316
Vnanje države.
Rusija. Ruski minister za zunanje reči Giers je bival zadnji čas nekaj dni na Italijanskem. To priliko je porabilo italijansko časopisje, da je pisalo o prijaznih in srčnih odnošajih med Italijo in Rusko.   No rusko ča-
317
gopisje pa ni ostalo dolžno italijanskemu, marveč mu je povedalo, kar mu gre, ter reklo naravnost da mu nič ne veruje, omenjajoč dopisa italijanske vlade do svojega zastopnika v Sofiji na Bolgarskem, v katerem mu je bilo rečeno, da ni treba, da se nasproti Koburžanu tako re-servirano vede, ampak naj mu le odkrito kaže svoje vlade prijaznost in naklonjenost.
Carska obitel ter grški kralj in kraljica so se odpeljali na Dansko.
Virtemberški kralj Karol je umrl te dni v Stuttgartu v 69. letu svoje dobe ter v 27. svojega vladanja, katero je dobil po svojem očetu Viljemu I. Ože-njen je bil z rusko veliko kneginjo Olgo, s hčerjo rajnega čara Nikolaja. Bolehal je uže dalje časa ter prebil več let zaporedoma s svojo soproge zimo na jugu v Florenci ali pa na ligurskem obrežji. Lansko leto je pritisnila k naduhi še druga težka bolezen, ki je pa zdaj provzročila smrt kraljevo. Kralj je bil jako dober in ljubezniv ter živel zelo skromno. Ljudstvo je ljubilo njega, a on ljudstvo. Otrok ni imel, zato mu bode pa naslednik njegov strijčnik, sin princa Friderika, ki je umrl leta 1870. Rodil se je 25. februvarija 1848. 1. Poročil se je uže v drugič ter ima iz prvega zakona le eno hčer, namreč princezinjo Pavlino. Virtemberško kraljestvo ima sicer svojo upravo in vojsko, ali spada kakor druga majhna (nemška kraljestva k nemškemu cesarstvu.
Francoski romarji so se v Rimu ponašali pre-lahkomiselno ter bi bili prav kmalu skupili kaj hudega. Obiskali so namreč tudi pantheon, to je kraj, kjer je položeno truplo pokojnega kralja Viktorja Emanuela. Tamkaj pa je vedno pripravljena knjiga, v katero za-p.še lahko vsak obiskovalec svoje ime. Namenio svojega imena je zapisal neki Francoz : Zivio papež. Straža, ki je to zapazila, očitala je dotičnikom to, na kar so se pa jako razžaljivo izrazili nekateri romarji o pokojnem kralji. Bliskoma se je raznesla novica po mestu, da so francoski romarji skrunili pokojnega kralja spomin. Nabrala se je takoj velika množice ljudstva, ki bi bilo v svoji razburjenosti Francoze gotovo naklestilo, da niso bili takoi došli vojaki in policija. Ljudstvo je hodilo po ulicah ter vpilo: Dol s Francozi — živio Viktor Emanuel. Do resnih pretepov sicer ni prišlo. Nekega Madjara so prav pošteno pretepli; ali ko so doznali, da je Madjar, smilil se jim je revež — ali prepozno. Zaprli so tri osebe, med njimi enega advokata in enega dijaka, pa so jih baje uže izpustili. Vsi listi, tudi oni, ki so Vatikanu prijazni, obsojaje odločno to nepremišljeno dejanje vročekrvnih romarjev.
Irska. — Znani vodja irske stranke Parnell je umrl dne 6. t. m. v Brightonu. Zvezda Parnellova je zadnji čas[otemnela zaradi nekaterih ne baš lepih dejanj — posledic človeške strasti. Morebiti bode Irski njegova smrt v srečo, kajti ž njim bo morebiti nehal tudi strankarski prepir, kateri bi uničil pridobitve dolgotrajnih hudih in mučnih naporov v kratkem času.
Kitajska vlada se je vender le ustrašila pomorske demonstracije Nemške, Francoske in Angleške ter začela baje postopati z vso ostrostjo proti preganjalcem kristijanov ter uže odstavila več mandariuov.