljubljane in okolice, ki je spremilo našo drago mamo k zadnjemu počitku.
Izrecno se zahvaljujemo vsem njenim stanovskim tovarišicam in tovarišem, gosp. županu Korbarju, gasilcem iz Štepanjevasi in Bizovika, vodstvu in učenkam Lichtenturničiiega zavoda, ki so s svojo udeležbo pripomogli do tako častnega pogreba.
Najlepša zahvala pevskemu društvu „Slavec" in .Bizovik" in vrlemu pevo-vodju g. učitelju Cepudru za pretresljivo nagrobno petje.
Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in nosilcem.
Konečno še enkrat tisočera zahvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki nam jc na kakršenkoli način pokazal svoje sočutje v tem za nas tako žalostipolnem času.
Stepanjavas, dne 24. maja 1910.
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda iz proste roke vRožsii dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1487 Balija na Gliucah preje Traun. 5-1
MM 0000 0000 0000i 0000
Modni salon j a damsfa klobuke
P. M[agdič, Ljubljana
priporoča svojo bogato zalogo modernih in okusnih slamnikov po $elo ugodnih in bre^ konkurenčni h cenah, /zaročila 3 dežele izvršujem 3 obratno pošto..
1491
U
0
!-JL-J L^J L-J Uij ^ &J [!=!< ?IIJ Eao s LQl Q E75 a [H! O ^ ^ ^ «^