Celje - skladišče D-Per 65/1992 5000000459 ,2 5 S COBISS o To je bil študij, organiziran v okviru mednarodne izmenjave študentov in mladih strokovnjakov, pod pokroviteljstvom avstrijske inštitucije za izmenjevalne programe za srednjo in vzhodno Evropo pri Uradu za akademske izmenjave na Dunaju ter v sodelovanju z Rudarskim inštitutom Montanistične univerze v Leobnu, Rudarskim inštitutom v Ljubljani in našim rudnikom, Rudnikom lignita Velenje. študij je potekal od sredine oktobra lani do konca januarja letos. Izbrani kandidati zanj smo dobili trimesečno avstrijsko štipendijo, izvedbo študija pa je prevzel omenjeni inštitut (Institut filr Bergbau-kunde, Leoben), ki ga bom v nadaljnjem besedilu navajal s kratico IBL. Vsak študent je med študijem študiral specifične, svoji Specializaciji in interesom prilagojene teme. Zame so bile predvidene študijske teme: - možnosti investicijskih vlaganj v rudarstvu, s poudarkom na rudarski ekonomiki - postopki in metode vrednotenja gospodarnosti odkopavanja v rudnikih - vodenje izdelave projektov Študijski program je bil zastavljen zelo obširno, vendar ga je bilo mogoče izpeljati in pri tem dobiti ustrezne odgovore na večino postavljenih vprašanj. Globalni namen študija je bil, spoznati metode in postopke vrednotenja gospodarnosti odkopavanja v rudnikih s podzemskim odkopavanjem, preučiti težave, ki pri vrednotenju ter analizah tega nastajajo, upoštevati vplivne faktorje, obdelati finančno-matematične zglede in preučiti obstoječe postopke in modele pri tem. Pomembno vprašanje je bilo tudi prenos tovrstnih modelov v naše razmere in njihova prilagoditev njim, predvsem, kar se tiče vrednotenja gospodarnosti odkopavanja debelih lignitnih slojev, kakršen je velenjski. Ne ravno obrobne so bile tudi študijske teme: investiranje v rudarstvu, spremljanje svetovnih in evropskih trendov, se pravi teženj in usmeritev, v rudarstvu, primerjava cenovnih in poslovnih politik pri pridobivanju rud, gibanje cen surovin na trgu in borzah, s poudarkom na premogu RUDAR Diplomiram inženir rudarstva magister Boris Saloblr; SPET ŠTUDENT ali Utrinki s trimesečnega študija rudarske ekonomike na Montanistični univerzi v Leobnu v Avstriji EISENERZ — površinski rudnik železove rude v bližini Leobna, zanimiv zlasti zaradi slikovitosti svojih etaž in cenovnih razredih za stroške transpor- niziranost, skupinsko delo in njegova deta energetskih surovin. litev, ugotavljanje rezultatov dela, vred- Vodenje izdelave projekta je bila prav ta- notenje projektnega dela in videz končne-ko ena od pomembnih tem. Pri njej so ga izdelka - projekta, me zanimala predvsem vprašanja: orga- Dalje na drugi strani! NAFREJVŠTEVILK« STRAN 5: Kako proizvajamo?, Na kratko o obisku ministra Tomšiča in letošnji prvi redni seji delavskega sveta našega rudnika, Odžveplje-vanje dimnih plinov v TEŠ, STRAN 6: Novo podjetje pri RLV MIZARSTVO Velenje, d.o.o., v razgovoru z v.d. njegovega direktorja gozdarskim tehnikom Cirilom Grebenškom, STRAN 10: Obvestili LB -SBV, d.d., Aktiv invalidov našega rudnika je imel redno letno konferenco, STRANI 11-15: Šport, kultura, rekreacija, STRAN 16: V spomin, Odšli so v pokoj Med študijem sem po predvidenem programu in v okviru izbranih tem po priporočilu predstojnika prof. dr. Fettvvei-sa obiskoval predavanja iz nemščine, konservatorij za rudarstvo, seminarje o rudarski problematiki, predavanja in vaje iz rudarske ekonomike, kolokvije o izbrani temi in predavanja o splošni ekonomiki. Vsega tega pa je bilo skoraj za dvajset študijskih ur na teden. Vsa predavanja so bila v nemščini. Poslušali smo jih skupaj z rednimi študenti na montanistični univerzi v Leob-nu in opravljali tudi vse potrebne vaje. Zapiski predavateljev in skripta za študij so nam bili na voljo. Pri vpisu so nas pošteno oskubli V Leoben sem prispel v ponedeljek zjutraj, 14. oktobra. Takoj, že pri vratih univerze, sem se seznanil z asistentom VVolfgangom, ki je bil določen, da nas štipendiste sprejme in predstavi v IBL ter nam pokaže, kje bomo stanovali. Z njegovo pomočjo smo si uredili tudi vse potrebne vpisne formalnosti in teh formalnosti ni bilo malo. Morali smo si urediti zavarovanje, sprejemanje štipendije, namestitev in dobiti vse potrebne napotke glede študija. Pri tem smo izpolnili kopico formularjev, plačali vpisnino, zavarovanje, upravne takse - in s tem so nas pošteno oskubli. Opraviti smo morali tudi zdravniški pregled, se prijaviti na policiji, dobiti študentske izkaznice in se zanje obvezno slikati pri njihovem fotografu, naše osebne fotografije, ki smo jih prinesli s seboj, niso veljale. Vse to nam je domala zapolnilo prve tri dni bivanja v Leobnu. Šele četrti dan so nam tako lahko predstavili delovanje svoje montanistične univerze, z njeno 150-letno zgodovino, pa univerzitetno knjižnico in študijsko knjižnico IBL. Po ogledu teh inštitucij smo imeli raz-' govore z mentorji, pregledali z njimi naš študijski program in se dogovorili, kako bomo med študijem delali. Naslednji dan je bil za nas že normalni dan predavanj, vaj, seminarjev, konverzacij, kolokvijev in razgovorov. V prvem tednu bivanja v Leobnu sem spoznal že tudi večino delavcev v IBL in asistentov naših predavateljev. Naš delovni dan se je začel ob osmih zjutraj, ne glede na to, ali smo ob tej uri že imeli kakšno predavanje ali ne. Ob tej uri smo, če še nismo imeli predavanj, morali biti v študijskem kabinetu in študirati. Od 9.30 do 10. ure je bil potem odmor za kavo in med njim razgovor, ki so se ga udeleževali praktično vsi zaposleni v IBL. Ti razgovori so nam že od vsega začetka zelo veliko pomenili, saj smo med njimi lahko globlje spoznali bolj ali manj osebna mišljenja naših sobesednikov Avstrijcev in način njihovega življenja, kasneje, ko smo že precej obvladali njihov pogovorni jezik, pa so v teh razgovorih tudi oni marsikaj lahko slišali o nas in našem življenju doma. Dalje je naš delovni dan, s predavanji ali drugimi študijskimi obveznostmi, potekal nekako do 13. ure, ko smo odšli na kosilo v dijaški dom. Popoldne smo imeli študijske obveznosti od 14. do 17. ure, po potrebi pa še dlje. Študenti štipendisti smo bili tako podvrženi enakemu redu kot vsi delavci v IBL. Naše delo so tudi kontrolirali, bolj ali manj stalno. Kadar zaradi preobremenjenosti računalniških naprav in kopirnsga stroja ali drugih razlogov vseh svojih študijskih obveznosti v IBL nismo mogli izpolniti čez dan, smo se v IBL vračali še po večerji in ostajali v njem tudi do 22. ure, ko so celo univerzitetno stavbo že zaklepali. Naši mentorji in sodelavci med študijem Za nas, izredne študente štipendiste — vseh nas je bilo šest, ena Poljakinja, Madžar, Albanec in Zambijec, dva pa sva bila Slovenca - je bil glavni mentor dipl. ing. doktor montanistike Gunther B. Fett-weis, predstojnik IBL in redni univerzitetni profesor. Z njim smo se pogosto, povprečno trikrat na teden srečevali, predvsem neuradno, največkrat takrat, kadar je kontroliral naše delo. Pri njem smo imeli tudi daljše razgovore o našem delu in študijskih problemih. Tak razgovor smo imeli zlasti ob koncu našega študija, ko je podrobno pregledal vse delo, ki smo ga opravili. Sploh je v IBL bilo mogoče povsod čutiti njegov vpliv, za delo z nami štipendisti pa je zavezal bolj svoje sodelavce in asistente. Naš drugi mentor je bil dipl. ing. doktor montanistike Erich M. Lechner, izredni univerzitetni profesor. Z njim sem jaz imel le tri strokovne razgovore, enega ob prihodu v Leoben in enega ob odhodu iz Leobna, enega pa pri predstavitvi moje seminarske naloge. Največ pa mi je pri mojem študijskem delu pomagal dipl. ing. doktor montanistike Felix Hruschka. Njegove pomoči sem bil deležen pri vprašanjih iz rudarske ekonomike, investicij in vodenja izdelave projektov in tudi pri reševanju računalniških problemov. Za področje rudarske ekonomike v okviru našega študija pa je skrbel izredni profesor, ki je prihajal vsak teden z dunajske univerze in je vodil predavanja in vaje iz te materije. Ves čas našega študija smo aktivno sodelovali tudi z delavci v IBL, vključno z asisten- ti in drugim, tehničnim osebjem. Poudariti moram, da smo imeli med študijem z vsemi profesorji, asistenti in sodelavci v IBL izrazito prijateljske odnose. Pomoč, ki smo je bili od njih deležni, je bila nesebična, takojšnja in njihovo komuniciranje, sporazumevanje z nami prijazno. Pogoji za študijsko delo Delali smo v prostorih IBL, vsi v treh delovnih kabinetih, pisarnah. Vsak je imel svojo delovno mizo, svoj univerzalni ključ od vseh prostorov v IBL, dostop do računalniških naprav in možnost brezplačnega fotokopiranja praktično neomejene količine študijskega materiala. To zadnje je bilo še posebno pomembno. Na voljo sta nam bila tudi ves potrebni pisarniški inventar in pribor. Stanovali smo v dvoposteljnih Stara zgradba Montanistične univerze v Leobnu, iz leta 1910. Njej podobna je tudi leta 1920 zgrajena stavba ljubljanske rudarske fakultete. Znak, emblem Montani- stične univerze v Leob-nu sobah v dijaškem domu leo-benske srednje rudarske in metalurške šole, ki je prav v centru Leobna. V sobi, v kateri sem bil jaz, je bil poleg mene še dipl. ing. magister rudarstva Franc Likar iz Idrije. V dijaškem domu smo imeli tudi vse tri glavne dnevne obroke hrane. Svežo posteljnino smo dobili v začetku vsakega četrtega tedna. Dom je bil oskrbljen z ogrevanjem in toplo vodo ter redno čiščen. Čistost doma, hrana v njem in prijaznost domskega osebja so res bile pohvale vredne. Študijski jezik Vsa predavanja, vaje, strokovna literatura, pogovori in komuniciranje med študijem sploh so bili v nemščini. Angleščine tako prav veliko nismo uporabljali, čeprav je bila navedena kot pogoj za pridobitev štipendije za študij namesto znanja nemškega jezika. V sklopu montanistične univerze v Leobnu je bil organiziran tudi tečaj nemškega jezika za tuje študente, pri katerem smo mi predvsem potili krvavi pot. Tega tečaja smo se udeleževali vsi tuji štipendisti. Poleg nas so bili pri njem še Čehi, ena Kitajka, Afričani, predavateljica pa je na njem govorila samo nemško. Tečaj je poleg predavanj iz nemškega besednega zaklada, gramatike in posebnosti nemščine vseboval še bralne lekcije, pisanje spisov, obvezne domače naloge in pogovore o aktualnih temah, običajih in kulturi avstrijsko nemškega jezikovnega področja. Moje znanje nemščine, ki sem si ga pridobil že v gimnaziji, sem v teh treh mesecih sicer precej izboljšal in obogatil, besedno in slovnično, predvsem pa pogovorno. Vendar so bile moje domače naloge in spisi ter testi iz nemške slovnice, vsaj v začetku, kar pošteno rdeči. Vrh mojega izražanja v nemškem jeziku pa je bilo seminarsko predavanje, ki sem ga ob koncu študija imel za profesorje, asistente in druge študente. Vendar kljub relativni obsežnosti tečaja nemščine smo študenti štipendisti že kaj kmalu ugotovili, da bi ga morali imeti še nekaj ur na teden več, pa čeprav smo se nemško pogovarjali tudi med seboj. Literatura Literature za študij je bilo dovolj, v univerzitetni knjižnici in v knjižnici IBL. Kar se tiče njene izbire za moje študijske potrebe, pa so mi je precej priporočali posamezni profesorji in asistenti, nemalo pa sem je našel z brskanjem po knjižnih policah v obeh knjižnicah sam. Tudi periodičnega tiska in strokovnih revij je bilo dovolj. Od množice knjig, ki sem jih imel na voljo, sem jih nekaj bolje pregledal in si o njih izdelal podrobne zapiske in notice. Knjige, ali vsaj dele knjig, je bilo možno tudi kopirati, tako da velikih stroškov pri oskrbi s potrebno literaturo nismo imeli. Od predlaganih knjig naj omenim Bergvvirtschaft, Rudarsko gospodarjenje, delo, ki bi ga lahko koristno uporabili tudi v naših razmerah, avtorja Sieg-frida von VVahla in sodelavcev, zajeto v treh, prek 1000 strani obsežnih delih, izdano leta 1990. Ta knjiga, nova na tržišču, je resnično temeljno delo iz rudarske ekonomike in učbenik zanjo, ki se loteva več kot samo obravnave zahtevnih problemov s področja vrednotenja gospodarnosti odkopavnja v rudnikih. Druge takšne knjige manj natančno obravnavajo področje rudarske ekonomike in se mu posvečajo le v poglavju ali dveh, ali samo z nekaj zgledi reševanja problemov vrednotenja gospodarnosti odkopavanja. Na razpolago so bile tudi razne doktorske disertacije s področja rudarske ekonomike in teoretičnih modelov vrednotenja gospodarnosti odkopavanja rud in tovrstne diplomske in seminarske naloge. Posebej zanimive pa so bile ekonomske študije s tega področja za razne rudarske in druge firme po Avstriji. Vendar teh študij, žal, ni bilo dovoljeno kopirati ali odnašati iz IBL. Posebna omejitev za uporabnost literature s tega področja je seveda njena starost, saj nad 10 let stara dela te vrste imajo le informativno vrednost. Sicer pa sem se v prvih dneh študija večinoma ukvarjal z nemščino in nemško slovnico in zbiral in pregledoval ustrezno strokovno literaturo za študij ter si pripravljal izpiske iz pomembnejših poglavij v njej in razne notice. Prvi mesec so bila tudi predavanja zelo naporna. Predvsem zaradi našega pre-malega poznavanja nemščine in nerazumevanja strokovnih izrazov v nemškem jeziku. Pa tudi zaradi našega težkega prilagajanja novemu okolju in drugače urejenemu delovnemu času. Vendar se je naše počutje v tujem okolju in razmerah kasneje močno izboljšalo. Nekako po štirinajstih dneh študija sem že imel pripravljen tudi koncept moje delovne naloge iz vrednotenja gospodarnosti odkopavanja v rudarstvu, z naslovom MODEL VREDNOTENJA GOSPODARNOSTI ODKOPAVANJA V SEVEROZAHODNEM PREDELU JAME PRELOGE RUDNIKA LIGNITA VELENJE. V tej svoji nalogi sem skušal na teoretičen način in po nekaterih modelih, prilagojenih velenjskim odkopnim razmeram, prikazati postopek vrednotenja in ugotavljanja gospodarnosti odkopavanja v rudarstvu. In to korak za korakom. Z navajanjem najpomembnejših postopkov in me- Nova zgradba Montanistične univerze v Leobnu tod za uresničevanje takšnega modela. Cela naloga pa je hkrati nastajala v slovenski in nemški verziji in takšna, kot je bila, ni bila obvezni izdelek, nastajala je izključno na mojo željo. To že moram poudariti. Moj študij literature, obdelava problemov in pridobljena pomoč pri delu so bili nasploh zasnovani na moji popolni sa-moiniciativi. Razgovori s profesorji in asistenti so mi dajali le smernice za delo in razmišljanje. Študijske oblike in njihova vsebina Vsa predavanja, ki sem jih obiskoval, so me strokovno in v znanju nemškega jezika bogatila. Precej novosti sem spoznal predvsem pri predavanjih iz rudarske ekonomike pod vodstvom doktorja Not-stallerja. Pri teh predavanjih smo si delali tudi podrobne zapiske. V okviru tega predmeta smo opravljali tudi zahtevne računske naloge in spoznali glavne značilnosti avstrijske in sploh zahodne politike investiranja v odkopavanje mineralnih surovin. Za zahodne države je značilno, da se ne lotijo nobenega odkopavanja rud, če se ne izplača. Za sedaj še ne poznajo "strateške vrednosti" mineralnih surovin in tudi niso doti-rani pri njihovem pridobivanju. To pomeni, da se v teh dejavnostih nenehno poslovno obnašajo in prilagajajo trgu. Slabše energetske surovine taktično pustijo neodkopane za primer energetske krize, ko pride do povečanja njihove vrednosti in postane njihovo sicer neprofitno odkopavanje rentabilno. Tudi pri tako imenovanem "ropanju" se mi razhajamo z njimi, ker ropanje pri njih pomeni odkopavanje, pri katerem se ne odkopljejo deli nahajališča surovine, ki bi še dajali vsaj minimalni profit. V konservatoriju, šoli za rudarstvo v okviru našega študija smo obravnavali predvsem tehnične probleme odkopavanja rud v podzemskih rudnikih in se v njem naučiii precej novih strokovnih izrazov ter spoznali, da na Zahodu vse manj upoštevajo premogovništvo in vse bolj pridobivanje kovinskih, nekovinskih rudnin in industrijskih mineralov. Ta konservatorij nam je dal tudi splošni pregled čez rudarstvo, glavni način dela v njem pa sta bili obdelava zanj pripravljenih tem in diskusija o njih. V univerzitetna predavanja iz splošne ekonomike, predmet rektorja, predstojnika montani-stične univerze prof. dr. Ober-hoferja, smo se vključili šele proti koncu našega študija in tako pri njih slišali le nekaj o značilnosti sodobne investicijske politike. Seminarje o rudarski problematiki, ki smo jih tudi obiskovali, so samostojno pripravljali študentje 4. letnika rudarstva, in sicer kot ene od svojih prvih strokovnih nastopov pred profesorji, asistenti in drugimi študenti, in se v njih lotevali problemov z raznih področij rudarjenja. Eno od predavanj v okviru teh seminarjev je bilo celo v angleškem jeziku. Sicer pa je po predavanjih v teh seminarjih bila vedno diskusija o predavani temi. A ne samo o njej, ker smo med diskusijo zašli še na druga rudarska področja. Kolokviji o izbrani temi so bili napovedani razgovori o določenih temah s profesorji in asistenti in pri njih smo dobili pomoč in smernice za naše nadaljnje študijsko delo. Poleg teh kolokvijev, uradnih pogovorov, pa smo imeli vsak dan še veliko neuradnih in prijateljskih pogovorov in pomenkov o našem študiju, študijskih problemih in reševanju naših študijskih nalog. V tem trimesečnem študiju sem dobil tudi večino odgovorov na vprašanja s področja rudarskih investicij ter področja vodenja, organiziranja in vrednotenja izdelave rudarskih projektov, ki sem si jih zastavljal že prej ali pa med tem študijem. V IBL namreč izdelajo veliko projektov s teh področij. Zanimivo pa je, da v tovrstnih projektih in študijah ne navajajo raznih izračunavanj od začetka do konca, ampak le dobljene končne rezultate. Nasploh poti do končnih rezultatov in celi takšni projekti veljajo pri njih več let za poslovno skrivnost. Za pravilnost izdelave projektov pri njih pa jamči že osebna avtoriteta izdelovalcev projektov in zato ni treba njihove pravilnosti argumentirati s podrobnimi prikazi obdelave obravnavanih problemov v projektih ali še kako drugače. Poslovna tajnost pa so pri njih takšni projekti in poti do dobljenih končnih rezultatov z njimi zato, ker je v Avstriji več takšnih inštitutov, kot je IBL, tudi zasebnih, in med njimi konkurenca. Proti koncu študija sem začel pripravljati še obvezno seminarsko nalogo. Z njo sem predstavil profesorjem, asistentom, drugim študentom in štipendistom RUDARSTVO V SLOVENIJI in RUDNIK LIGNITA VELENJE. To nalogo sem napisal v nemščini in jo kompletiral in predstavil s prikazom več prosojnic in s prek 50 diapozitivov. Predstavljanje tega svojega dela sem tudi opravil v nemščini in nobeden se mi ni pri njem smejal. Torej nisem govoril nemško narobe, ali vsaj preveč ne. Ta moja naloga je tudi vezana v lično brošuro in se kot takšna na primeren način lahko uporabi tudi za splošno predstavitev RLV ob obisku kak- šne nemško govoreče skupine strokovnjakov pri nas. Nadaljevanje in konec prihodnjič! ZAHVALA Hvala Sindikatu RLV ter sodelavcem v obratu Priprave in v Hidro-geološki službi RLV za denarno pomoč, cvetje in izraze sožalja ob smrti očeta Alojza Kopitarja. V imenu vsega sorodstva sinova Štefan in Miro ZAHVALA Zahvaljujem se sodelavcem v vzdrževalni skupini - jama Skale in Sindikatu RLV za darovani denar za venec ob smrti mojega očeta. Res iskreno hvala! Osman Mehmedovič Glavna cesta v starem delu Leobna. Ime ima po cesarju Francu Jožefu in ob njej so vse univerzitetne zgradbe KAKO PROIZVAJAMO? Proizvodnja premoga v našem rudniku v januarju v primerjavi s predvideno v osnovnem, letnem načrtu in v primerjavi s predvideno v mesečnem načrtu: Jama Preloge 111 260 ton (108,44 %, 101,89 %) Jama Pesje 170 510 ton (104,06 %, 114,36 %) Jama Skale 102 550 ton (137,65 %, 135,65 %) Priprave__________________29 880 ton (161,08%, 118,57%) Skupaj RLV 414 200 ton (115,22 %, 115,34 %) V januarju smo imeli 21 delovnih dni. Proizvodni načrt za februar (v oklepajih so navedene proizvodne naloge I: letnega načrta!) Jama Preloge 104 000 ton (109 250) 5 200 Vdan ( 5 202) Jama Pesje 158 000 ton (167 900) 7 900 Vdan ( 7 995) Jama Skale 24 000 ton ( 25 450) 1 200 Vdan ( 1 212) Priprave 20 000 ton ( 18 600) 1 000 Vdan ( 886) Skupaj RLV 306 000 ton (321 200) 15 300 Vdan ( 15 295) Za februar smo načrtovali 20 delovnih dni - ob vseh prostih sobotah. Proizvodni sektor Skupnih služb RLV, Oddelek za tehnične plane in analize Na kratko o obisku ministra Tomšiča in letošnji prvi redni seji delavskega sveta našega rudnika V četrtek, 23. januarja, je bil na obisku pri vodstvu našega rudnika republiški minister za energetiko dr. Miha Tomšič. K razgovoru med njim in vodstvom našega rudnika pa so kasneje prisedli še predstavniki Elesa in TE Šoštanj. Ta razgovor je pravzaprav bil pogajanje z ministrom za ceno našega energetskega premoga za letos. Vendar to po- gajanje se ni razpletlo najbolj ugodno za nas in se bo zato gotovo še nadaljevalo. Dogovorili so se za ceno premoga v januarju v znesku tolarske protivrednosti za 5 DEM/GJ njegove toplotne vrednosti, pri vrednosti DEM 42 SLT. Poleg tega pa še, da naj bi do konca februarja pogajalska skupina pripravila predlog pogojev za kolikor to- RUDAR, glasilo Rudnika lignita Velenje Organ pri glasilu: Odbor za informiranje, predsednik Jože Hace Odgovorni urednik: Diana Janežič Naslov uredništva: Rudnik lignita Velenje, glasilo Rudar, Partizanska 78, (NOP), 63320 Velenje Telefon: (063) 853-312, interna številka 1815 Izdelava fotografij: Ivan Pungartnik, Jamomerstvo RLV Tisk: Tiskarna Velenje (Štrbenkova 6, 63320 Velenje) Naklada in izdajanje: 4 200 izvodov enkrat na mesec Po mnenju Ministrstva za informiranje z dne 14. 2. 1992, št. 23/67-92, se glasilo Rudar šteje za izdelek iz tar. št. 3, tč. 13 Tarife prometnega davka. Pogajali so se za ceno našega energetskega premoga liko normalno poslovanje našega rudnika letos do konca leta. V četrtek, 30. januarja, je bila letošnja 1. redna seja delavskega sveta našega rudnika, od njegove izvolitve pa že 8. redna seja. Na tej seji je delavski svet med drugim potrdil predlog podjetja NABIT za upoštevanje določil 117. in 126. člena Stanovanjskega zakona in s tem dovolil sklenitev kupne pogodbe za rudniško najemno stanovanje ali izplačilo odpravnine ob njegovi izpraznitvi tudi tistim imetnikom stanovanjske pravice ali njihovim ožjim družinskim članom, ki imajo v lasti družinsko hišo ali s* ^33 Predavanje z gornjim naslovom je v četrtek, 30. januarja, v Delavskem klubu organiziralo Društvo inženirjev in tehnikov RLV. Predavatelj, diplomirani inženir strojništva Jože Dermol iz TEŠ, je najprej povedal, kako v nekaterih evropskih državah rešujejo problem onesnaženosti zraka in odžvepljevanja dimnih plinov v termoelektrarnah, potem pa podrobneje razložil različne načine zmanjševanja emisij dimnih plinov. Ta del predavanja pa je bil pravzaprav uvod v razlago, kako se odžvepljevanja dimnih plinov lotevajo v TEŠ. Podjetje TEŠ je aprila lani stanovanje kot del stanovanjske stavbe. Po tem predlogu se imetnikom stanovanjske pravice, ki jim je podjetje dalo kredit za individualno stanovanjsko izgradnjo, revalorizirana vrednost tega kredita odšteje od odpravnine za izpraznitev stanovanja, ki znaša 30 % vrednosti stanovanja. Nadalje je delavski svet sklenil, da da v enomesečno javno razpravo osnutek Pravilnika o dodeljevanju službenih stanovanj, pooblastil predsednika poslovodnega odbora RLV, da v imenu RLV podpiše akt o ustanovitvi Raziskovalnega zavoda ERICo Velenje, z ustanovitvenim deležem RLV 40 %, ter potrdil investicijski program RLV ”100 odpravnin - 100 delovnih mest.” Diana Janežič Odžvepljevanje dimnih plinov v TEŠ razpisalo mednarodni natečaj za izgradnjo čistilne naprave za svoj proizvodni blok 4. Na ta razpis se je odzvalo šest tujih podjetij, od katerih so v TEŠ izločili tri, za enega od neizločenih pa se bodo odločili letos do julija. Investicija v izgradnjo omenjene naprave naj bi znašala 120 milijonov DEM, polovico tega zneska pa naj bi v obliki kredita zagotovil izvajalec izgradnje čistilne naprave. Čistilna naprava za blok TEŠ 4 naj bi bila zgrajena v dobrih treh letih in pri čiščenju dimnih plinov imela efekt 97 %. Diana Janežič Novo podjetje pri RLV MIZARSTVO Velenje, d.o.o., v razgovoru z v.d. njegovega direktorja gozdarskim tehnikom Cirilom Grebenškom RUDAR: Predlani decembra, ko mizarstvo formalno še ni bilo izločeno iz RLV, ste o njem povedali: ”Z dejavnostjo za jamo RLV ustvari približno 30 % prihodkov, okrog 40 % z dejavnostjo za individualne naročnike in 30 % s serijskimi deli, tudi za izvoz, v Nemčijo. Dela mu ne primanjkuje, pač pa kvalitetnega lesa. To zadnje je tudi ovira za povečanje njegove dejavnosti za izvoz. Tehnično tehnološke zmogljivosti izkorišča v eni delovni izmeni in več kot za eno delovno izmeno tudi delavcev nima. Število zaposlenih v njem se giblje okrog 30. Potrebovalo bi še nekaj polkvalificiranih delavcev, vendar je vezano na dogovor v RLV o prizadevanjih za zmanjšanje števila zaposlenih po principu Človek, delo, znanje. Sicer pa je tudi ponudba primerne delovne sile zanj slaba. Štipendisti zanj so zdaj trije, ob vključevanju zaposlenih v izobraževanje ob delu za pridobitev ustreznejše kvalifikacije. Dejavnost za izvoz je letos (v letu 1990) tehnično tehnološko okrepilo z nakupom novega stroja za širinsko lepljenje elementov za stavbno pohištvo. Za linijsko ureditev tega tehnološkega procesa pa mu manjka še stroj za dolžinsko lepljenje. Nabava tega stroja je načrtovana za prihodnje leto (1991). Ob primanjkovanju kapacitet za izpolnitev kakšnega naročila kooperira tudi s privatniki. Še vedno nima skladišča za dokončane izdelke. To je njegov veliki tehnično tehnološki problem. Zaradi nerešenosti tega problema se mu tudi do 45 kubičnih metrov izdelkov nakopiči kar med stroji v proizvodni hali, delavnici. Sušilnico za les ima, a premalo. Kar se tiče socialne varnosti, zaposleni v njem posebnih problemov nimajo; tudi delavci invalidi ne, ki jih je vseh zdaj (v decembru 1990) sedem.” Kaj bi zdaj pripomnili k tem navedbam? Ciril GREBENŠEK: 'velikokaj k navedenemu ni treba dodati. Mogoče to, da smo tehnično tehnološko še vedno takšni, kot smo bili predlani. Vsaj v glavnem, ker smo nabavili le še novo lesno cepilko, znamke BRATSTVO Zagreb, z zmogljivostjo okrog 6-7 kubičnih metrov lesa v eni delovni izmeni. Pripravljamo pa elaborat za nadomestitev starega dela sušilnice za les, po katerem bi si našo last- no kapaciteto za sušenje lesa povečali s 14 - 15 na okrog 18 kubičnih metrov. To investicijo naj bi uresničili že letos. Našo lastno premalo sušilno zmogljivost za les si zdaj izravnavamo s sušenjem lesa tudi v Vegradovi sušilnici v Šoštanju in pri privatnem podjetniku Hudoverniku v Velenju. Nemci, recimo, so glede suhosti lesa v elementih za stavbno pohištvo, ki jih izdelujemo zanje, zelo natančni. Kar se tiče zapolnjevanja najbolj perečih vrzeli pri naših strojnih kapacitetah, to je v dejavnosti za izvoz, pa si bomo posku- šali pomagati z leasingom ali s sklenitvijo kreditnega razmerja za nabavo kakšnega nujno potrebnega stroja s partnerji pri izvozu naših izdelkov. Na splošno pa moram ob tem prvem vprašanju povedati še, da se upadanje industrijske proizvodnje in z njim tudi življenjskega standarda prebivalstva v naši državi zelo pozna tudi v povpraševanju po naših izdelkih in storitvah. Bolj enostavno rečeno, tudi mi imamo zaradi tega precej manj dela, kot smo ga imeli nekdaj, reši pa nas lahko iz te zagate edino večja izvozna usmeritev. Sploh so kapacitete lesne industrije v Sloveniji, obdelovalne in predelovalne, v zdajšnjih razmerah za domači trg predimenzionirane in je za njih rešitev le v večji preusmeritvi na tuji trg. Vendar pro- dor na tuji trg terja svoj čas, in to daljši, kot je potreben za uveljavitev na domačem trgu. Kajti konkurenca na tujem trgu je izredno velika. Ne samo v kvaliteti, ampak tudi v ceni blagovne ponudbe. Poleg tega pa je tuji trg do novincev na njem in njihovega blaga zelo nezaupljiv. A kar zadeva našo dejavnost za izvoz, menim, da se lahko z njo na tujem trgu še precej bolj uveljavimo. Pogoj pa je, da rešimo naše tehnično tehnološke težave, tako kot smo predvideli. RUDAR: Glavna surovina za dejavnost vašega podjetja je žagan les. Za lani ste načrtovali, da ga boste porabili okrog 1 800 kubičnih metrov in od tega topolovega 550, smrekovega (in poleg tega najbrž še od drugih iglavcev) 1 100, hrastovega 100 in bukovega 50 kubičnih metrov. Ste tudi za letos načrtovali tolikšno in takšno porabo žaganega lesa in pri kom vse se z njim oskrbujete in kako, s težavami ali brez posebnih težav? Ciril GREBENŠEK: Glede količine surovin, ki jih v takšnih proizvodno-storitvenih dejavnostih, kakršna je naša, porabijo, naj poudarim, da ni vedno merilo za uspešnost dejavnosti. Ravno sedaj, recimo, izdelujemo pri nas že 5. model za vrsto Gorenjevih izdelkov in pri njegovi izdelavi v tednu dni porabimo le neznatno količino lesa. Skratka, so izdelki, ki terjajo neprimerno več dela, strokovnosti in znanja kot pa materiala. Sicer pa so naše potrebe po žaganem lesu še vedno precejšnje. Za letos smo načrtovali, da 50 raznovrstnih izdelkov in storitev. Se pa tudi to tržišče, da tako rečem, za nas zmanjšuje. Navedli ste, recimo, koliko naj bi lani zanj tega in onega naredili po letnem načrtu, kakšna je bila potem realizacija letnega načrta, pa dovolj povedo že tile podatki: - 134 000 izdelanih lesenih sider - 5 000 izdelanih toporišč za orodje in 4 500 nasaditev orodja - za 673 tekočih metrov izdelanih jamskih remenatov - 656 izdelanih različnih zabojev, itd. RUDAR: Naročila za večja dela in storitve ste nekdaj dobivali tudi od zunajjams-kih delov RLV pa od delov bivšega REK Velenje, ki sta zdaj reorganizirana v GOST in RABIT Velenje. Dobivate še vedno kaj naročil za dela in storitve tudi od tod? mesec. Podjetje Mizarstvo, kakor ga zagledamo na poti po cesti iz smeri Velenja proti Staremu jašku ga bomo porabili okrog 1 450 kubičnih metrov, in to različnega žaganega lesa, iglavcev in listavcev. Z njim pa se bomo še vedno v glavnem oskrbovali pri RLV oziroma pri novem podjetju PLP Velenje, ki je tako kot naše nastalo pri njem. Pri PLP Velenje naj bi od navedene količine dobili 700 - 800 kubičnih metrov žaganega lesa različnih vrst in kakovosti, preostanek pa večidel direktno od kmetov in le nekaj iz žagarskih obratov drugih podjetij. RUDAR: Izdelujete za jamo RLV še toliko raznovrstnih izdelkov, kot ste jih nekdaj? Lani, recimo, naj bi jih po letnem načrtu izdelali za več kot 1 000 kubičnih metrov. V kosih največ lesenih sider. To je 38 milimetrov debelih in 2 metra dolgih palic, menda iz topolovine, kijih vgrajujejo v jami za preprečevanje rušenja premogovega sloja pri strojnem odkopavanju premoga in še drugih jamskih delih. Teh sider naj bi lani izdelali kar 170 tisoč. Nadalje pa naj bi izdelali: 20 tisoč kosov toporišč za orodja - in 9 600 kosov orodja naj bi tudi nasadili, za 1 500 tekočih metrov jamskih remenatov, 850 raznih zabojev, 200 kosov platonaric, 40 podbojev za zračilna vrata in še za 120 kubičnih metrov drugih izdelkov - vagonskih pod-ložk, 4-metrskih oblanih lesenih letev, raznih lesenih opažev, lesenih cokel, objemk za kable, navijal, lesenih grebljic, stopnic, zagod, nabijalnih palic, ki jih v jami potrebujejo pri polnjenju vrtin za miniranje, itd. Ciril GREBENŠEK: Na to vprašanje lahko odgovorim pritrdilno. Na spisku naših del za jamo RLV je še vedno kar okrog Ciril GREBENŠEK: Delovna naročila od tod še vedno dobivamo. Sploh ugotavljamo, da imamo s podjetji, ki so nastala iz bivšega REK Velenje, enako pristne odnose kot prej, ko smo bili še ena gospodarska organizacija. Seveda pa se naši odnosi ravnajo po zakonu ponudbe in povpraševanja. RUDAR: Kateri pa so glavni naročniki del in storitev pri vas zunaj RLV in kroga drugih nastalih novih firm pri njem poleg vaše? Ciril GREBENŠEK: Težko bi rekel, kateri so sploh poleg RLV še glavni naročniki del in storitev pri nas. Navedem lahko le, da so naša večja dela, poleg del neposredno za RLV, lani bila: - sodelovanje pri preurejanju samskega doma Kersnikova 13 v Velenju v objekt z družinskimi stanovanji - sodelovanje pri izgradnji novih lokalov GOST Velenje delikatesa in slaščičarna na Kersnikovi cesti v Velenju - kompletna notranja ureditev po mizarski plati kozmetičnega salona na Partizanski cesti v Velenju v smeri proti Pesju - izdelava nove notranje opreme za gostinski lokal Marička ob Trebuši v Velenju - izdelovanje lepljenih elementov za stavbno pohištvo v okviru sodelovanja s KLI Logatec in za izvoz Lepljene elemente za stavbno pohištvo sploh stalno izdelujemo in jih za izvoz izdelamo od 10 do 20 kubičnih metrov na Stroj, ki so ga kupili predlani za širinsko lepljenje elementov za stavbno pohištvo RUDAR: Vaše podjetje se je formiralo lani sredi leta, ko sta se iz razformiranega obrata RLV Zunanje dejavnosti formirali tudi podjetji PLP Velenje in KAMNOLOM Paka. Se je vaša firma formirala tudi tako kot ti dve podjetji? Na mesec izdelajo za izvoz 10 do 20 m3 lepljenih elementov za stavbno pohišt Povejte kaj več o tem! Sploh o ustanovitvenem aktu, kapitalu, organih upravljanja, poslovodnem organu in splošnih aktih vašega podjetja. Ciril GREBENŠEK: Po ustanovitvenem aktu je lastnik našega podjetja RLV, in to 100-procentni lastnik. Nastalo pa je naše podjetje tako, kot ste že sami povedali. Organ upravljanja našega podjetja je zdaj 5-članska skupščina, najprej pa smo imeli 3-člansko. V skupščini podjetja so trije predstavniki RLV in 2 predstavnika zaposlenih v podjetju. Predsednik skupščine je dipl. ing. strojništva Marko Kompan iz Skupnih služb RLV. Poslovodni organ podjetja je zdaj še Lesna cepilka, zadnja novost v strojnem parku Mizarstva vršilec dolžnosti direktorja podjetja in to sem zdaj še jaz. Poleg ustanovitvenega akta imamo še statut podjetja ter skupno podjetniško kolektivno pogodbo z RLV. Z RLV pa imamo skupne tudi kadrovsko-splošne strokovne službe, službo za varstvo pri delu, finančno-računovodsko službo in še druge službe, razen priprave dela in komercialne službe, ki sta povsem naši lastni službi. Še kaj določnejšega o kapitalu podjetja naj bi povedal, pravite. O tem lahko rečem sedaj le, da je, kolikor vem, v RLV imenovana skupina strokovnjakov, ki naj bi ugotovila tržno vred- vo nost vseh nastalih novih podjetij pri RLV, torej tudi našega podjetja. To pa pomeni vrednost, ki se ne nanaša samo na sredstva, temveč na ves podjetniški potencial, vključno s kadrovskim potencialom, teh podjetij. RUDAR: Kakšna je finančna situacija vaše firme zdaj, ob koncu poslovnega leta 1991? Ciril GREBENŠEK: Finančne situacije naše firme zdaj še ni mogoče dokončno oceniti. To bo mogoče, ko bosta pripravljeni zanjo obe letni bilanci. Moram pa povedati, da so tudi nas zdaj ob koncu leta precej prizadeli nekateri ukrepi gospodarske politike, ki se jih nismo nadejali; recimo revalorizacija amortizacije. Vse od ustanovitve se je naša firma morala spopadati tudi s hudimi likvidnostnimi težavami zaradi slabega plačevanja njenih terjatev na domačem, posebno pa na hrvaškem tržišču. So pač drugi namesto nas obračali denar in to se nam bo precej poznalo zdaj pri končnem letnem finančnem rezultatu. RUDAR: Svoj čas ste bili sindikalist, tudi predsednik velenjskega občinskega sindikalnega sveta. Kako pa zdaj, ko ste poslovodni delavec, menedžer, direktor, gledate na sindikat? Ciril GREBENŠEK: Res je, bil sem tudi predsednik velenjskega občinskega sindikalnega sveta, od leta 1984 do 1988, Še eden od glavnih strojev v Mizarstvu - štiristranski skobeljnik Pogled na del lesnega skladišča Mizarstva in že takrat sem menil, kot menim zdaj: sindikat mora biti avtonomna, samostojna organizacija in ne transmisija državnega aparata. Zdaj postopoma tudi postaja avtonomna organizacija in se odleplja od izvrševalcev oblasti, tudi v podjetjih. Prepričan pa sem, da je nujno obojestransko spoštovanje - sindikata do izvrševalcev oblasti, in nasprotno. Drugače bodo kolektivne pogodbe v marsičem mrtva črka na papirju. Naša panožna in podjetniška kolektivna pogodba takšni gotovo nista. Postopoma najpomembnejše določbe v njih uveljavljamo. Seveda pa so vprašanje materialne možnosti. Jaz nisem lastnik kapitala, sem pa za priliv svežega kapitala v podjetja in za takšno transformacijo podjetij z družbenim kapitalom, ki bo ustvari- la možnosti in interese za to. Za preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom je več in že kar preveč variant. In ko včasih premišljam, katere bi bile bolj in katere manj primerne, postanem razdvojen. Mislim si, ali bi bilo res prav, da bi na primer delavec, ki že 20 ali celo 30 let dela v neki gospodarski organizaciji v družbeni lasti, moral zdaj kupovati delnice za njeno transformacijo, namesto da bi mu delnice kar dali. Saj tak človek ima verjetno pravico do nečesa več v gospodarski organizaciji, v kateri je tako dolgo delal in jo pomagal zdrževati in razvijati in naj bi se zdaj transformirala -kot samo do osebnega dohodka, plače. R.B. Sušilnico za les imajo, novo in staro, a tudi obe skupaj sta premali Iz revije Prešernove družbe SRCE in OKO, februar 1992 VSE MINE Vse mineva in vse mine, raste le smetišče zgodovine. Nožek brusi zgodovina, kot kokoš je naša domovina. Ta povest je res že stara: ljubi bog Slovenije ne mara. Kam, Slovenija, kam s tabo? Nisi za nobeno božjo rabo. In mineva in premine. Pride na smetišče zgodovine. Ervin Fritz ■ a mm - Stl&š&ir Karel Zelenko: Mir ljudem na Zemlji REKI A. Grabar: Prav vsak človek ima pravico do lupine, v kateri skriva svojo najintimnejšo vsebi- no. Največ miru si ohranja tisti, čigar spoznanje najhitreje sledi duhu časa. Največ, kar kdo lahko stori, je, da vsem bitjem pusti svobodo ter z ničimer ne pritiska nanje. Pošten je, kdor si prizna, da je za vse prostor pod soncem, pa tudi v njegovem srcu, in da je pristransko, kadar se od kogar koli zaradi kake njegove lastnosti obrača vstran kot od manjvrednega. Aktiv invalidov našega rudnika je imel redno letno konferenco Nadaljevanje s strani 16 Na dan našega novega državnega praznika 8. februarja. Prešernovega dne, se je v Delavskem klubu malo po 9. uri začela letošnja, od vsega začetka že 11. redna letna konferenca aktiva invalidov našega rudnika. Poleg 48 delegatov invalidov, članov aktiva, so se je udeležili član poslovodnega odbora rudnika Janko Lukner, vodja naše službe za or- ganizacijo in nagrajevanje Božena Steiner, predstavnik naše ka-drovsko-socialne službe Dušan Zapušek, predstavnik naše službe za varstvo pri delu Karli Čretnik, vodja obrata HTZ Franc Druks in predstavnik Društva invalidov Velenje Edvard Centrih. Po imenovanju delovnega predsedstva konference je predsednik aktiva Valter Golob prebral poro- čilo o lanskem delu aktiva. V poročilu o lanskem delu aktiva je med drugim zapisano: "Aktiv je v sodelovanju s kadrov-sko-socialno službo podjetja dal pripombe k predlogu novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Invalidi so se udeleževali programov zdravstvenih preventivnih aktivnosti v Fiesi in Portorožu, Šmarjeških Toplicah in na Dobrni. Organizirali so športna srečanja s člani drugih aktivov invalidov v občini in še drugod po Sloveniji. Sodelovali so v različnih akcijah Društva invalidov Velenje.” Po predsednikovem poročilu so se k besedi priglaševali gostje na konferenci. Edvard Centrih je v tem delu konference poleg drugega dejal: "Letos se nam obeta nekaj sprememb, ki bodo vplivale na delovanje velenjskega društva invalidov in na status invalidov nasploh. Gre za spremembe, ki naj bi povzročile razdelitev velenjske občine na tri manjše občine, sprejetje novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.'' na kot stanovske organizacije svojih članov) ter, že kmalu, sprejetje novega zakona o pokojnins-ninskem in invalidskem zavarovanju je povedal Dušan Zapušek. valide, uvedel novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je povedal Dušan Zapušek. Ta zakon naj bi, kot je dejal, med drugim uvedel novo definicijo invalidnosti in odpravil kategorijo spremenjene delovne zmožnosti delavca. Nadalje! Invalidska nadomestila naj bi bila vezana na pokojninsko dobo in se izplačevala v obliki rente in ločeno od plače, povečevala pa bi se skladno z rastjo pokojnin. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju naj bi uvedel tudi nov način določanja letnega dopusta delavcem invalidom, in sicer glede na njihovo ustrezno drugo delovno mesto. Da je status delavcev invalidov v našem rudniku na splošno dober, pa so besede, ki jih je izrekel Janko Lukner. Poleg tega je dejal, da je glede na precej velik delež invalidov med zaposlenimi v našem podjetju (blizu 17 %) delovno področje naših strokovnih služb, ki se tako ali drugače ukvarjajo z invalidsko problematiko, pomembno. V delovno področje teh služb namreč spada skrb za preprečevanje pojavov invalidnosti pri delavcih in tudi skrb za izboljševanje delovnih razmer zaposlenih v podjetju. Poleg tega pa tudi poučevanje delavcev o varstvu pri delu in zdravem načinu življenja ter ukvarjanje z zaposlovanjem in validov na ustreznih drugih delovnih mestih. Janko Lukner je navedel tudi nekaj podatkov o lanskem poslovanju našega rudnika in pri tem omenil, da bo njegov končni letni poslovni rezultat predvidoma izguba v znesku 50 do 100 milijonov to- larjev, to izgubo pa da naj bi pokrili sami s sredstvi za amortizacijo. Franc Druks, ki je, kot vemo, tudi predsednik Sindikata dejavnosti energetike Slovenije, pa je na konferenci najprej izrekel splošno pohvalo za delavce invalide v Sloveniji in to pohvalo utemeljil z besedami: "Saj lani ste delavci invalidi prek svojih društev in aktivov zelo prodorno, kar agresivno uveljavljali svoje pravice. In to je bilo tudi nujno. Kajti spremembe v republiški vladi, in v politiki in v zakonodaji nasploh, so napovedovale slabšanje statusa invalidov. Politične stranke, ki so pred volitvami marsikaj obljubljale tudi invalidom, pa so svoje obljube večinoma snedle." Prvič se je letne konference aktiva naših invalidov udeležil tudi predstavnik naše službe za varstvo pri delu. Kot že rečemo, je to bil Karli Čretnik. In kaj je on povedal? Najprej je predstavil nekatere kazalce stanja varstva pri delu v RLV v preteklem letu in pri tem naštel najbolj pogoste vzroke nesreč delavcev pri delu in opisal posledice teh nesreč. Na splošno pa je o stanju varstva pri delu lani pri nas dejal, da je nesreč pri delu bilo manj kot prejšnja leta, vendar so bile težje in so terjale dolgotrajnejše zdravljenje. Zanimivo je tudi - je poudaril - da nesreče pri delu pri nas niso (več) glavni vzrok pojavov invalidnosti pri delavcih, ampak so to postala razna obolenja, ki niso v neposredni zvezi z delom v rudniku in izvirajo bolj iz hitrega in nemirnega dandanašnjega življenjskega tempa. Za sklep tega dela konference je Edvard Centrih prisotne delegate naših invalidov opozoril, da lahko varstvo pravic za invalide ali preverjanje uresničevanja njihovih pravic zahtevajo kadar koli med eno in drugo letno konferenco svojega aktiva invalidov, in to v okviru aktiva, pri ustreznih strokovnih službah podjetja ali v okviru Društva invalidov Velenje. Zatem je Edvard Centrih predstavil še letošnji delovni program Društva invalidov Velenje in glede njega poudaril, da bo društvo še naprej opravljalo vse tiste naloge, ki jih je že prejšnja leta. Konferenca se je končala z imenovanjem Franca Hribernika iz naših skupnih služb za športnega referenta aktiva, določitvijo delegatov naših invalidov za letno skupščino Društva invalidov Velenje 1992, ki je bila opravljena preteklo soboto dopoldne, 15. februarja, v Delavskem klubu, ter sklepom: Za članarino za naš aktiv invalidov za leto 1992 bo moral vsak član aktiva plačati (v obliki odtegljaja od plače za februar) 200 SLT; dve tretjini tega zneska bosta ostali aktivu, ena tretjina pa bo odvedena Društvu invalidov Velenje. Diana Janežič Obvestili Ljubljanske banke - Splošne banke Velenje, d.d. SPOŠTOVANI DEVIZNI VARČEVALCI! Dovolite, da vam predstavimo spremembe in novosti pri deviznem varčevanju! Znano vam je, da Zakon o javnem dolgu še ni sprejet. Vendar v naši banki smo se kljub temu odločili, da začnemo - pravzaprav smo že začeli, 3. februarja - reševati probleme, ki so nastali pri "starem" deviznem varčevanju. To bomo storili tako, da bomo vam, ki devizno varčujete pri naši banki, iz devizne vloge na vpogled avtomatsko prenesli na novi devizni račun znesek deviz v vrednosti 500 DEM. In kaj lahko z novo devizno vlogo storite? Lahko jo: - pustite na računu in jo dvignete skupaj z devizami, ki jih boste še naložili na isti račun, - prenesete na novo devizno varčevalno knjižico in nanjo naložite še druge devizne prihranke: tako boste imeli nekoliko večje obresti, saj se boste na ta način vključili v poslovanje po novih varčevalnih pravilih, ki so podobna tistim v tujih bankah, - spremenite v tolarje po menjalniškem tečaju naše banke in tolarje prenesete na tolarsko varčevalno knjižico ali pa jih vežete po ugodnih obrestnih merah, - dvignete v valuti, ki jo potrebujete. Še nekaj priporočil Devize, ki jih nujno ne potrebujete, pustite na novem deviznem računu. Če imate deviz še kaj doma, jih naložite na novi devizni račun. Če jih imate doma večjo vsoto in jih še nekaj časa ne boste potrebovali, pa jih naložite na novo devizno varčevalno knjižico, da boste imeli od njih večje obresti. Možnosti za gospodarnejše devizno varčevanje je torej veliko, zato vas vabimo, da se oglasite v vaši enoti naše banke in se odločite za eno od njih. NOVE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKO VARČEVANJE Ljubljanska banka - Splošna banka Velenje, d.d. od 1. februarja dalje obrestuje tolarska sredstva občanov po tehle obrestnih merah: letne mesečne obrestne obrestne mere mere Tekoči računi občanov 87,34 % 5,10 % Žiro računi občanov 87,34 % 5,10 % Hranilne vloge na vpogled 87,34 % 5,10 % Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 271,35 % 10,95 % Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 278,17 % 11,11 % Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 284,98 % 11,27 % Depoziti, vezani od 10 do 19 dni 240,69 % 10,20 % Depoziti, vezani od 20 do 29 dni Depoziti, vezani od 30 do 90 dni 244,10 % 10,29 % - depoziti do 50.000 SLT 250,91 % 10,46 % - depoziti od 50.001 do 100.000 SLT 254,32 % 10,54 % - depoziti nad 100.000 SLT Depoziti, vezani nad 3 mesece 257,72 % 10,63 % - depoziti do 50.000 SLT 250,91 % 10,46 % - depoziti od 50.001 do 100.000 SLT 254,32 % 10,54 % - depoziti nad 100.000 SLT 257,72 % 10,63 % Depoziti, vezani nad 6 mesecev 261,13 % 10,71 % Depoziti, vezani nad 12 mesecev 271,35 % 10.95 % Dovoljena prekoračitev stanja na TR 308,83 % 11,80 % Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 356,52 % 12,78 % ŠPORT, KULTURA, REKREACIJA Slovesen sklep naših delavskih športnih iger 1991 Komisija za šport in rekreacijo v našem rudniku je lani organizirala tekmovanja v 13 športnih panogah in pri vseh teh tekmovanjih je sodelovalo skupno okoli 1 600 delavcev in delavk našega rudnika. To je v soboto zvečer, 18. januarja, v restavraciji Jezero na svečanosti za sklep naših lanskih delavskih športnih iger povedal predsednik omenjene komisije Igor Jevšovar. Poleg tega pa še, da današnji časi niso naklonjeni delavskemu športu in rekreaciji, in dejavnostim, ki niso dobičkonosne, sploh - pa čeravno smo, vsaj kar se našega rudnika tiče, v več kot treh desetletjih organiziranega delavskega športa in rekreacije v tej dejavnosti ustvarili vrednote, ki se lahko primerjajo z vsakim dobičkom. Gotovo je tudi zato že med to svečanostjo Igor Jevšovar dobil od predsednika poslovodnega odbora našega rudnika mag. Franca Avberška zago- tovilo, da bo vodstvo rudnika poskrbelo tudi za financiranje letošnjega programa naših delavskih športnih iger, ki je zdaj ovrednoten s 735 tisoč tolarji. V programu tega večera je seveda bila tudi podelitev pokalov in pismenih priznanj -pokalov za prvouvrščene ekipe in oismenih priznanj za drugo - in tretjeuvrščene ekipe v posameznih panogah naših lanskih delavskih športnih iger. Prehodno trofejo za uspešnost pri našem delavskem športu lani - precej velik kip mastodonta - pa je s polletno zamudo prejel Boštjan Aljaž, zmagovalec na turnirju naših delavcev tenisačev junija lani. Še seznam ekip, na katere se je nanašal ta del večera! Smučanje: 1. Jama Preloge, 2. Priprave, 3. Skupne službe Šah: 1. Skupne službe, 2. Jamska mehanizacija, 3. HTZ Kros: 1. Jama Pesje, 2. Priprave, 3. Jamska mehanizacija Mali nogomet, I. liga: 1. Kla-sirnica, 2. Jama Preloge, 3. Jama Pesje Mali nogomet, II. liga: 1. Jamske gradnje, 2. Zračenje, 3. HTZ Mali nogomet, veterani: 1. Jama Skale, 2. Praktično izobraževanje, 3. Priprave Ribolov: 1. Jama Pesje, 2. Jamska mehanizacija, 3. Zračenje Mini golf: 1. Jamska mehanizacija, 2. Skupne službe, 3. Jama Skale Kegljanje: 1. Priprave, 2. Jama Preloge, 3. Klasirnica V prostorih Atletskega kluba Velenje ob velenjskem stadionu je bil v soboto, 18. januarja, ustanovni sestanek Tekaške sekcije RLV. Tek je oblika rekreacije, ki privlači veliko ljudi. In tudi med našimi delavci jih ni malo, ki so si tek izbrali za eno od svojih rekreativnih dejavnosti. Vse tekače rekreativce med nami pa naj bi povezovala naša tekaška sekcija. Organizacijsko in tehnično bo Tekaška sekcija RLV delovala pod varstvom velenjskega atletskega kluba, katerega pokrovitelj je naš rudnik. Tako bodo člani sekcije imeli možnost za gojenje teka pod strokovnim vodstvom trenerjev AK Velenje, pa še razne druge ugodnosti. Na ustanovnem sestanku sekcije so imenovali iniciativni odbor za ureditev formalnosti za začetek delovanja sekcije in pripravo načrta njenega delovanja za letos. Sicer pa je sekcija svojo osnovno dejavnost že začela uresničevati. Saj njeni člani se v tem zimskem času zberejo vsak torek in petek ob 15.30 na velenjskem stadionu. Na ta svoja srečanja vabijo vse delavce našega rudnika, Streljanje: 1. Jamska mehanizacija, 2. Jama Preloge, 3. Klasirnica Rokomet: 1. Klasirnica, 2. Jamska mehanizacija, 3. Jama Preloge Namizni tenis: 1. Klasirnica, 2. Jamske gradnje, 3. Jama Preloge Odbojka: 1. Skupne službe, 2. Jama Preloge, 3. Jamska mehanizacija Smučanje, ženske: Skupne službe Kegljanje, ženske: HTZ Streljanje, ženske: 1. Skupne službe, 2. HTZ ki jih zanima tek in bi ga v bodoče radi gojili tudi v njihovi družbi. Diana Janežič UTRINKA Ljubezen brez trpljenja je dvomljive vrednosti. Trpljenje brez ljubezni je mrtvo, nepopolno. Le ljubezen in vdano trpljenje gradita osebnost in rešujeta svet. (F. Sodja) Naučili smo se leteti kot ptice in plavati kot ribe, pozabili pa smo preprosto umetnost: živeti kot bratje. (M L. King) ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so nam kakor koli pomagali prebroditi najhujšo žalost ob boleči izgubi moža in očeta Milana Dragarja, še posebej pa njegovim sodelavcem v Klasirnici RLV za denarno pomoč, govorniku za izrečene besede ob njegovem grobu in vsem drugim, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Ivanka, sin Simon in hčerka Sonja Sekcija naj bi povezovala vse tekače rekreativce med nami TEKAŠKA SEKCIJA RLV Diana Janežič NEKATERI MED NAMI TUDI SLIKAJO V recepciji in jedilnici v naši upravni stavbi v NOP je bila do danes, 21. februarja, postavljena razstava akvarelov, ki so jih v 1. slikarski delavnici našega rudnika pod vodstvom akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška ustvarili naši sodelavci: Bernarda Dobnik, Branko Ferarič, Stanko Krištof, Franc Planinc, Janez Prislan, Roman Skornšek, Zdenko Širca, Stojan Špegel in Aleš Zavolovšek. Po odprtju te razstave v petek zvečer, 17. januarja, popestrenem z nastopom treh mladih flavtistov iz velenjske glasbene šole, sta v pomenku za Rudarja dva udeleženca 1. slikarske delavnice našega rudnika med drugim povedala: Planinska sekcija našega rudnika namerava letos organizirati 11 izletov. Tri je že priredila, in sicer na Radojč, goro Oljko in Peco. Izleti, ki naj bi jih letos še priredila, pa so tile: 14. marca: izlet po vinskogorski transverzali — vodnik: Okoren 18. aprila: izlet na Donačko goro ali Zasavsko goro - vodnika: Okoren in Markuš 23. maja: izlet na Porezen in v bolnico Franjo - vodnika: Tajnik in Cevzar Bernarda Dobnik, dipl. psihologinja, zaposlena v naši kadrovsko-socialni službi: "Umetnost, estetika in oblikovanje so me od nekdaj privlačili, in v svoje zadovoljstvo sem poskušala kdaj tudi kaj naslikati. Radovednost me je pred dvema letoma privedla med šaleške likovnike v Mayer-jevo vilo v Šoštanju in tako sem spoznala prijetno skupino likovnikov amaterjev. Med njimi sem se otresla predsodka, da nič ne vem in ne znam, da moje slikanje ni nič vredno. Odkrila sem, da je najtežje začeti, da je mogoče z vajo ter z mentorjevim nevsiljivim vodenjem in svetovanjem zelo veliko pridobiti. To so bile moje prve izkušnje v skupin- 20. junija: izlet na Obir in Svinško planino v Avstriji - vodnika: Žolnir in Zaluber-šek 20. julija: izlet po šaleški transverzali ali na Raduho - vodnika: Pozvek in Strniša 22. in 23. avgusta: izlet na Jalovec -vodnika: Meža in Žibret 19. in 20. septembra: izlet na Storžič in Kriško goro - vodnika: Lipičnik in Skaza 17. oktobra: pohod po svečinski planinski poti — vodnik: Žolnir D.J. Bernarda DOBNIK: "Umetnost, estetika in oblikovanje so me od nekdaj privlačili.” skem likovnem ustvarjanju, več pa sem si jih pridobila v naši 1. slikarski delavnici, v kateri so nastala predstavljena dela na tej razstavi. Poleg tega, da sem spoznala različne slikarske tehnike, jih preizkusila in se naučila nekaj teorije, me je druženje s sodelavci likovniki osebno zelo obogatilo. Med nami je vladalo sproščeno in ustvarjalno razpoloženje. Ure, ki sem jih preživela v skupini likovnikov, so me razbremenile in napolnile z novo energijo. Naša prva slikarska delavnica je delo uradno sklenila. In v skupini, ki je v njej delala, smo se dogovorili, da bomo še slikali skupaj. Lojze Zavolovšek nam je tudi obljubil, da nas bo spomladi popeljal v naravo in nam približal slikanje motivov iz nje. Priznati moram, da si svojih slik nikoli nisem zamišljala na kakšni razstavi, glede te razstave pa se mi vendarle zdi, da slike vseh nas na njej dajejo dober vtis.” Stojan Špegel, rudarski tehnik, zaposlen v Jamskih gradnjah: ”V slikarsko delavnico sem se vključil predvsem zato, da bi zvedel, kako nastaja slika, kako jo začeti ustvarjati, kako zastaviti kompozicijo slike, in tudi, kako sliko gledati. Vse to sem v slikarski delavnici res tudi izvedel. Poleg tega pa sem se v njej za slikanje navdušil. V skupini sem se dobro počutil, saj smo se lepo razumeli in si na vsakem srečanju ustvarili takšno razpoloženje, da nas je vse kar vleklo k slikanju. K temu je ve- Julija izlet po šaleški transverzali ali na Raduho! PROGRAM IZLETOV NAŠE PLANINSKE SEKCIJE 1992 liko pripomogel tudi naš mentor s svojo razlago, kritiko našega dela in tudi s tem, da nas je pustil svobodno slikati. Spomladi bomo tudi organizirali slikarsko delavnico, na prostem. Naši sedanji slikarski skupini devetih delavcev se je za to drugo slikarsko delavnico že pridružilo še šest novih. Pridružijo pa naj se še drugi, ki jih slikanje veseli ali bi se v njem želeli prvič preizkusiti.” Stojan Špegel je tudi predsednik odbora za kulturo pri sindikatu našega rudnika. Zato smo ga spodbudili, da pove še, kaj je ta odbor naredil v preteklem letu in kakšni so njegovi načrti za letos. In povedal je tole: "Odbor za kulturo je bil imenovan lani aprila in je zato delal le dobrega pol leta. V tem času smo v upravni zgradbi tu v NOR postavili sedem razstav, sodelovali na predavanju Podjetniška kultura - kultura medosebnih odnosov, organizirali prvo, dvomesečno, rudniško slikarsko delavnico, priskrbeli interesentom med rudniškimi delavci vstopnice s popustom pri njihovi ceni za razne kulturne prireditve in se udeležili republiškega srečanja kulturnih delavcev po podjetjih v republiki. Naš letošnji delovni načrt je podoben lanskemu. Poleg aktivnosti, ki smo jih gojili lani, bomo skušali organizirati še tečaj iz osnov fotografije in tečaj za delo z videokamero in uporabo videorekorderja, ter kot sem že omenil, rudniško slikarsko delavnico na prostem. Se bolj se bomo potrudili tudi pri obveščanju delavcev našega rudnika o kulturnih dogodkih in prireditvah v podjetju in v občini Velen- Stojan ŠPEGEL: "Naš letošnji delovni načrt je podoben lanskemu.” je ter krepitvi njihovega zanimanja za kulturo.” Diana Janežič REKI Ni mogoče imeti zdrave znanosti v bolnem gospodarstvu. Naj bo namreč njeno delo še tako čisto in naj bo še tako visok njen slonokoščeni stolp, znanstvenikova podpora in njegov uspeh sta odvisna od ustvarjanja bogastva v urejeni družbi. (Nekdanji predsednik Britanske zveze za napredek znanosti C. Carter) , ■, - v - • ' V- * ' ' '< " '. - iBF ■n*i /jv ■ŽZrfl ■j 11 1 Udeleženci odprtja razstave akvarelov naših delavcev slikarjev, ki je bila postavljena do danes Dialog enakomislečih ni potreben. (P. Matvejevič) Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj. (Kitajski pregovor) Za vse življenje si odgovoren za to, kar si zaupno spoznal. (A.de Saint-Exupery) Lažje je pozabiti sto dobrot kakor eno krivico. (Ljudska modrost s Solčave) Kdor je pri loncu, mora pač prenašati tudi njegovo soparico. (A. Rebula) Obstajajo tatovi, ki jih nobeni zakoni ne kaznujejo, čeprav kradejo ljudem najdragocenejše - čas. (N. Bonaparte) Iz prve letošnje številke SREČNO, glasila Rudnikov rjavega premoga Slovenije BOJIM SE Slabi časi so pred vrati, moji ljubi "kamerati”. Spet smo zajadrali nazaj, v predvojni "gnili jugoraj”! Na cesti si lahko takoj, pred njo ne reši te noben pogoj. Zdaj delavec postaja ničla, beseda je njegova pičla. Kaj bo z nami, "kamerati", če se znajdemo pred vrati? Boš spet od vrat do vrat"pekljal,” ves mačkast po listnjakih spal? Saj ne more bit’ drugače, če že za hrano zmanjka plače. Kako naj se še veselim, ker vsega tega se bojim?! Marica Grešak-Jakopič ISKRICE Bili so na robu prepada, a potem so naredili odločen korak naprej. (V. Manojlo-vič) V boju za stolčke so si mnogi omislili kle-čalnike. (M. Logar) Sem za dialog enakopravnih: oko za oko, zob za zob! (A. Boljak) OGLAS Prodam 2 cisterni po 2 000 litrov za kurilno olje, sobni termostat, oljni grelec Tys-sen, nov, manjšo cirkularko in šotor z baldahinom za 4 osebe. Informacije: dopoldne po telefonu (063) 853-312, interna številka 1393, in popoldne po telefonu (063) 832-134 SODOBNA DRUŽINA "No, kaj imaš danes za domačo nalogo?” je vprašal oči sina. "Nič," je odvrnil sil. "Škoda," je vzdihnil oče, in šel v kuhinjo pomivat posodo. LOVSKA Lovca se srečata na gozdni poti. - Kako je kaj? Si že kaj ujel? - Slabo, slabo, Danes mi ne gre nič od rok. Dvakrat sem ustrelil v srnjaka, pa ni padel. - Kako pa to, da si ga tako slabo zadel? - Ko sem prišel bliže, sem videl, da je na prometnem znaku. Obvestilo Ljubljanske banke — Splošne banke Velenje, d.d. Naša nova ponudba: VARČEVALNA KNJIŽICA Želite varčevati in ohraniti realno vrednost svojih denarnih sredstev? To željo si lahko uresničite z novo obliko varčevanja pri naši banki - varčevalno knjižico. Glavne značilnosti varčevanja z varčevalno knjižico - Osnovni polog za varčevanje z njo mora znašati najmanj za 200 DEM tolarske protivrednosti, kasnejši pologi pa niso omejeni. - Sredstva se vam bodo pri tem varčevanju obrestovala po mesečni stopnji rasti prodajnih cen na drobno; za januar 1992 to pomeni revalorizacijo po mesečni stopnji 15,4 %. - Sredstva lahko na varčevalno knjižico nalagate v kateri koli enoti Ljubljanske banke, dvigujete pa le v enoti, ki vam je knjižico izdala. - Naložena sredstva lahko dvignete šele po preteku 15 dni od dneva naložbe. - Na varčevalni knjižici mora ob dvigu sredstev ostati najmanj za 200 DEM tolarske protivrednosti, ta sredstva pa lahko dvignete le ob saldiranju varčevalne knjižice. Vabimo vas, da se glede te naše nove ponudbe oglasite v vaši enoti naše banke, in prepričani smo, da boste s to našo novo ponudbo zadovoljni. PRIJAVA Na postaji milice je zazvonil telefon. "Na pomoč! Okradli so me! V mojem avtu manjka volan, sklopka, pedal za plin, zavorni pedal in celo armaturna plošča!" Miličnik obljubi: "Takoj bom tam. Povejte, kje ste?" Še preden je ukrepal, je drugič pozvonil telefon in isti glas je sporočil: "Ne trudite se, hk, to s tatvino je bila moja pomota. Sedel sem na zadnji sedež!" BOTANIKA NA PREIZKUŠNJI Učiteljica stopi v razred in iz dekolteja ji gleda vrtnica. "No, otroci, s čim se hranijo cvetice?" vpraša. "Z mlekom!" kot iz topa ustreli Karelček. "Daj no, pomisli malo, kaj nisi še nikoli slišal, da je roži potrebna predvsem voda?!" ga zavrne tovarišica. "Oprostite," odjeclja Karelček, "nisem vedel, da ima tako dolg pecelj!” SMOLA V Nevv Vorku je na nekem vogalu vsak dan s klobukom v roki beračil mlajši fant. Starejši moški, ki je vsak dan prišel mimo, mu je vedno spustil v klobuk 2 dolarja. Nekega dne je taisti moški spustil v klobuk le pol dolarja. "Kaj pa se je zgodilo, gospod, da je danes samo pol dolarja?" "Včeraj sem se vpisal na fakulteto. Študiral bom." "Madona, in zakaj na moje stroške!?" se je razhudil berač. INTERVENCIJA V hiši znanega kirurga je v novoletni noči počila vodovodna cev. Zdravnik je takoj telefoniral vodovodnemu inštalaterju. Mojstru se seveda sredi praznovanja ni ljubilo oditi iz hiše, zato ga je zdravnik izzval: "Če bi vi zboleli, bi jaz takoj prišel k vam in pustil vse druge obveznosti..." "Dobro," pravi mojster, "pridem takoj!" Čez četrt ure je mojster res prišel, pogledal pipo in cev, vstavil dve tableti in dejal: "Če do pojutrišnjem ne bo nič bolje, me spet pokličite!" ŠILO ZA OGNJILO V šoli se pogovarjajo o lepem vedenju. Profesor: "Prvič peljete dekle na večerjo. Sedita v restavraciji in morate na stranišče. Kako ji boste to lepo povedali?” Tone: "Rekel bi: Oprosti, moram na WC." Pavle: "Lulat grem!" Profesor z odgovoroma ni bil zadovoljen. Potem se oglasi Peter: "Jaz bi rekel: Oprosti mi za trenutek. Pozdravit grem prijatelja, ki ti ga bom kasneje predstavil." POMOTA Vdova se na spiritistični seansi prek medija pogovarja s pokojnim možem. "Dragi, si srečen?” "Zelo." "Si srečnejši, kot si bil z mano na tem svetu?" "Bolj." "Povej mi, dragi, kaj ti v raju tako ugaja?" "Kdo pravi, da sem v raju?!" NERODNA ZADEVA Starejši možakar prosi zdravnika za poživilo, ker ima zvečer sestanek z mlado prijateljico. Tako dobi neke tablete in gre v restavracijo, kjer prosi natakarja, naj da tri v juho. Čaka, čaka, juhe pa od nikoder. Končno se natakar opraviči: "Oprostite, počakati moramo, da se rezanci zopet poležejo." -Jaz sem steber naše hiše! ČASI SE SPREMINJAJO Mlad zakonski par povabi dedka na obisk v svojo novo hišo. Ker je lep sončen dan, sedijo na vrtu, mladi mož pa peče čevapčiče in ražnjiče. Dedek to gleda in se zamisli ter reče: "Čudno, včasih smo imeli stranišče zunaj, štedilnik pa v hiši. Danes pa je vse narobe." V UMOBOLNICI Neki pacient visi z glavo navzdol na stropu. "Kaj pomeni to?" vpraša zdravnik. "Ta si domišlja, da je žarnica." "Spravite ga dol!" "Toda, gospod zdravnik," ugovarja strežnik, "potem sploh ne bomo imeli luči." RAZUMLJIVO Starejša ženska pri očesnem zdravniku. "Sedite tja in preberite mi črke, ki jih vidite na tabli!" "Oh, preberite jih sami, jaz imam tako slabe oči!" x tir — Dragi, kaže, da si Jezen, renčiš kot pas! PRI PSIHIATRU "Gospod doktor, kaj naj naredim, moja žena misli, da je avto?” "Koliko je stara?” "62 let." "Na odpad in novega!” — Mojster, vi ste edini, ki mu je uspelo utišati našo mater! — No, možak, zdaj ko si že pripravljen, boš pa še mene malo nosil! REKI Beda sveta je v tem, da so neumni o vsem tako gotovi, modri pa tako polni dvomov. (B. Russei) Kdor me opozarja na moje napake, je moj prijatelj; kdor poudarja moje kreposti, je moj sovražnik. (Kitajski pregovor) Kdor hoče prijatelja brez napak, bo ostal brez njega. (Iz Descartesovih Meditacij) Zdravo je okolje, ki človeka sprejema v vsej njegovi pojavnosti in mu s tem omogoči, da se ne boji, odkrivati se takega, kakršen je. (A. Grabar) Najbolj mrzim vlogo opazovalca, ki neprizadeto gleda ali ravna. Nikoli ne bi smeli gledati. Biti moramo priče, sodelovati moramo in nositi odgovornost. (A.de Saint-Exupery) Bolje je prižgati eno samo, če še tako majhno lučko, kakor preklinjati temo. (Kitajski pregovor) Za življenje v miru ni trega velikih besed, ampak mnogo malih korakov. (Iz Talmuda) Skrb za jutrišnji dan nam onemogoča hvaležnost za včeraj in danes. (Iz Descartesovih Meditacij) Ljudje, ki smo jim v oporo, nam dajejo v življenju trdnost. (M. Eschenbach) Kdor se je odločil delati dobro, ne sme pričakovati, da mu bodo zaradi tega spravljali kamenje s poti, temveč mora biti pripravljen, da mu še kakšen kamen naprtijo na hrbet. (A. Schvveitzer) Mozaik nevšečnosti v avtobusih APS Velenje Pred kratkim je bilo v RLV precej govora o nevšečnostih, ki jih doživljamo delavci na avtobusih APS Velenje. Naj še jaz vstavim nekaj besed o svojih izkušnjah v ta mozaik, ki podjetju APS ne more biti v ponos! V torek, 28. januarja, sem vstopil na avtobus, ki pelje ob 5.35 proti NOP. Ob vstopu sem opazil, da je avtobus zadimljen. Res je bilo polno dima, ampak ne cigaretnega. Dim se je prebijal iz izpušne cevi v notranjost avtobusa. Da je ta dim bolj škodljiv kot dim od cigaret, vemo vsi, pa še bolj neprijeten je. Mera je bila polna, ko so odpovedale še pnevmatske naprave pri vratih avtobusa. Na vsakem ovinku so se namreč vrata za okrog 20 centimetrov odprla. Še tole naj dodam! Avtobusom podjetja APS ne bi škodilo tudi malo več čiščenja, saj je na robovih oken v njih in tudi drugje polno umazanije. Pa tudi nalepljena obvestila in opozorila v njih običajno niso pisana v slovenskem jeziku in bi zato bilo bolje, da jih sploh ne bi bilo. Lep pozdrav! Vojko Ramšak Jamska mehanizacija Iz programa prireditev pri Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje Danes, v petek, 21. februarja, ob 18. uri v velenjskem domu kulture BLIŽNJI VZHOD - prvo od petih predavanj Velenjčana Dareta Bencika, ilustrirano s predvajanjem diapozitivov, o njegovi štiriletni delovni in študijski poti z motorjem po svetu Vstopnice so po 100 SLT. V petek, 28. februarja, ob 18. uri v velenjskem domu kulture Od NEW VORKA do NIKARAGVE -drugo od omenjenih predavanj Dareta Bencika Vstopnice so po 100 SLT. V ponedeljek, 2. marca, ob 18. uri v velenjskem domu kulture gledališka predstava, za mladinski glasbeni abonma in izven, dela angleške mladinske pisateljice Sue Tovvnsend SKRIVNI DNEVNIK Jadrana Krta Izvedba: Slovensko ljudsko gledališče Celje Režija: Duša Škof Vstopnice so po 300 SLT. V četrtek, 5. marca, ob 19. uri v velenjski knjižnici kulturni večer s slovensko gledališko igralko in pesnico MILO KAČIČEVO V četrtek, 19. marca, ob 19.30 v dvorani velenjske glasbene šole koncert pianistke DUBRAVKE TOMŠlC-SREBOTNJAK za glasbeni abonma in izven Vstopnice so po 400 SLT, za šolsko mladino po 300 SLT. H* v V zgodnjih jutranjih urah v soboto, 11. januarja, je na cesti blizu Mozirja izgubil svoje mlado življenje Marjan Ledinek. kvalificirani kopač, delavec našega obrata Priprave. Vest o njegovi smrti je hudo prizadela njegove sodelavce in krajane Lepe njive, kjer je bil doma, saj so ga imeli vsi radi. Rodil se je 8. junija 1966 v Celju. Po končani osemletki se je odločil za rudarski poklic in potem tudi uspešno končal rudarsko šolo v Velenju in se po njej kot kvalificirani kopač zaposlil pri pripravah v našem rudniku. To je bilo junija leta 1985. Po nekaj mesecih dela v RLV je nato odšel k vojakom, ob koncu leta 1986 pa je že bil spet rudar pri pripravah v našem rudniku in delal pri njih vse do svoje prerane smrti. Mlad in poln življenja, kakor je bil, se je letos spomladi hotel poročiti in zaživeti samostojno družinsko življenje. A zaradi spleta nesrečnih okoliščin mu to ni bilo dano. Mrak se je že spuščal na pokopališče v Podkraju, ko smo pogrebci odhajali od njegovega groba, ob katerem je še vedno ihtelo njegovo dekle. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Delavci našega obrata Klasirnice so osupnili, ko so zvedeli, da se je med delom doma v Skalah pri Velenju v nedeljo, 26. januarja, smrtno ponesrečil njihov sodelavec Milan Dragar. Rodil se je 3. septembra 1952 v Pesju pri Velenju, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Po končani osemletki se je izučil za kovinostrugarja in se zaposlil v Gorenju. Po prihodu od vojakov leta 1972 se je spet zaposlil v Gorenju in bil delavec Gorenja do 16. septembra 1974, ko je začel delati v naši kla-sirnici in delal v njej kot orodjar vse do svoje prerane smrti. Bil je enkratna, neponovljiva osebnost, pri delu marljiv in natančen, resnični mojster svojega poklica, po značaju pa dobročuden in vedno pripravljen, da se tudi pošali. Umrl je, kakor je živel - sredi dela. Za letos si je postavil za cilj tudi nakup novega osebnega avta. Morda si je med tistim tako nesrečnim delom zanj mislil: Se malo popravim in polepšam ta stari avto, potem pa na sejem z njim! Žal pa je smrt prekrižala vse njegove potem. Zapustil je ženo in dva mladoletna otroka. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal v lepem spominu! V torek, 28. januarja, pa smo se na pokopališču v Strmcu pri Vojniku poslovili od Stanka Do-bovičnika. polkvalifici-ranega kopača, delavca našega jamskega obrata Priprav. Se nekaj dni prej je smeje se odhajal iz podjetja na dopust, in nobeden od njegovih sodelavcev in prijateljev takrat ni niti slutil, da ga poslednjič vidi živega. Aktiv invalidov našega rudnika O čem je na konferenci tekla beseda, lahko preberete na strani 10 Rodil se je 4. marca 1954 v Parožu, zaselku nad Dobrno, na kmetiji svojih staršev v strminah Paškega Kozjaka, kjer je že kot otrok občutil vso teži no trdega kmečkega dela po bregovih in grapah. Mladost mu je hitro minevala, in leta 1974 je odšel k vojakom, in ko se je rešil vojaške suknje, ga je želja za boljšim kosom kruha zanesla v Šaleško dolino. V našem rudniku se je zaposlil 9. novembra 1976 in v njem vseskozi delal pri pripravah v jami. Zaradi prizadevnosti, discipliniranosti in obzirnosti do drugih pri delu si je med našimi rudarji pridobil velik krog prijateljev. Že po nekaj letih dela v našem rudniku si je ustvaril tudi družino. In tako bi si vsakdo mislil, da ga nič v življenju ne more privesti v skrajni obup in do najbolj tragične človeške odločitve. Zapustil je ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Naj počiva v miru! Branko Ledinek F^eLKflb! upokojen 3. januarja Rodil se je 2. septembra 1946 na Paškem Kozjaku. Poročen s Tilko, rojeno Pavlovič. Od 21. septembra 1967 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že v letih 1964 -1965. Leta 1967 se je zaposlil kot polkvalificirani kopač v Jami vzhod. Aprila 1975 je bil premeščen v Jamo Skale, novembra 1975 v Jamo vzhod, leta 1977 v Steber 8 in leta 1980 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1970 je opravil izpit za kvalificiranega kopača. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV. Franc BREZNIKAR, upokojen 3. januarja Rodil se je 14. marca 1939 v Šoštanju. Poročen z Emilijo, rojeno Miklavc. Od 13. novembra 1962 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že v letih 1955 in 1956. Leta 1962 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami zahod. Leta 1968 je bil premeščen v rudniški zunanji obrat, decembra 1973 najprej v Steber 8 in potem nazaj v zunanji obrat, leta 1974 v Jamo vzhod, leta 1975 v Steber 8 in leta 1976 v Jamsko mehanizacijo, kjer je do upokojitve opravljal pomožna ključavničarska dela. Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih akcijah. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV. Majda Rihtar POPRAVEK IN DOPOLNILO V notici o upokojitvi Jožeta Virbnika. objavljeni na zadnji strani prejšnje številke Rudarja (1/92), bi moralo pisati: V obdobju prvih dveh zaposlitev v RLV je najprej delal kot polkvalificirani kopač, vendar le kratek čas, ker je kmalu opravil izpit za kvalificiranega kopača in potem delal kot kvalificirani kopač v jami... V zadnjem delu notice pa bi moralo biti navedeno še: Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in v sindikatu. (Uredništvo) Srečno!