TA TEDEN / TA TEDEN
RazdndHvena
zavest
Bili so časi, ko je bilo polletje mejnik dogajanja in obračun
šestmesečnega dela. Takrat so se podatki zbirali, obdelovali in
objavljali. Danes je drugače: sodobni informacijski sistemi
nam omogočajo, da imamo podatke na voljo vsak trenutek.
Toda podatki o gospodarjenju nas v zadnjem času ne zanima-
jo preveč. Če jih kdo že omenja, jih zaradi političnih opozi-
cijskih ali pozicijskih potreb. Opozicija očita vladi gospodars-
ko nesposobnost, vladajoča koalicija se brani s pozitivnimi po-
datki. Pri tem vsaka stran uporablja podatke te ali one svetov-
ne, evropske ali naše institucije. Kakor je v določenem trenut-
ku in za določene cilje bolje. Pred kratkim se je premier pohva-
lil z ugodno gospodarsko rastjo, z ugodnimi inflacijskimi gi-
banji, prav te dni je vlada tudi ugotovila, da še zmore energijo
in skupno voljo, da v sedanjem partnerstvu vleče naprej slo-
venski gospodarski in politični voz. Opozicija do tega pisanaja
svojega odmeva še ni sporočila.
Pol leta pa se izteka. Bolj kot gospodarstvo nas je vse te me-
sece okupirala politika. Prepiri z vrha države so se preselili
navzdol, med ljudi. Sprava, kije nikjer ni in je tudi kmalu ne
bo, nam je pomembnejša od gospodarstva. Razprave o njej
imajo moč razdvajanja Slovencev po strankarski pripadnosti
in zadnje čase tudi znotraj strank. Vse kaže, da se dogaja nova
velika delitev Slovencev. Če je bil plebiscit državotvoren in po-
vezujoč dogodek, je vse dogajanje po njem obratni proces.
Samo v letošnjem polletju so šli ljudje dvakrat na referendume
in obakrat pokazali visoko razdružitveno "zavest". Sicer pa,
kaj jim preostane drugega. Ko so pred petimi leti malim
občinam v večini nasprotovali, jih je država vsilila. Ali nismo
žrtve modrosti, ki nas razdvaja in nam neomajno vlada, ob ne-
nehnih političnih igricah ^
pa pozabljamo, da je ^	(Uj^ ^^
bistvo problema povsem A^ ^
drugje?	L
SL. GORICE - HALOZE / POIZVEDOVALNI REFERENDUMI O NOVIH OBČINAH
SLOVENSKE
GORICE •
Štiri nove
občine?
že pred nedeljskimi referen-
dumi so mnogi napovedovali,
da bo delitev sedanje občine
Lenart zanimiva in da najbrž
sedanje občine ne bo več. V šti-
rih referendumskih območjih
od sedmih so namreč ljudje ob
skromni volilni udeležbi izgla-
sovali nove občine, v treh pa so
bili proti.
Za nove občine so bili v Cer-
kvenjaku (75,6%), Benediktu
(69,56%), pri Sveti Ani
(76,17%) in v Lenartu (58,90),
proti pa pri Sveti Trojici
(54,42%), v Jurovskem Dolu
(50,55 %) in Voličini (51,64%).
Usoda občine je torej še precej
neznana, saj bo zadnjo besedo
imel državni zbor. Odločitve v
štirih krajevnih skupnostih
bodo najbrž potrdili, kaj pa bo
z drugimi tremi pa še nihče ne
ve.
Za nedeljske poizvedovalne
referendume za ustanovitev
novih občin na lenarškem
območju je bila značilna nizka
volilna udeležba. Najvišja je
bila v Benediktu (47,64%) in
pri Sveti Ani(46,34%), najnižja
pa v Lenartu (19,62%).
M.Toš
HALOZE«
VPodlehniku in
v
Zetalah za sa-
mostojni občini
Tudi v krajevni skupnosti
Podlehnik, to je v občini Vi-
dem, je bil v nedeljo referen-
dum, na katerem so ljudje
izražali svojo voljo glede usta-
novitve samostojne občine
Podlehnik. V volilne imenike
je bilo vpisanih 1526 volilnih
upravičencev, glasovanja pa se
jih je udeležilo 1039. Na vseh
14 glasovalnih mestih se je ve-
lika večina glasovalcev
odločila za samostojno občino
Podlehnik, saj na nobenem
glasovalnem mestu odstotek za
ni bil manjši od 75 odstotkov,
na nekaterih mestih pa so se za
samostojno občino odločili
skorajda stoodstotno. Po-
vprečni izid glasovanja v kra-
jevni skupnosti Podlehnik je
tako 88,6 odstotka za samosto-
jno občino.
Na poizvedovalnem referen-
dumu so se ponovno odločili
za ustanovitev samostojne
občine Žetale tudi krajani na-
selij Cermožiše, Dobrina,
Kočice, Nadole in Žetale. Po
neuradnih podatkih je od
1.108 volilnih upravičencev
glasovalo 537 ali 48,5 odstoka
vseh vpisanih. Od tega je za us-
tanovitev samostojne občine
glasovalo 294 ali 54,7 odstotka,
proti pa jih je bilo 230 ali 43
odstotka. Neveljavnih je bilo
13 ali 2,4 glasovnic. Sedež nove
občine naj bi bil v Žetalah.
Odločitev za samostojno pot
podpirajo tudi z ugotovitvijo,
da so geografsko oddaljeni od
sedanjega skupnega centra v
Majšperku in večino svojih
potreb zadovoljujejo drugje.
Med prioritetnimi nalogami
nove občine pa so zapisali
gradnjo osnovne šole in iz-
gradnjo vseh cestnih odsekov,
ki so že začeti.
JB, OM
OBVESTILO BRALCEM TEDNIKA
Družba Radio Tednik, d.o.o., Ptuj sporoča vsem bralcem
Tednika, ki so se rodili 17. julija 1948. leta, ko je izšla 1.
številka Našega dela, da se oglasijo v naši družbi na
Raičevi 6 v Ptuju. Kot darilo za njihovo (in našo) petdeset-
letnico jim bomo do konca letošnjega leta brezplačno pošil-
jali časopis Tednik. Oglasite se čimprej!
Iskrene čestitke ob abrahamu!
2
Petek, 26. junij 1998 - TED|||||
ptuj / NA KONCU PREŠERNOVE ZRASLA NOVA GOSTILNA
Pokusimo iedi naših babii
I\a koncu Prešernove ulice v Ptuju, na hišni številki 36, je
Mira Korošec prejšnji četrtek odprla gostilno Amadeus, ki
pomeni dopolnitev sedanjega bistroja v pritličju. Nova gos-
tilničarka je najprej leta 1985 kupila spodnji del stavbe,
leta 1996 pa še zgornjega in pričela urejati gostilno.
Sicer pa imajo Koroščevi
gostinstvo že v genih, saj je bila
gostilničarka tudi že Mirina
babica, ki je imela gostilno v
Zabovcih. V novi gostilni se bodo
tradicionalne jedi mešale z novo-
dobnimi. Mira si je želela, da bi la-
hko gostom ponudili jedi, ki jih je
pripravljala že njena babica. Zato
so na jedilniku kmečki krožnik s
slastnimi domačimi klobasami,
domači hrustljavo zapečen štajer-
ski kruh, kremna krompirjeva
juha, štruklji, skutini in jabolčni
štrudli in še kaj. Ptuj je lahko na
novo pridobitev ponosen. V
zadnjem času se z novimi gostil-
nami ne more pohvaliti, pa še
tiste, ki so, bolj ali manj životarijo.
Ob koncu 19. in v začetku 20.
stoletja pa je imel Ptuj med 30 in
40 gostiln, tri hotele, pet kavam.
Kaj pa danes? Gostilne lahko
preštejemo na prste dveh rok,
danes se bohotijo bifeji. Velika
konkurenca je že nekoč zahtevala
pri gostilničarjih, da so se trudili
na najrazličnejše načine: z bogato
ponudbo, zmernimi cenami in
prijaznostjo. Tako je še danes.
Dodatno privlačnost dajejo
novi gostilni tudi uokvirjene
stare razglednice ptujskih gos-
tiln. Odprtje nove gostilne je po-
spremila tudi lična zloženka s
pregledom ptujskih gostiln
konec 19. in v začetku 20. stoletja
avtorice Tjaše Mrgole - Jukič.
Čas pa bo pokazal, koliko bo
ptujska gostilna Amadeus, ki bo
odprta tudi ob nedeljah, vplivala
na oživljanje Prešernove, ki je
klub velikim investicijskim in-
jekcijam vse prej kot ulica
lokalov, ki bi zadrževala domače
in tuje obiskovalce. Glede na to,
da je v Ptuju vse manj dobrih
gostiln, je nova gostilna lahko
vzorec za vse tiste, ki vedo, kaj
hočejo, kot je na otvoritvi
povedal govornik, podžupan
mestne občine Ptuj Ervin Ho-
jker, ki mu je nova gostilničarka
zaupala odprtje Amadeusa.
MG
Nova ptujska gostilna Amadeus. Foto: Langerholc
PTUJ / PODELITEV SPRIČEVAL KOMERCIALISTOM
KomenialisH vse Mi iskani
s svečano podelitvijo spričeval, ki je bila 24. junija, je 23
udeležencev, ki so predhodno končali katerokoli od
srednjih šol, uspešno končalo usposabljanje v programu za
pridobitev poklica komercialista, ki postaja tržno vedno
zanimivejši in bolj iskan poklic. Program je obsegal 415 ur
predavanj in praktičnega dela po vsebinskih sklopih, kot
so gospodarsko poslovanje, poslovne finance, pravo gospo-
darskih poslov, sodobni marketing, poslovno komunici-
ranje in osnove zunanjetrgovinskega poslovanja, ki
vključuje znanje o carinskem in deviznem poslovanju,
transportu in transportnem poslovanju. Izvajali so ga prvič
in že prvič uspešno.
Kot je povedala direktorica
Animacije Franja Čeh, v okviru
katere je usposabljanje v pro-
gramu komercialista potekalo,
so udeleženci vključno z uspos-
abljanjem iz osnov zunanjetr-
govinskega poslovanja zanimivi
tudi za špediterska podjetja. Pro-
gram je zahtevnejši od podobnih
srednješolskih programov, ker
gre za nadaljevanje srednje šole,
zahteva pa tudi vztrajnost.
"Ob zaključku usposabljanja,
ki ga je naše podjetje izvajalo v
sodelovanju z Republiškim za-
vodom za zaposlovanje - OE
Maribor, se mi zdi pomembno
poudariti, da so se v program
vključili tisti, ki se čutijo dovolj
sposobni, da lahko uspešno
opravljajo komercialne posle,
morda	mislijo	na
samozaposlitev, si želijo odpreti
trgovino in podobno. Za tiste, ki
so v program vključeni s strani
republiškega zavoda za zapos-
lovanje, je sestavni del programa
tudi trimesečno usposabljanje
na konkretnem delu z delovnim
razmerjem pri delodajalcu,
katerega sofinancira zavod za
zaposlovanje. Ker pa vemo, da
mora komercialist obvladati
tudi računalnik in tuji jezik, so
udeleženci obiskovali tudi tečaj
za Word in Exel ter osnovni
tečaj poslovnega spo-
razumevanja v angleškem ali
nemškem jeziku. Predavatelji so
bili iz podjetij, carine, zavaroval-
nice, podjetniki in drugi, ker
smo želeli, da bodoče komercial-
iste usposabljajo strokovno in
praktično podkovani strokovn-
jaki. To nam je po mnenju
udeležencev programa uspelo.
Veseli pa smo tudi pohval s
strani predavateljev, ko
porečejo, da imamo dobro,
zavzeto skupino udeležencev, ki
bodo dobri komercialisti v
praksi," je povedala Franja Čeh,
direktorica Animacije.
Za 23 prvih komercialistov, ki
so končali usposabljanje v
okviru omenjega programa, so se
pričeli uresničevati cilji, zaradi
katerih so se za takšno uspos-
abljanje odločili.
MG
ptuj / MERCATOR POVEČUJE TRZNI DELEŽ
Velika prodajna tenfra
v Ptuju in Mariboru
Prejšnji četrtek je prišla v javnost novica, da sta Poslovni sistem Mercator, d.d.,
in njegova hčerinska trgovska družba Mercator SVS, d.d., Ptuj podpisala pogodbe
o tem, da je Mercator postal lastnik 42,48 odstotka delnic družbe Klas, d.d., Mari-
bor in 40,57 odstotka delnic družbe Maxina Trgovina, d.d., Maribor.
S tem nakupom Mercator uresničuje strategijo povečevanja tržnega deleža, še pose-
bej pa na območjih, kjer doslej še ni bil prisoten v večji meri. Zlasti to velja za širše
območje Maribora in Štajerske. Mercator SVS, d.d., Ptuj je po Mercatorjevi strani
nosilec že omenjenih in tudi bodočih kapitalskih povezav do družbe Klas in Maxina
Trgovina.
Kot je znano, je Mercator SVS, d.d., Ptuj največja hčerinska družba poslovnega
sistema Mercator, ki je lani ustvarila 365 milijonov tolarjev dobička. V tem okviru ga
načrtuje tudi letos, medtem ko bodo predvideni načrt naložb bistveno presegli. Prvotno
so v posodobitev in novogradnje prodajnih površin nameravali vložiti okrog milijardo
tolarjev. Posodabljanje maloprodajnih enot poteka vse leto v vseh delih družbe.
Vrhunec investicijske dejavnosti je planiran za zadnje letošnje trimesečje, ko bodo od-
prli dva velika prodajna centra, prvega v Ptuju, drugega v Mariboru. Po market pro-
gramu bosta to največji maloprodajni enoti družbe Marcator SVS. V Ruju ob Ormoški
cesti (bivša Biromatika) bo bruto prodajnih površin 1800 m^, v Maribom pa 2570. V
Ptuju pa v teh dneh Končujejo posodabljanje in širitev samopostrežne trgovine Živila na
Potrčevi.
Kot poudarjajo v Mercatorju, v primeru nakupa delnic Klasa in Maxine Trgovine ne
gre za sovražni prevzem teh družb, temveč za povečanje tržnega deleža Mercatorja,
hkrati pa za skupen nastop slovenske trgovine proti ambciozno nastavljenemu prihodu
tuje trgovine. Tržni delež Mercatorja je trenutno 17-odstoten, do leta 2000 naj bi znašal
20 odstotkov.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdam RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bracič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
»041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj, « (062)
771-261, 779-371, 771-^26; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
f davek od prometa proizvodov.
I Nenaročenih fotografij in
I rokopisov ne vračamo,
i Strani na internetu:
' www.radio-tednik.si
' E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
gruskovec / SLOVESNO OB ODPRTJU MODERNIZIRANE CESTE
Novi Iriie kilomelri
asfaltimne iesle v Haiozak
Petek, 19. junija, je bil za prebivalce hribovitega naselja
Gruškovee v občini Gorišnica nadvse slovesen dan, saj so
tega dne namenu predali skoraj tri kilometre modern-
izirane ceste. Pri hišni številki 15, kjer stanuje družina
Dernikovič, je bila krajša slovesnost s kulturnim progra-
mom, prišli so mnogi domačini in tisti, ki imajo v
Gruškovcu vinograde. Svečano vrvico sta prerezala župan
Slavko Visenjak in predsednik vaškega odbora v vasi Franc
Belšak, cesto pa je blagoslovil dekan Emil Dreu.
Slovesnost se je pričela z mis-
lijo: »Radi imamo haloške
hribe!« v pristni domači go-
vorici, ki sta jo znala lepo pove-
dovati Hanzek in Micika, zapeli
so ljudski pevci KD iz Cirkulan,
s pesmijo pa so slovesnost oboga-
tili še mladi pevci Monika, Tea
in Matic. Predsednik vaškega od-
bora Gruškovee Franc Belšak je
povedal, da so podatki o začetkih
prizadevanj za modernizacijo
ceste v vasi že zgodovina, kajti o
tem so govorili že pred letom
1990. Takrat so imenovali prvi
gradbeni odbor, takrat je bil
predsednik Martin Brodnjak,
pomagali pa so mu še nekateri
člani - domačini. V prvi fazi jim
je uspelo modernizirati cestno
povezavo od Cirkulan do Ko-
lariča, v drugem delu cesto od
lovskega doma do kapele in pred
kratkim so še tretji asfaltirani kos
vaške ceste. Najprej so asfaltirali
1090 metrov in v nadaljevanju še
1900 metrov, gradbeni odboru pa
sta ob pomoči domačinov vodila
Martin Žuran in Ivo Dernikovič.
Županu Slavku Visenjaku so
Gruškovčani svoje težave s cesto
predstavili že leta 1994, ko še
uradno še ni sprejel županske
funkcije, po skoraj štirih letih pa
mu je ob pomoči občinskega
sveta uspelo zagotoviti nekaj
proračunskih tolarjev in
izpeljati zahtevno investicijo. Na
slovesnosti je župan Visenjak
povedal, da sicer naložba še ni
dokončno zaključena, njena
vrednost pa je 48,5 milijona to-
larjev. K naložbi je država pris-
pevala 10 milijonov, dobrih
milijonov so zbrali domačini pl
pogodbah, preostanek pa
morala primakniti donij^
občina. Prebivalcem ene^,
večjih naselij na cirkulanske^
koncu občine je župan zaželi
prijetno in varno vožnjo j
modernizirani cesti.
Potem ko so torej v obči
Gorišnica odprli predali blizu ttj
kilometre modernizirane ceste,
ki je za Haloze izredno pomem!
bna pridobitev, je bilo svečano
tudi v sredo ob odprtju novi];
prostorov zdravstvenega dorriav
Cirkulanah. Danes, 26. junija, pj
praznujejo v še enem naselju,
tokrat v Zamušanih, kjer na-
menu predajajo vodovodne
omrežje in asfaltirano cesto.
T. Mehorke
Tudi v Gruškovcu so dočakali asfaltno cesto.
LENART / KRAJEVNI PRAZNIK
Odprli fireure/etfo pošle
lenarčani praznujejo v spomin na prvo omembo
cerkve svetega lenarta v pisnih virih 17. junija 1196
Minulo sredo so v Lenartu
odprli prenovljene prostore
Pošte Slovenije. Svečane
otvoritve so se poleg pred-
stavnikov Pošte Slovenije
udeležili tudi najvišji pred-
stavniki krajevne skupnosti in
občine Lenart, v priložnostnem
kulturnem programu pa so zai-
grali člani pihalnega orkestra
Kultumo-umetniškega društva
Pošta iz Maribora. Slavnostni
govornik je bil predsednik le-
narškega mestnega odbora
Janez Erjavec, ki je posebej
poudaril pomen sodobnega
komuniciranja na prelomu
tisočletja in se zahvalil Pošti
Slovenije za pripravljenost, da
tudi v središču Slovenskih
goric uredi sodobne prostore.
Ob tej priložnosti je Janez Er-
javec čestital vsem Lenarčanom
in Lenarčankam za krajevni
praznik. Tega praznujejo 17.
junija v spomin na dan, ko je bf
davnega leta 1196 Lenart prvi'
omenjen v pisnih zgodovinskih
virih.
Letošnje praznovanje je trajal"
od 17. do 21.junija, za nameček
pa bo 27. in 28. junija še slikarsk'
ex-tempore, ki ga pripravlja lil''
ovna šola Galerije Krajnc.
Na otvoritvi preurejenih
poštnih prostorov v Lenartu
govorila tudi Milena
namestnica direktorja poslovn^
enote Pošta Maribor. Poudarila
je, da ponujajo svetli prostori ^
Lenartu prijazno in fiinkcioH^
alno okolje, v katerem bo 21'
kvadratnih metrov uporabfl'
površin, veliko poštnih P^^'
dalov, ki bodo obratovali 24 ^^
na dan, in pet telefonskih g"
vorilnic. Urejen je tudi dostop^
invalide. Obnova lenarške p®^.
je trajala tri mesece, dela p^
opravilo podjetje Granit '
Slovenske Bistrice.
Besedilo in posnetek:
Ni.
ptuj / PRED NEDEUSKIMI VOLITVAMI
VODSTVA OOZ
Uspeh /e v enotnosti
Da je obrtniška organizacija s svojim celotnim volilnim potencialom močno
razvejana organizacija z veliko podatkov in v bistvu tudi z velikim premoženjem
ter z zelo vplivnim medijem še kako vabljiva za stranke, ni neznanka. Zato so
letošnje volitve v celotni obrtniški organizaciji, od spodaj navzgor, svojevrsten
preizkus enotnosti obrtništva, v katerem ni prostora za strankarsko podrejanje eni
ali drugi stranki.
Obrtna zbornica Slovenije je nestrankarska, kar pa zadeva vključevanje
političnih strank, so odprti za vse tiste predloge, ki pomenijo napredek obrti in
podjetništva. Nadzor politike nad zbornicami pa napredka ne prinaša. Koliko je
bilo tega v zadnjih letih, dobro vedo vsi obrtniki, ki se v teh dneh na skupščinah
odločajo za nova vodstva svojih organizacij in s tem tudi za opcijo bodočnosti na
tem področju. Seznami zahtev in predlogov, ki so jih v zadnjih Šestih oziroma
sedmih letih poslati slovenski obrtniki vladi in parlamentu, je zajeten, konkretnih
rezultatov pa malo, zato smo tudi priče stagnacije obrti. Število obratovalnic v
zadnjih dveh letih več ne narašča, celo upada. Za območje, ki ima okrog pet tisoč
nezaposlenih, zato volitve novega vodstva Območne obrtne zbornice Ptuj niso
tako nepomembna zadeva, kot se nekaterim zdi. Dejstvo pa je tudi, da je vodstvo
lahko uspešno le. če ima podporo celotnega članstva. In za to tudi gre, sicer
napredka ne bo! Stranke s svojim mešetarjenjem ga ne prinašajo.
MG
ifiDf^lK - Petek, 26. junij 1998
3
LOKACiJ $i VIDNO Ni
V javnem zavodu Lekarne Ptuj še vedno ne vedo, kako
bo s predvideninni gradnjami novih lekarniških enot v
Ptuju - ene v ožjem mestnem jedru, druge v mestni četrti
Breg. Zo prvo lokacijo ob Potrčevi niti ni več takšnega zani-
rpanja, saj se število zdravnikov na tej lokaciji znižuje, s tem
pa tudi število receptov, za lokacijo na Bregu pa še poteka
denacionalizacijski postopek. Veliko konkretnejša pa je v
lem trenutku gradnja lekarniške enote v Gorišnici, ki jo
bodo zgradili v okviru novega stanovanjsko-poslovnega
objekta. Osnovne načrte že imajo, prav tako tudi soglasje
10 gradnjo, ki so ga morali dati vsi sveti občin na Ptujskem.
DiJAKi PTUJSKE GIMNAZIJE ZA POSOČJE
V zbiranje sredstev za obnovo Posočja so se aktivno
vključili tudi ptujski gimnazijci. Akcijo zbiranja je
spodbudila Dijaška skupnost^ s simboličnimi prispevki dija-
kov pa se je vanjo vključilo vseh 22 oddelkov ptujske
gimnazije. Predsednica skupnosti Katja Gonz je povedala,
da so akcijo gradili na spoznanju, da ni pomembno, koli-
ko prispevaš, bistveno je, da prispevaš. Ob tej in podobnih
akcijah, ki so jih že izvedli, pa se veliko pogovarjajo o mla-
dostnikih v stiskah. Zbrana sredstva bodo namenili za
grodnjo novega vrtca v Posočju. Sicer pa humanost
gimnazijcem ni tuja, najprej so zbirali sredstva za Bosno,
zatem za nakup lupe za sošolko, v jeseni pa bodo izvedli
humanitarno akcijo na območju celega centra. Želijo si,
da bi tudi na tem področju delovali enotno.
ENODNEVNI iZlET V RADENCI
Društvo diabetikov Ptuj organizira 9. julija enodnevni izlet
v Radence, Mursko Soboto in kopanje v Banovcih. Od-
hod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Ptuju. Cena
izleta, ki vključuje prevoz, kosilo in kopanje, je 2800 tolar-
jev. Prijave s plačili sprejemajo v društveni pisarni pn/ega
julija, vsak dan pa v obeh diabetoloških ambulantah.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
&la programu je poljudna oddaja Rudija Klariča Kako biti
Jmzdrav in zmagovati, v glasbenem delu oddaje pa se
bodo predstavili slovenski pevci in glasbene skupine.
Pripravila: MG
^fpRI SE ...
pDA obrambe pred točo v
mfveniji ni zaradi tega, ker je
p^na/o učinkovita in ker ni
Warja.
da denarja za obrambo
P^ed točo ni zato, ker ta nikoli
^ pada v Ljubljani. Sicer pa
^^ bila tam dovolj tudi neučin-
kovita obramba.
da bo za obrambo pred
^čo znova potrebno zvoniti in
^Smizirati procesije. To sicer
^^j prida ne pomaga, škodi pa
tudi ne.
da se bo parlament sestal
^^ izredni seji in ugotavljal,
za objektivno ali
■^bjbktivno odgovornost kate-
rega od ministrov.
... DA sprava v Sloveniji
sploh ni možna, ko pa sever in
zahod vedno pošiljata neurja
v južne in vzhodne dele
države.
... DA je parola malih, nasta-
jajočih občin: razdruženi in
majhni bomo močnejši.
Država pa v smeh.
... DA bo v bližnji prihodnosti
še tretji poizvedovalni referen-
dum: ko bo nastala ptujska re-
gija ali pokrajina, se bo zago-
tovo hotel kdo izločiti.
... DA je bil glavni evropski
pogajalec presenečen nad bo-
gato Slovenijo. Sedaj raz-
mišlja, kako dobrodošla bo
slovenska pomoč evropski zve-
zi.
... DA je bilo nedavno
srečanje slovenskih županov
na cesarskem nivoju. Menda
so manjkale samo pečene je-
rebice in ptičje mleko. Pa naj
še kdo reče, da tudi v dejanjih
ne cenimo zgodovine.
... DA gre vse, kar zapravijo
župani na takih srečanjih,
izključno v dobrobit naroda.
ptuj /11. EKOLOŠKI RAZISKOVALNI TABOR
Letos na temo Grajena
zeleni ptuja z raziskovalnim društvom zlatovranka organizirajo 11.
ekološki raziskovalni tabor
člani Raziskovalnega društva Zlatovranka in Zeleni Ptuja
že vrsto let opozarjajo na zanemarjene vodotoke v mestni
občini Ptuj, še posebej na naravna bisera Studenčnico in
Grajeno, ki teče skozi mestno središče.
Kvaliteta potoka Grajena se je
v zadnjih letih močno pos-
labšala, na posameznih odsekih
je deformiran videz potoka, v
mestnem delu pa daje potok prej
videz iztočnega kanala odplak
kot naravnega bisera, v katerem
so včasih bile tudi postrvi.
Mesto Ptuj in pristojni
vzdrževalci za ptujske vodotoke
slabo skrbijo, meritve kakovosti
niso bile opravljene in se ne iz-
vajajo, prav tako je neznana
samočistilna sposobnost tega vo-
dotoka. Velika težava je tudi v
ozaveščenosti ljudi, ki so zraven
industrije najpogostejši ones-
naževalci.
Razmere na omenjenih vodo-
tokih so skrb vzbujajoče, takšne,
da je potrebno takojšnje ukre-
panje. V sanacijo razmer potoka
Grajena se bodo letos aktivno
vključili tudi člani RD Zla-
tovranka in Zeleni Ptuja, ki v ta
namen organizirajo raziskovalni
tabor Grajena '98, ki bo potekal
od 29. junija do 4. julija. Tabor je
v celoti namenjen potoku Graje-
na. Okrog 20 raziskovalcev bo
ob pomoči zunanjih strokovnja-
kov izdelalo katalog ones-
naževalcev, analizo vode ter an-
keto med prebivalstvom o eko-
loški ozaveščenosti in ones-
naževanju. V času tabora pa
bodo izvajali tudi sanacijo poto-
ka Grajena s čistilno akcijo na
najbolj onesnaženih delih.
Vse prebivalce Ptuja vabijo,
da se jim v soboto, 4. julija, ob
9. uri pridružijo na čistilni akci-
ji, ki bo potekala na posamez-
nih odsekih potoka Grajena. O
podrobnostih vas bodo dodat-
no obvestili po medijih in leta-
kih.
Mlade bodo na taboru seznani-
li z okoljevarstvenimi problemi
potoka Grajena in okolice in jih
-ob tem vzpodbudili k aktivnemu
sodelovanju in razmišljanju o
okolju prijaznejši rabi naravnih
vodotokov. Neposredno sodelo-
vanje pri celostnem projektu
spoznavanja in urejanja potoka
jim bo prav gotovo dvignilo sa-
mozavest in dalo nekatere
izkušnje, ki jih bodo širili v svo-
jem domačem okolju. S tem se
bo neposredno širila zavest o
varstvu okolja med mladimi.
Končni namen tabora pa je
sproščeno in ustvarjalno vzdušje
med mladimi, ki bodo na nevsil-
jiv in ustvarjalen način spoznali,
da lahko sami veliko prispevajo
k ohranitvi okolja na našem pla-
netu - Zemlji.
Dnevne rezultate poteka tabo-
ra Grajena '98 bodo udeleženci
za javnost objavljali tudi na svo-
jih spletnih straneh. Obiščete jih
lahko	na	naslovu:
wzvw.bistra.si/aktivnosti/zeleni/ta
bor98.html
S.S.
ptuj / MESTO POVEČUJE ŠTEVILO PARKIRNIH MEST
PaMHšw in mostižek
v dobrega pol meseca, do
10. julija, naj bi bila zgrajena
nova parkirišča za avtobusno
postajo v Ptuju (na mestu,
kjer je imela Perutnina skla-
dišče, a so ga podrli) in mos-
tiček čez Grajeno. Investitori-
ca 44 parkirišč, vključno z
javno razsvetljavo, je mestna
občina Ptuj v višini 15 milijo-
nov tolarjev. Parkirišča gradi-
jo Nizke Gradnje, d.o.o.
Gradbeno podjetje Gradiš -
gradnje Ptuj pa je investitor
gradnje mostička čez Grajeno,
ki sodi v sklop objektov v
Trstenjakovi in predstavlja
javno pot. Gradnja bo stala 1,6
milijonatolarjev.
Ptuj bo z novo investicijo dobil
prepotrebnih novih 44 parkirišč,
ki se bodo pridružila 120, koli-
kor jih je že na tem območju.
MG
Nova ptujska parkirišča.
Foto: Črtomir Goznik
O obšikovangu pokralin
več predlogov za ustanovitev pokrajin, najbou stvarne pobude za ustanovi-
tev 8-12 pokrajin, ki bi bile primerljive z evropo
v Framu je bilo v soboto srečanje slovenskih županov, pos-
lancev DZ in ministrov. Zbralo se je več kot 30 slovenskih
županov, ki sta jih v telovadnici osnovne šole pozdravila mi-
nistra Anton Bergauer in Božo Grafenauer, v popoldanskem
delu pa se jia je pridružil še obrambni minister Alojz Krapež.
v Rančah nad Framom je bilo nato še druženje na prireditvi
Po domače, na kateri je pred dnevom državnosti govoril
predsednik parlamenta Janez Podobnik.
Zgodovino Frama in okolice je
slikovito predstavil prof. Jože
Koropec, o oblikovanju pokra-
jin pa je govoril akademik dr.
Igor Vrišer. Poudaril je, da je
uporaba historične dediščine v
Sloveniji vprašljiva in da nobena
regionalizacija ni preprosta. Po-
membna je teorija o centralnih
naseljih, po kateri se okoli vsa-
kega vplivnega naselja oblikuje
širše gravitacijsko območje.
Omrežje središč ni nekaj stalne-
ga, saj se z gospodarskim in
družbenim razvojem spreminja.
Krepijo se večji in manjši centri,
žrtve pa so srednje veliki centri.
Po Vrišerju bi lahko v Sloveniji
imeli od 8 do 15 pokrajin, lahko
tudi od 8 do 12 ali celo med 20 in
25. Ptuj bi bil središče na mezo-
regionalni stopnji, verjetno sku-
paj s Prlekijo. V Evropi so regije
različno velike, pomemben ele-
ment je število prebivalstva, ki
pa se od države do države močno
razlikuje, je poudaril akademik
Vrišer. Evropskemu modelu bi
se najbolj približali z ustanovit-
vijo osmih pokrajin.
Seveda so bile to strokovne pod-
lage in razlage, dokončno besedo
bo namreč imela politika, smo
slišali med vrsticami. Srečanja se je
udeležil tudi podpredsednik drža-
vnega zbora in župan mesme
občine Ptuj Miroslav Luci.
M.Teš
PTUJ / ODPRTJE PODJETNIŠKE DELAVNICE ZA MLADE
Za neposrednejšo vez med
so/o in gospodanfvom
v ponedeljek so v Lackovi ulici 8 v Ptuju odprli podjetniško delavnico.
Gre za skupen projekt Mestne občine Ptuj In Šolskega centra Ptuj z
ekonomsko ter poklicno in tehniško kmetijsko šolo.
Z delavnico, ki so jo, kot so povedali, umestili v staro mestno jedro, želijo
omogočiti mladim uveljavljanje njihovih idej za samozaposlovanje in razviti
neposredno vez med šolo in gospodarstvom. Pred odprtjem podjetniške
delavnice so v mestni občini predstavili poslovni načrt - projektno nasta-
janje kmečkega gostišča pod simboličnim naslovom Zelena dolina. Men-
torja sta bila Darko Vidovič iz podjetja Alin i' Kidričevem in prof. Marija
Šabeder. Skupaj z veččlansko strokovna komisijo so projekt ocenili kot
zelo dober 1 doseženim so zelo zadovoljni tudi ravnatelj šolsl^ga centra
Ptuj Branko Kumer, ravnateljica Ekonomske šole Branka KampI Regvat//?
ravnatelj Kmetijske Šole mag. Vladimir Korošec.
Podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker je ob tej priložnosti povedal,
da gre v primeru podjetniške delavnice za šolo prihodnosti, ki ima za cilj
učiti in naučiti ter pridobljeno znanje koristno uporabiti v praksi. Delavnica
je bogato opremljena z računalniki.
Nov projekt so v življenje pospremili z znanim slovenskim pregovorom:
Brez muke ni moke, brez potu ni medu. Podjetniška delavnica ima za ene-
ga od osnovnih ciljev, mladega človeka že v času šolanja spoznavati s
podjetniško idejo in ga navajati za podjetništvo.
MG
4
Petek, 26. junij 1998 - TED|||||
ORMOŽ / IZDALI VODNIK
Vodnik po kulturni
in nannmi dedišiini
Minuli teden so predstavili nov vodnik po občini Ormož. Prvo tovrstno delo z imenom
Ormož in okolica je izšlo leta 1990 v nakladi 7000 izvodov. Ker je vodnik pošel in se je
v minulih osmih letih marsikaj spremenilo, se je občina Ormož odločila izdati nov,
času primeren vodnik. Vodnik je založila in opremila založba Veritas iz Ptuja.
Nov vodnik za razliko od starega poleg kulturne vključuje tudi naravno dediščino občine
Ormož. Njegova vsebina je razdeljena na štiri poglavja: Ormož in okolica, Arheologija,
Rastlinstvo in Ptice. Knjižica je žepnega formata in na 92 straneh zgoščeno predstavlja
zgodovino Ormoža od prvega naselitvenega obdobja rried 2700 do 1800 pred našim štet-
jem pa vse do današnjih dni. Avtor splošnega dela je Jože Curk, razdelek o arheologiji je
pripravila dipl. arheologinja Marjana Tomanič Jevremov, specifično rastlinstvo je bralcem
približal doc. dr. Mitja Kaligarič, o pticah tega območja pa svoja spoznanja zapisal Borut
Štumberger, dr. vet. med. Vodnik ima 92 barvnih fotografij, katerih avtor je največkrat Sto-
jan Kerbler, v poglavju o arheologiji sta fotografije prispevala Jože Hanc in avtorica be-
sedila. Prav tako sta svoje besedilo o naravni dediščini slikovno opremila sama avtorja.
Vodnik je izšel v za slovenske razmere visoki nakladi 11000 izvodov, od tega 5000 v
slovenščini, 3000 v nemščini in po 1500 v italijanskem in angleškem jeziku. Naprodaj bo v
vseh kioskih in bodoči turistični pisarni, kolikšna pa bo cena knjižice, pa še ni znano.
Že na svečani predstavitvi je predsednica sveta krajevne skupnosti Sv. Tomaž opozorila
na napako, saj je njihov kraj, ki se je pred leti preimenoval, še vedno zapisan po starem -
Tomaž pri Ormožu. Sicer pa se je oblikovalcem prikradlo kar nekaj napak, za turiste na-
jbolj neprijetna je, da so na zemljevidu zamenjali avtobusno in železniško postajo. Resnici
na ljubo pa je treba povedati tudi to, da je v splošnem delu Ormož in okolica veliko število,
vsaj tretjina, starih fotografij, takšnih, ki so se pojavile že v prvem vodniku. Marsikatera
zgradba ali znamenje sta bila medtem že obnovljena ali kako drugače spremenjena. Če
upoštevamo visoko naklado, bodo čez dve leti v še vedno novem vodniku že 10 let stare
fotografije.
vki
GORIŠNICA / ZNOVA USPEŠNI OSNOVNOŠOLCI
šolsko leto prinesit
»zltrite« uspehe
Ze lani so bili gorišniški učenci zelo pridni, tudi če bi so-
dili po uspehih na tekmovanjih, letošnje šolsko leto pa je
za nekatere še uspešnejše, pravi ravnatelj OŠ Gorišnica
Branko Širec. V šolskem letu, ki se počasi izteka, so imeli
na šoli 427 učencev, 80 malčkov je bilo v vrtcu in mali
šoli, poleg obilice učenja in aktivnosti pa so nekateri us-
peli tudi na državnih tekmovanjih. Zaslužni za dobre
uvsrtitve pa niso samo učenci, temveč tudi mentorji.
Učenci so sodelovali skoraj na
vseh športnih tekmovanjih,
odlična sta bila šolsko rok-
ometno moštvo in ekipa šahis-
tov, tekmovali so v znanju iz
kemije, matematike, ma-
terinščine, zgodovine, naredili
zanimive raziskovalne naloge,
med drugim projekt Dominkova
domačija, sodelovali na kvizu
oralnega zdravja in zmagali v
televizijski oddaji Pod
klobukom. Nina Podgoršek je v
znanju materinščine za Cankar-
jevo značko na državnem tek-
movanju osvojila zlato priznanje
med 7. in 8. razredi, njena men-
torica je bila učiteljica Dragica
Petrovič. Gorišniško šolo so na
tem tekmovanju zastopali trije
učenci, poleg Nine še David Sok,
ki je osvojil srebrno značko, in
Damir Kelenc bronasto. Tudi
osmošolec Jernej Žohar je dobit-
nik zlatega priznanja, in sicer na
matematičnem tekmovanju za
Vegovo značko. Njegova mento-
rica je bila Slava Šuman, učitelj
matematike Ivan Voršič pa je bil
mentor sedmošolcu Renatu
Korošcu, ki je bil kar na treh
državnih	tekmovanjih:
matematičnem, kemijskem in
fizikalnem; pri matematiki je
osvojil zlato priznanje.
Sedmošolec Leon Bedrač je os-
vojil dve zlati priznanji - pri
kemiji in pri matematiki, nje-
gova mentorica pa je bila Ivanka
Žnidarič. Atletinja - osmošoll^j
Franja Muhič je v metu žogic^
postala državna prvakinja.
medobčinskem nogometnem
prvenstvu so starejši in mlajšj
dečki osvojili 4. mesto, v rok-
ometu so starejši dečki postali
medobčinski prvaki, zmagali so
tudi na področnem tekmovanju
v slovenskem čeirtfmalu v
Veliki Nedelji in se uvrstili y
polfmale, na koncu pa zasedli 5,
do 8. mesto v Sloveniji. Nekaj
vidnejših rezultatov so dosegli
tudi v košarki, atletiki, uspešni
pa so bili še mladi judoisti, saj je
na državnem prvenstvu v Len-
davi med mlajšimi dečki in dek-
licami Anja Popovič osvojila
prvo mesto, Tamara Petek je bila
druga in Denis Vaj da tretji.
Mentorja ekip in trenerja sta bila
Zlatko Marčič in Mirka Baklan,
OŠ pa je celo šolsko leto dobro
sodelovala z gorišniškim judo in
rokometnim klubom.
T, Mohorko
FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 25.
Naše rojstno leto 1948
Med referatom, ob sprejemanju
kandidatov in njihovi izvolitvi so
navzoči člani in kandidati vzkli-
kali maršalu Titu, KPJ, Stalinu
itd.," je bilo ob koncu poročila
zapisano v Našem delu z dne
7/10-1948.
VAŠKI ODBORI
OF
RAZPEČEVALCI
NAŠEGA DELA
Novo politično vodstvo v Ptuju
se je zavedalo tudi pomena okra-
jnega časnika. To so poudarjali
na vseh sestankih in posvetih,
pisati v sklepih in navodilih za
delo aktivistov. Navajam
povzetek iz pisma, ki je bilo
poslano 15. septembra 1948 vsem
partijskim celicam in članom ok-
rajnega političnega aktiva. Med
drugim je bilo zapisano: "Do se-
daj se je lokalno glasilo NAŠE
DELO, katerega izdaja okrajni
odbor OF razpečevalo delno na
stalne naročnike, delno pa se je
dostavljalo večje ali manjše
količine na KLO-je v
razpečevanje ali razprodajo. Ker
dosedanji način razpečevanja ne
odigrava svoje vloge, saj KLO-ji
pošiljajo te časopise nazaj, torej
niti ne pristopijo k razprodaji
istega, bo okrajni odbor OF, ozi-
roma uredništvo časopisa preus-
merilo to razpečevanje od KLO
na vaške odbore OF. (O tem
bomo tudi pisno obvestili vaške
odbore OF). Celice pa so dolžne
nuditi vso pomoč odborom OF,
da isti pristopijo zavestno k
razpečevanju tega časopisa, kateri
mora odigrati svojo vlogo v
našem okraju. V vseh odborih
OF naj se zadolži po en tovariš, ki
bo izrecno odgovarjal za razpro-
dajo. Celice pa naj - same in po-
tom frontnih odborov propagi-
rajo za dvig stalnih naročnikov
Našega dela - tako, da v kratkem
razdobju naklado čim višje dvi-
gnemo. V svojih poročilih nam
poročajte, v koliko je vaša celica k
temu pristopila in kakšni so bili
rezultati."
Pismo^ sta podpisala sekretar
Zoran Žagar in sekretar agit-
propa Ivan Mavser.
Iz pisma izhaja, da med prebi-
valstvom ni bilo posebnega zani-
manja za okrajni časnik, da so na-
jprej odpovedale v razpečevanju
kmetijske zadruge, potem pa še
krajevni ljudski odbori. Čeprav je
glasilo izhajalo v nakladi okoli
2500 izvodov, je precej izvodov
ostajalo neprodanih. Iz
poznavanja takratnih razmer ne-
posredno na podeželju lahko
zapišem, da tudi to prizadevanje
okrajnega vodstva ni rodilo
bistveno večjih uspehov, saj je
naklada Našega dola do konca
leta 1948 narasla le na 2600 izvo-
dov. Dejstvo je le, da so z
razpršenostjo prodaje po vaških
odborih OF dosegli vsaj to, da
neprodanih izvodov časnika niso
vračali, čeprav je tu in tam kateri
od vaških funkcionarjev OF raje
nekaj dinarjev prispeval iz svo-
jega žepa, samo da časnika ni pro-
dal.
V četrtek, 7. oktobra, je izšla 8.
številka Našega dela in je od tak-
rat naprej časnik redno izhajal ob
četrtkih, kar je bilo ugodnejše
tudi za razpečevalce. Upoštevali
so tudi dejstvo, da navadno
kmetje le ob nedeljah vzamejo v
roke kako čtivo, saj drugače ni-
majo časa, in tudi aktivisti OF so
imeli v soboto in v nedeljo zjutraj
več priložnosti časnik razprodati
ali vsaj razdeliti med sosede.
Mladi urednik Franjo Rebernak
se je trudil, da je bilo v časniku
napisanega kar največ o
političnem dogajanju v okraju, o
najrazličnejših prireditvah in
manifestacijah, iz življenja na
vasi pa predvsem tisto, kar je bilo
treba bičati - večje kmete,
saboterje in razne špekulante.
Nekaj primerov: Opisi ku-
lakov, ki imajo prostorna stano-
vanja, njihovi hlapci pa morajo
spati v hlevih. Inšpektor Min-
istrstva za finance LRS je pri
pregledu dela davčnih komisij po
KLO-jih odkril zanimiv primer,
ko ima mali kmet 1,32 ha zemlje,
redi kravo in 2 prašiča, davčne
osnove pa so mu predpisali
12.215 din. Večji kmet s 15,88 ha
zemlje redi 6 goved in 4 prašiče,
komisija pa mu je predpisala
davčne osnove le 45.025 din. To
je bilo opozorilo vsem krajevnim
davčnim komisijam, ki so morale
delo končati do 15. okrobra, da je
treba predpisovati davčno osnovo
po progresivni stopnji, glede na
velikost kmetije, ne pa po dre-
gresivni, kot je bilo prikazano v
opisanem primeru. Razlika med
malimi in velikimi kmeti mora
biti v ustreznem sorazmerju, so
poudarjali!
Vreme je bilo v začetku oktobra
lepo in toplo. Kmetje, ki niso
zaupali jesenskem vremenu, so
hiteli z jesensko setvijo. V zadru-
gah je bilo dovolj semena za
zamenjavo. Semenska žita so tudi
razkuževali, vendar nekateri v
tradicionalnost	zaverovani
kmetje temu niso zaupali, bolj so
se zanesli na svoje domače seme,
ki so ga proti sneti razkuževali
kar z raztopino modre galice.
Pristojne kmetijske službe so
vinogradnike po časnikih in
javnih razglasih opozarjali, da naj
pred 10. oktobrom ne trgajo
grozdja, vendar ta opozorila niso
dosti zalegla.
UDARNIŠKI
TEDEN
PODALJŠAN NA
MESEC
Kljub veliki obremenitvi
kmečkega prebivalstva z jesen-
skim pospravljanjem pridelkov
in setvijo, saj so večino del
opravljali še ročno, je bil velik
pritisk na ljudi, da s prosto-
voljnim delom pomagajo pri
gradnji zadružnih domov.
Sklenili so, da mora biti do 2.
kongresa KPS pod streho vseh
načrtovanih 22 zadružnih do-
mov. Zaradi tega so sklenili, da
bo od 26. septembra do 4. oktobra
"Udarniški teden gradnje
zadružnih domov". Ta teden so
potem podaljašli na cel mesec,
vendar plan ni bil uresničen.
O teh udarniških akcijah je po-
drobneje poročalo tudi Našelo
delo v 7., 8. in 9. številki. Nekat-
era poročila so bila precej
natančna in konkretna. Naj jih
nekaj navedem, saj nazorno od-
slikavajo tedanji čas in napore
ljudi: Izvršni odbor OF Slovenije
je podelil prehodno zastavico na-
jboljšemu gradilišču zadružnih
domov v DORNAVI. Podelitev
je bila ob 8. uri zvečer, ker gra-
ditelji delajo vsak večer do
polnoči. Vaščani so se ponosno
zbirali ob svojem zadružnem
domu. Najmarljivejši delavci so
se pokazali: Anton Jurič, ki je
opravil 132 delovnih ur, Jožef
Kšela 115 ur in Jože Horvat 97
ur. Po družinah imajo največ de-
lovnih ur družina Jakoba Pe-
teršiča 151 ur. družine Marije
Kramberger 143 ur, Neže Golob
132 ur, Marije Vertič 120 ur itd.
Pri prevozu gradbenega materi-
ala so največ pripomogli: Slava
Kovačec 132 ur, Jera Čeh 132 ur
in še več drugih. Okrajno grad-
beno podjetje Ptuj pa jim je
nudilo vso pomoč s tehničnimi
in strokovnimi nasveti.
Drugo najboljše gradbišče
zadružnega doma je bilo v
MARKOVCIH. Tu so graditelji
zabetonirali temelje in tudi tu de-
lajo ponoči. Graditelji so ob pre-
jemu prehodne zastavice poslali
pozdravno pismo CK KPS in re-
publiški upravi za gradnjo
zadružnih domov, v kateri so
zapisali, da bo dom zgrajen do 2.
kongresa KPS! (Tu naj opozorim
na dejstvo, da je bilo do kongresa
še samo mesec dni, obljubljali so
torej nemogoče, a vseeno so se
take obljube zapisovale kot spod-
buda drugim.)
V Ormožu je delala mladinska
delovna brigada, kjer so se bri-
gadirji obvezali, da bodo izdelali
100.000 kosov opeke za zadružne
domove. Kljub slabemu vremenu
so že v prvih petih dneh izdelali
35.000 kosov opeke. Dnevno de-
lajo po 8 ur, od tega porabijo 2 uri
za pripravljanje terena. Delajo
tudi v nočni izmeni, ob 24. uri
pridejo z dela, nato večerja, ob 1.
uri pa spet. Pri dosedanjem delu
so se najbolj izkazali: Franc
Zoreč iz Krčevine, Franc Arnuš
iz Gruškovca, Simon Drevenšek
iz Podlehnika, Milan Horvat iz
Sv. Vida, Marija Serec iz Ormoža,
Alojz Mageš iz Zavrča in Franc
Pišek iz Sv. Lovrenca. Vsi
imenovani so tudi najboljši
mladinci.
Živele počitnice!
Pa so le napočile vedno
težko pričakovane, čeprav
točno določene in vedno
prekratke - počitnice. Gotovo
so počitniški dnevi vsem nujni
in zasluženi; enako in brez
izjeme si morajo oddahniti
mali in veliki, cicibani in vzgo-
jiteljice, učenci in učitelji, di-
jaki in profesorji, starši in stari
starši, tete in strici. Počitniško
prepuščanje brezdelju je na-
jcenejša oblika dopusta, a
dolgčas lahko kmalu povzroči
sitne občutke. Saj ne, da bi
morali bogve kam potovati, le
prijetno je kaj zanimivega
početi, doživeti. Takšen
dopust ne zahteva zajetne
denarnice - le domišljiji je nu-
jno odpreti vrata. Le-te lahko
odprete na stežaj s pomočjo
knjig, ki bodo predstavljene v
naslednjih, počitniških Ted-
nikovih knjigarnicah.
Če nameravate vroča me-
seca preživeti v domačem
kraju, vam priporočam po-
tepanje po različnih koncih
sveta s potopisnimi knjigami.
Edina pot, ki jo morate
opraviti in ni zahtevna, je
obisk KNJIŽNICE IVANA
POTRČA (mladinski, ljudski,
študijski oddelek), kjer si la-
hko vse predstavljene knjige
enostavno izposodite. V juliju
in avgustu bodo vsi oddelki
knjižnice odprti od osme do
petnajste ure (ljudski oddelek
je zaprt med deseto in ena-
jsto!), vse soboto pa vas
knjižničarji pričakujejo do
dvanajste ure.
Med priljubljene domače
potopisce sodi Zvone
Šeruga, svetovni popotnik,
novinar in fotograf, avtor knjig
Potovanje k ljudem (z motor-
jem preko obeh Amerik),
Drugačne zvezde (z motor-
jem okoli sveta). Nevarne poti
(Bosna, Somalija, Kambodža
in druge zgodbe s temne
strani sveta), ki je svoje zad-
nje potovanje okoli sveta
imenitno predstavil v dveh
knjigah. Prva je namenjena
odraslim bralcem in jo je nas-
lovil Prijazne poti; Indijanci
brez perja pa je mikavno nas-
lovljen potopis za otroke z
istega popotovanja. Takšne
knjige za mlade bralce so
prava redkost ter so prav zato
še posebej dragocene.
Zvone Šeruga se je okoli
sveta napotil s petletno hčero
Kajo in življenjsko sopotnico,
tudi novinarko. Romano Dob-
nikar. Celotno popotovanje je
predstavljeno na štiriinosem-
desetih straneh z bogato foto-
grafsko opremo. Potopis je
zanimiv tudi za odrasle, saj
opisuje in pojasnjuje spreje-
manje popotništva predšol-
skega otroka. Pisec je izbral iz
obiskanih dežel tiste zgodbe
in prigode, ki privlačijo otroke
ter hkrati prikazujejo neko
značilnost dežele. Na dolgo
pot je naslovljeno prvo po-
glavje, ki razkrije načrt po-
tovanja in priporoča bralcem
tudi uporabo zemljevidov.
Sledi zgodba o poslednjem
predstavniku izumrlih želv z
Galapagosa Zakaj je Jurček
osamljen. O prevoznih sred-
stvih in prestopu časovne
meje pripoveduje tretje po-
glavje Kako smo izgubiti
četrtek; Indijanci brez perja je
zgodba iz Ekvadorja in ZDA;
o kubanski revščini, a tudi
izjemni	dobrosrčnosti
domačinov pripoveduje peto
poglavje - Pujs v kuhinji.
Naslednji listi popisujejo ZDA
in obisk v Disneylandu - Kdo
je Miki in kdo Piki. Kako se spi
in prehranjuje na dolgi poti
okoli sveta, izveste pod naslo-
vom Kačja kri za moč.
Zgodba z otoka Fidži je nas-
lovljena Oboževalci na
stranišču; s Tajske je po-
tovanje na slonjem hrbtu.
Obrite glave in trik s prsti so
naslovljeni spomini na Burmo
in budistične menihe. Brez
mame in očeta pa je zgodba
o revnih otrocih in njihovem
boju za obstanek.
Zobozdravnik na tržnici je
zgodba iz Kitajske.
Potopis je opremljen z
odličnimi fotografijami pred-
vsem otrok z vseh koncev
sveta ter je napisan pravljično
vabljivo, da se na koncu
bralcu zazdi, da je del
popotniške družine.
Llllana KlemeneU
ifiDf^lK - Petek, 26. junij 1998

5
tomaž / SREČANJE SOŠOLCEV
90 let po mali maturi
Mekdanji sošolci v družbi takratnega ravnatelja Ignaca Omana. Foto l-lozyan.
Pred kratkim so se pri Sv. Tomažu prvič po 40 letih zbrali
jošolci, ki so tukaj nekoč obiskovali nižjo gimnazijo.
Večino jih je življenje popeljalo iz domačega kraja, le štiri
$0 ostale v bližini Sv. Tomaža. Kljub temu so uspeli izsle-
diti naslove vseh 23 sošolcev in sošolk, to slednje je bilo še
posebej težko.
Sošolci so morali priznati, da
se je v 40 letih marsikaj spreme-
nilo. Tudi oni sami in pošteno
so morali pobrskati po spominu,
da so se prepoznali. Po začetnem
ponovnem spoznavanju pa so
obujali spomine, praznovali in
se zabavali vse do jutranjih ur.
Pridružil se jim je tudi takratni
ravnatelj Ignac Oman, ki je
kljub visoki starosti ostal z
družbo krepko čez polnoč.
Ker je srečanje lepo uspelo, so
se odločili, da z naslednjim ne
bodo preveč odlašali in bo že čez
dve leti.
vki
ormož / PESTER IZBOR POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV
letos ne bo "sušnega" poletja
če smo lani lahko na vse pretege in to upravičeno bentili, da se poleti v Ormožu nič rvs dogaja, bo
letos vse drugače. Ormožane in okoličane čaka poletje, polno najrazličnejših kulturnih prireditev, ki
se bodo pričele že jutri in končale 4. septembra. Prireditveni odbor si je zamislil pester program in
pričakujejo, da bo tudi obisk zadovoljiv. Vstopice bodo prodajali v ormoški knjižnici, njihova cena pa
bo od 400 do 800 tolarjev. Na voljo pa bodo tudi kompleti vstopnic za vse prireditve po 5000 tolarjev,
ki Jih bo mogoče plačati v dveh obrokih. Prireditve bodo stale dobre tri milijone tolarjev, precej sred-
stev bodo primaknili sponzorji Občina Ormož, Tovarna sladkorja Ormož, z uslugami pa bosta poma-
gala Komunalno podjetje Ormož in Danilo Ivanuša z osvetlitvijo in ozvočenjem.
Prireditve se bodo dogajale na obnovljenem dvorišču ormoškega gradu, kjer bodo pripravili oder in
okrog 200 stolov za občinstvo. Najverjetneje bo prireditve spremljala tudi primerna gostinska ponudba.
Ze jutri ob 20.30 uri bo slavnostna otvoritev prireditev s koncertom orkestra Toti Big Band iz Maribora
z gostom Jimmyjem Staničem. Toti Big Band deluje od leta 1992 pod vodstvom dirigenta Marjana
Goloba. Igrajo glasbo, ki poslušalce vrne v dobo svvinga, v čas Gershvvina, Porterja, EHingtona, Glena
Millerja in drugih velikanov jazza. V primeru dežja bo koncert v domu kulture.
V	ponedeljek pa se bo pričela grajska likovna kolonija Ormož 98. Nad njo bo organizacijsko bdel Bo-
jan Oberčkai, udeležilo pa se je bo pet priznanih slovenskih akademskih slikarjev in en likovni peda-
gog. V šestdnevnem druženju naj bi se posvetili slikanju na temo mesta Ormož, razstava nastalih del pa
bo odprta 4. septembra.
V	sredo, 1. julija, bo ob 18. uri otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Jožeta Denka iz Mur-
ske Sobote. Naslednji večer. 2. jufija, ob 20.30 uri pa bo nastop folklorne skupine iz Portugalske "Os
camponeses da beira-ria" Bunheiro-Murtosa. Folkloro svoje pokrajine so predstavili že v številnih
deželah.
V	petek bo modna revija Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane. Njeni učenci vsako leto
pripravi modno ravijo, na kateri predstavijo, kaj so se naučili v štirih letih šolanja. Za letošnjo revijo je
slišati, da je pokazala izredno nadarjenost, inovativnost in fantazijo bodočih modnih ustvarjalcev pod
mentorstvom akademske slikarke Darje Vidic.
Vse tja do septembra bo vsak konec tedna na voljo kakšna prireditev. Obljubljajo poletni kino z na-
^ečjimi filmskimi hiti poletja. Šentjakobsko gledališče z Matičkom, koncert ciganske glasbe skupine
Sukar, koncert črnske duhovne glasbe v izvedbi domačih zborov, koncert baročne glasbe s triom
Baraga, koncert mladih glasbenih talentov ormoške občine, koncert Zorana Predina in kitarskega dua
^lardjango ter gledališko komedijo Triko.
^	vki
mihalovci / 98. ROJSTNI DAN ALOJZIJE ŠTEBIH
haznovala najslm^sa obianka
, ^ četrtek, 11. junija, je obha-
jjla 98. rojstni dan Alojzija Šte-
," iz Mihalovcev 49 pri
!l'anjkovcih. Trdo delo in
J^ljenje na kmetih jo je utrdilo,
y uspešno kljubuje letom.
. ^cino dneva preživi v postelji,
Jprav se še sama sprehodi po
Ponoči ima težave z
^spečnostjo. Pred leti ji je od-
^^edal glas, tako da se s tujci le
ezavo sporazume. Za to posk-
njena hčerka Zofija, ki tudi
skrbi za priletno mater.
6 an pred praznikom je Alojzijo
^^"ih obiskal in obdaril župan
p^^ine Ormož Vili Trofenik sku-
fi' predstavniki krajevne skup-
. Ivanjkovci in predsednikom
'^'^kom Zličarjem.
vki
Najstarejši občanki Alojziji Štebih je ob njenem
rojstnem dnevu čestital tudi župan Vili Trofenik
ormož / OB ZAKLJUČKU LETA
Imeli 50 veliko pokazati
Minuli teden je bil v Ormožu v znaku malčkov iz
ormoškega vrtca, ki so ob zaključku leta za starše in pri-
jatelje pripravili zanimiv program. Kljub nekoliko kislemu
vremenu so jih bile polne ulice, minimaturanti pa so na
svojem sprehodu po mestu s piskanjem opozarjali nase.
Zaključil se je projekt Zibelka
branja, ki je potekal vse leto in v
okviru katerega so otroci skupaj
s starši hodili v knjižnico in si
izposojali knjige. Starši so jim
jih prebirali, nato pa so otroci v
vrtcu zgodbe pripovedovali svo-
jim vrstnikom in otrokom iz
drugih skupin. Na zaključek
projekta so povabili Jasno
Branko Staman iz Ljutomera,
ki jim je predstavila svojo
knjigo. Starši in otroci pa so se
pomerili tudi v reševanju ugank
in vprašanj iz vsebine prebranih
knjig. Oboji so se dobro držali,
vendar so otroci zmagali za celi
dve točki. Za nagrado so prejeli
knjige, ki so si jih delno tudi
sami prislužili, ostanek pa je pri-
maknil vrtec. Otroci so namreč
nastopili na proslavi dneva
družine in namesto sladkarij, ki
jim jih je nameraval podariti or-
ganizator, so si izgovorili knjige.
Vse leto so se otroci tudi redno
enkrat tedensko dobivali na
pevskih vajah. Zborček
ormoškega vrtca šteje 53 članov
v starosti od 4 do 7 let.
Voditeljica Vita Petek je
povedala, da so dobrodošli vsi,
ki radi pojejo. Otroke še posebej
zabavajo igrice razgibavanja, s
katerimi se pozabavajo na
začetku vsake vaje. Pojejo ob
klavirski ali spremljavi posnete
glasbe, kar je za otroke precej za-
htevno. Zborček prepeva skupaj
že tri leta, letos pa so se posvetili
predvsem ljudskim pesmim,
nekaj pa je takšnih, ki so se jih
naučili že lani, a so pri otrocih
izjemno priljubljene in jih
ponavljajo vsako leto. Za sode-
lovanje v zboru se odločijo otroci
sami in le redko so na vajah vsi
člani. Prepevati pa nameravajo,
dokler bo interes. Tega pa je kar
veliko, saj so na nastopu, ki so ga
pripravili staršem, poželi velik
uspeh. Predstavili so se z 11 pes-
micami. Po pevcih so se predsta-
vili tudi mladi plesalci, ki jih
vodi Tomaž Bolcar.
V polnem zamahu pa je tudi
projekt Zlati sonček, ki je
nekakšen športni preizkus
sposobnosti. Obsega plavanje,
smučanje, pohode, vožnjo
kolesa, skiroja, igre z žogo, ko-
talkanje, pač tisto, kar lahko
posamezni vrtci glede na svoje
zmožnosti zagotovijo. Letos
sodeluje v vsej ormoški občini
okrog 180 otrok, ki obiskujejo
malo šolo. Kar 130 se jih je v
Banovcih že udeležilo tečaja
plavanja. Po uspešno opra-
vljenih preizkušnjah otroci pre-
jmejo medaljo in knjižico, po-
dobne aktivnosti pa nadaljujejo
tudi v osnovni šoli. Minuli teden
so si minimaturanti ogledali, kaj
jih čaka prihodnjo jesen v os-
novni šoli. Srečali so se s sedan-
jimi prvošolčki in se hkrati pos-
lovili od prijateljev v vrtcu.
Za 187 otrok v ormoškem
vrtcu, v vseh vrtcih v občini jih
je 478, pa je bil uradni zaključek
minuli petek, ko so se skupaj s
starši in vzgojiteljicami zabavali
ob predstavi Stena Vilarja Skrin-
jica želja. Za pogostitev je
poskrbela ptujska mlekarna.
vki
Utrinek z zaključne zabave
DOBRAVA / SREČANJE DOMAČINOV
Pefo SKianje Dabravianov
Srečanje Dobravčanov.
Dobrava je majhen zaselek v neposredni bližini Ormoža.
Šteje okrog 150 prebivalcev in približno 40 hišnih številk.
Pred 30 leti so se prvič srečali Dobravčani, rojeni med le-
toma 1929 in 1940, in obudili spomine na čase svoje
mladosti. Stanko Hartman, eden od organizatoijev prvega
srečanja, je povedal, da so bili takrat drugačni časi in da
jih vežejo spomini na kopanje v Lešniškem potoku, petje
pri Šoštaričevem križu in na igranje nogometa s svinjskim
mehurjem. Vsega tega mlajše generacije ne morejo
podoživeti, saj je bilo njihovo življenje drugačno. Na prvo
srečanje pred tremi desetletji na Humu sta prišla celo dva
Dobravčana iz Nemčije in eden iz Zagreba, kar v tistih
časih še ni bilo tako preprosto kot danes. Na pr\em
srečanju so se srečali samo Dobravčani, brez svojih part-
nerjev, dve srečanj, ki sta sledili v desetletnih presledkih,
pa so se udeleževale cele družine.
Foto Hozyan
Sedaj se srečujejo že vsakih pet
let in letos se jih je zbralo okrog
60. Prišli so iz okoliških krajev,
pa tudi iz Maribora, Šentilja,
Kranja in Ljubljane. Starejše
generacije je manj, prihajajo
vedno mlajši, ki jih na Dobravo
najbrž ne veže toliko spominov.
Ustanovili so odbor za pripravo
prihodnjega srečanja. Ker je bilo
vreme čemerno, so praznovali v
prostorih vaškega doma, ki so ga
odprli lani. Za kulturni program
so poskrbeli člani gledališke
skupine, ki so uprizorili od-
lomek iz Zupanove Micke, in
moški pevski zbor Dobrava.
vki
6
Petek, 26. junij 1998 - TED|||||
PTUJ / SREČANJE MATURANTOV PTUJSKE GIMNAZIJE
Pfu/ osfaia v nlihovih 5r€ih
Maturanti ptujske gimnazije iz leta 1953 so se tokrat srečali že
devetič. /brali so se v gostilni Črni baron na Vrazovem trgu, v
prostorih, kjer je bil nekoč dom njihovega sošolca Marka Slu-
ge. Prvič letos pa so povabili predstavnika jamosti, ker vendar-
le gre za speciflčno generacijo - generacijo, ki je prva po vojni
v celoti končala osemletno gimnazijsko šolanje in v celoti tudi
v slovenskem jeziku. V zaključnem razredu jih je bilo 22 (toli-
ko jih je tudi opravilo maturo), danes jih živi 15. Vsi so nadal-
jevali študij in ga končali.
Za sprejem v prvi razred gimna-
zije leta 1945 so morali opravljati
sprejemne izpite. Dijakov je bilo
za tri prve razrede. Glede na čas po
vojni so bili v teh razredih, kot je
povedal eden od organizatorjev
Franjo Gnilšek, dijaki različnih
starosti, letniki od 1929 do 1935.
In še po nečem je specifičen ta raz-
red maturantov ptujske gimnazije:
po izjemni enotnosti, ki smo ji
priče še danes. Morda ta njihova
enotnost izhaja tudi iz tega, ker so
rasli v skromnih razmerah in ker
jih je povezalo predvsem prija-
teljstvo, ki se je z leti le še
poglabljalo. Njihova srečanja vsa-
kih peflet imajo v glavnem polno
zasedbo, redno se jih udeležujejo
vsi še živeči sošolci in sošolke. Pet
jih živi v Ptuju, šest v Ljubljani,
dva v Mariboru, po eden pa v
Laškem in Murski Soboti. Vsakih
pet let se srečajo v Ptuju, tudi to je
ena od njihovih značilnosti. Prvo
srečanje so imeli leta 19S8, na
domu profesorja Jožeta Maučca,
ki so ga vsi ohranili v lepem spo-
minu. Ob vsakem srečanju oživijo
mnogi lepi spomini, v pogled pa
romajo vedno znova tudi slike s
prejšnjih srečanj. Trudijo se, da bi
bilo vsako srečanje nepozabno,
hkrati pa spoznajo še katerega od
ptujskih kulturnih spomenikov.
Kot zvezda stalnica se v tem pogle-
du ponavlja ptujski grad. Ob 40-
letnici so obiskali tudi staro pos-
lopje ptujske gimnazije in posedli
v klopi. Ob nekem mitingu v Ptu-
ju je nastala tudi njihova himna, ki
jo še danes znajo. Za maturantski
izlet, potovali so v Dubrovnik, so
si zaslužili z igro v Finžgarjevi Ve-
rigi, s katero so gostovali v števil-
nih krajih v okolici Ptuja. Igro je
režirala njihova profesorica Vida
Sluga, ki je bila bo besedah
nekdanjih dijakov človek širokega
srca in je v tistih časih prinesla v
ptujsko gledališče veliko svežine.
Poleg prof Jožeta Maučca se
dobro spominjajo tudi profesorjev
Goršeta in Lešnika, ki so jih po-
leg predmetov učili tudi za življen-
je v smislu: "Ustvarite si svoj
okvir, v tem okviru boste srečni."
Vsak od 15 še živečih nekdanjih
ptujskih gimnazijcev - maturantov
iz leta 1953 je na srečanje prinesel
kakšen spomin na dijaška leta.
Nekdanji spomini pa so se preple-
tali s pogledi na sedanjost, zlasti še
sedanjost mesta, v katerem so
preživeli najlepša dijaška leta.
Vsak izmed njih bi mu privoščil
razvojni razcvet v smislu bogaten-
ja. Greh je, da Ptuj nima kavarne,
da je šla Oeltjenova zapuščina v tu-
jino, da je mesto brez kulturne
dvorane, ki bi ji bilo mesto nj
prostoru nekdanjega vojaškeg,
skladišča. Predvsem pa bi mg^j^
moralo ohranjati in graditi na trg.
dicijo - del te tradicije pa je tudj
ptujska gimnazija.
Afe
Srečanje ob 45-letnici mature
PTUJ / GIMNAZIJA ŠOLA LETA NA PODROČJU RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE
Poleg rednega uienja uspešni 1wB drugje
IVič ni lepšega kot ob koncu nekega obdobja pregledati svoje
dosežke. Na šolah storijo to seveda ob koncu šolskega leta.
Tako je tudi ptujska gimnazija ponosna na svoje najboljše di-
jake in tiste, ki so v kateri dejavnosti še posebej aktivni.
Gimnazijo je letos obiskovalo 639 dijakov, v prihodnjem šols-
kem letu pa bodo prvič poleg petih rednih vzporednic uvedli še
športni oddelek. V prihodnjem šolskem letu bodo na šoli trije
asistenti, in sicer za francoski, nemški in angleški jezik, šola
pa si prizadeva pridobiti tudi certifikat za nemški jezik.
Dijaki so tudi letos poleg red-
nega pouka sodelovali na tek-
movanjih v znanju, športih in bili
vključeni v razne dejavnosti. Na-
juspešnejši na tekmovanjih v
znanju so bili Davorin Lešnik, ki
je osvojil prvo mesto na državnem
tekmovanju iz matematike, Matej
Horvat, ki je osvojil prvo mesto v
tekmovanju iz angleškega jezika
kot drugega tujega jezika, Blaž
Ivanuša pa je osvojil prvo mesto v
fotografiranju SKL. Tretji mesti
sta dosegla Stanislav Pišek na tek-
movanju iz fizike in Janja Bedrač
v tekmovanju iz slovenskega jez-
ika. Aleš Zamuda je bil četrti na
tekmovanju iz računalništva,
Katja Vrabl pa peta na tek-
movanju iz nemškega jezika kot
prvega tujega učnega jezika.
Gimnazijci so sodelovali tudi na
srečanju mladih raziskovalcev
srednješolcev Spodnjega Podravja,
Prlekije in Prekmurja. Za svoje
naloge so prejeli dve zlati, dve sre-
brni in eno bronasto priznanje.
Obravnavali so teme C vitamin
kot antioksidant v vinu. Prehrana
mladostnikov. Pitna voda v
Evropi, Svet sanj pri Freudu in
Jungu in Radon v bivalnem ok-
olju. Z nalogo Radon v bivalnem
okolju so se dijaki Črto Kreft,
Matjaž Krošel, Stanislav Pišek
in Bojan Vrtič uvrstili tudi na
državno srečanje mladih razisk-
ovalcev in v skupini astronomije
in fizike dosegli tretje mesto. Nji-
hova mentorja sta bila prof. Ljuba
Kodela in mag. Boris Zmazek.
Zlato priznanje na regijskem
srečanju pa je osvojila tudi naloga
Prehrana mladostnikov, v kateri
so sodelovali Miran Bezjak, Janja
Horvat, Nina Kafel, Janja Korez,
Dejan Kozel, Branislava Lesk-
ovar in Sabina Podhostnik.
Vodili so jih mentorji Alenka Va-
lentin, Irena Kandrič in Boris
Zmazek.
Gimnazija je bila sprejeta lani je-
seni v mrežo Unescovih šol in
vključena dekleta so pripravila
predpustno srečanje za slovenske
srednje šole na Ptuju. Šola je bila v
letošnjem letu proglašena za šolo
leta na področju predmeta računa-
lništvo in informatika; naziv
podeljuje Zavod za šolstvo. Da bi
vzpostavili mednarodne zveze, so
gimnazijci obiskaU prijateljsko
šolo v Franciji in francoski
vrstniki so jim obisk že vrnili.
Dijaki, ki svoje misli zapisujejo
v pesmih in črticah, so izdali liter-
arno šolsko glasilo Razokvirjena
beseda, Vladka Tucovič pa je o do-
godkih na šoli dopisovala tudi v
Tednik. Nekateri dijaki so aktivni
vsa štiri leta, vendar njihovo delo
ni merljivo. Takšni sta denimo
Katja Grobovšek, ki je štiri leta
pomagala v Mladinskem domu \
Mariboru, in Jana Skaza, ki je bila
zadnje obdobje predsednica
dijaške skupnosti, je povedala
prof. Melani Centrih, pomočnica
ravnateljice.
Ml
Oto Mlakar, vodja pro-
jekta Internet pri pouku
in zaslužen za to, da je
gimnazija dobila naziv
šola leta za predmet in-
formatika
Janja Bedrač
Davorin Lešnik
Katja Vrabl
Matej Horvat
Mladi raziskovalci Stanislav Pišek, Bojan Vrtič in
Matjaž^ Krošel; na fotografiji manjka četrti razisko-
valec Črto Kreft
Blaž Ivanuša (levo) in Črtomir Goznik
^HVH-Petek, 26. junij 1998
7
Venezuela
Rečem ji kar nevarni raj.
čudovita, nepozabna slika pisa-
nih prostranstev na severu južne
^j^erike, kjer dvajset milijonov
ljudi počasi vedri skozi življenje.
Y navodilih za obisk Venezue-
le je zapisano mnogo reči. Še več
jih manjka...
severu se ena najbogatejših
južnoameriških držav namaka v
Karibskem morju. Trakovi
i^ivke se položno spuščajo v
morje, polno zanimivih živali.
Vitke kokosove palme slabo bra-
jjijo beli pesek pred tropsko pri-
peko. Venezuela ima sedemdeset
gtokov. Turistično okupirana
Margarita je sicer lepa, vendar v
navalu postaja vse manj eko-
loško atraktivna. Zato pa je več
l^ot dvesto otokov arhipelaga
Los Roques, oddaljenih sto pet-
deset kilometrov od obale, toliko
bolj vrednih poželenja. Zelena
modrina kristalnega atola je do-
segljiva z letalom, a boljša
možnost je barka. Marine na ce-
lini so polne družbe željnih jad-
ralcev in jahtarjev, ki te vzamejo
na krov.
Stil življenja na tej kontinen-
talni krpi sveta je lekcija, ki se je
ne da razumeti skozi besede. Biti
tam in doživeti mi je šele
pričaralo pravi okus po tem, kaj
pomeni čakati v bančni vrsti dve
uri in več, prositi za to in ono v
različnih uradih in biti nešteto-
krat odslovljen. Nikomur se ne
mudi. Zdi se, da vse počaka. Po
štirih mesecih življenja z Vene-
zuelo me še vedno spremlja
občutek, da ljudje delajo zato, da
se nekaj dogaja. Redki se trudijo
zraven tega narediti še kak rezul-
tat ...
Ulice so polne trgovin. Baran-
tajo pred njimi, ponujajo izza
njih. Od plodov, kur, čikgumi-
jev in dišečih palčk do ukrade-
nih avtoradiev in cenenega
spodnjega perila. Tudi avtobusi,
podzemna železnica in lokali so
polni prodajalcev ter prosjakov.
Večina živi od preprodaje, vsi
nekaj prodajajo, redki kupujejo,
le redki zares tudi delajo. Večina
Haga je nizko- ali nekvalitetne-
ga, na prodaj pa po previsokih,
za kupce komajda sprejemljivih
cenah.
Na obrobju velikih mest raste-
10 dragi nakupovalni centri, kjer
l^upuje bogati sloj. Po ame-
nškem vzoru so ogromni.
Skromne zaloge blaga na-
l^ečkrat ne ustrezajo velikosti
prodajnega prostora. Dobro
^traženo parkirišče je polno na-
'''olj luksuznih avtomobilov,
^^zanemarljiv odstotek vrtogla-
vih cen je snobistična marža.
Venezuela je nestabilna država
s korupcijo in majavo valuto bo-
livar. Najmočnejša je naftna in-
dustrija, ki je, zraven kraje in
tatvin, najbolje plačano delo.
Večina ljudi je revna. Zasluži za
golo življenje. Stikanje po
smetnjakih ter spanje na pločni-
kih ni le življenje pouličnih
psov. Brezdomci se nikogar ne
bojijo. Ničesar nimajo, da bi jih
zaradi tega oropali ali ubili. Golo
življenje pa je tako dobrina, ki se
ji veliko mladih zavestno odpo-
ve. Nezadovoljstvo, težki pogoji
mladostnega osamosvajanja in
odvisnost od staršev so veliko-
krat pretežka življenjska naloga.
Zraven tega pa je uporaba droge
v Venezueli nadvse popularna in
kot krompir na slovenskem je-
dilniku.
Za navadno revnimi obrobji
mest se začne drugačna zgodba.
Vasi so spokojne. Redki prebi-
valci živijo v velikih družinah.
Srečanje štirih, petih generacij
pod isto streho ni nobena
redkost. Ljudje so dobri. Po na-
ravi počasni, pa urni, ko se
zavrte v tradicionalnem joropu,
bambucu, kalipsu in merenge.
Temnopolte domačinke so izra-
zito lepe ženske. Le neka gro-
bost in nasilnost v temperamen-
tu nista šli v štric z navidezno
krhkostjo. Možje so nizke rasti.
Zaradi preobilja temnopoltih za
ženitev godne mladenke rade
odhajajo v gorsko vasico Colonia
Tovar, ki so jo v 19. stoletju usta-
novili nemški priseljenci. Še
danes je polna dobrih klobas,
piva in visokoraslih plavookih
blondincev.
Venezula šteje dvaindvajset re-
publik in nešteto krajev, vrednih
postanka. Glavno mesto Caracas
je manj prijazno okolje, kjer se
avtomobilske zavore, troblje in
kričanje ljudi nikoli ne poleže.
Polno je kulturnih zanimivosti,
postavljajo se z najstarejšo pal-
mo na zemeljski obli in številni-
mi bari, trgovinicami in zanikr-
nimi restavracijami.
Amazonas leži na skrajnem
jugu in meji na Brazilijo ter Ko-
lumbijo. Neprehodna divjina
tropskega gozda je domovina
redkih indijanskih plemen. Ko
se je mala cessna z osmimi pot-
niki dvignila nad kupulasto, ze-
leno preprogo krošenj, sem se
sprehodila po obrazih domoro-
dcev. Nagibali so se k oknom in
pogledi, polni spoštovanja, sp
božali nevarno džunglo. Edina
je. Njihov dom, hrana in zavetje.
Eno edino preživetje. V civiliza-
ciji se ne zr^ajdejo najbolje. Plahi
so in sramežljivi. Da ujamejo ri-
tem, si pomagajo z alkoholom.
Nisem srečala ljudi, ki bi se opi-
jali bolj kot Indijanci na meji
med znano divjino ter svetom
belih raziskovalcev, ki v pragozd
vedno prinesejo kaj zanimivega,
novega. Konzerve piva, pisane
polivinilaste vrečke in želatinas-
ti sladoled, če že nič drugega.
Yanomami so poslednje pleme
na področju venezelske Amazo-
nas, ki odreka gostoljubje rado-
vednim	raziskovalcem.
Pravzaprav le del plemena, ki se
je odmaknil od glavnine. Večina
ozemlja je že "zaščitena" z
angleško govorečimi misijonar-
ji. Na žalost se tukaj začenja ko-
nec zadnjega divjega plemena s
palicami v nosu in ušesih.
Porečje Orinoka je zanimiva
zgodba od izvira do izliva, polna
indijanskih zgodb iz mračnih
gozdov, pustih savanskih prerij,
zgodovinskih krajev ter po-
zabljenih legend. Kjer je Delta
Amacuro, se Orinoko razlije čez
stotine ozkih kanalov v Karibs-
ko morje.
Ciudad Bolivar je majhno
mesto na desnem bregu reke,
kjer je venezuelski osvoboditelj
in nacionalni ljubljenec Simon
Bolivar ustanovil Veliko Ko-
lumbijo. Kmalu po podpisu An-
gosturske deklaracije je zveza
med Venezuelo, Kolumbijo,
Ekvadorjem in Panamo sicer
razpadla. Kjer je danes edini
most speljan čez stotine kilomet-
rov sive reke, pa je ostalo simpa-
tično mestece, polno ozkih uličic
na strmih pobočjih, od koder se
stare hiše ogledujejo v kalni gla-
dini Orinoka.
Do koder seže oko, počiva
pogled na visoki, valujoči travi.
Premika se zaradi neznosne
vročine, ki se upira v ravnico se-
verozahodno od Orinoka, pre-
den le-ta pripleza na 5000 met-
rov nadmorske višine. Pot na
Pico Bolivar olajša najvišja gon-
dolska žičnica na svetu, ki pelje
pod oblake iz Meride, prijaznega
mesta v istoimenski pokrajini.
Veliko domačih obrti ponuja
hrano, tekstil, keramiko in lese-
ne izdelke po nizkih cenah.
Življenje	ravninskega
Llanosa, kjer domujejo kavboji,
anakonde, aligatorji ter nes-
končno število letečih pevcev, se
na severozahodu izogne visokim
Andom. Vročina in živelj
travnate stepe sta osupljiva. Da
je ta prava puščava Goro blizu
Maracaya, kjer beležijo najvišje
temperature v Južni Ameriki,
pravzaprav ni presenetljivo. Ko
me je pot pripeljala na sladko
jezero plavajočih hiš palafitosov,
po katerih je Despuchi imenoval
Venezuelo (Male Benetke), sem
razumela zakaj. Na kole pos-
tavljeni revni domovi še danes
služijo Indijancem Guajira za
domove, kjer ne bi živela za no-
beno ceno. Tradicionalni način
življenja bosonogih Indijancev
na konjih in v črnino odetih
žena, obutih v opanke s cofi, na-
laga vse obveznosti na pleča
nežnega spola. Možje se hranijo,
da umro lepi in ohranjeni.
8
Petek, 26. junij 1998 - TED|||||
VIDEM / 75 LET TAMURAŠKE SKUPINE
PHlehta gItKba v pHietni tivorani
Kulturna dvorana v novi videmski občinski stavbi jc v
nedeljo gostila tamburaško skupino domačega Kulturnega
društva dr. Franceta Prešerna, ki je pripravila koncert ob
svoji 75-letnici, v goste pa povabila člane tamburaške
skupine Kulturno-prosvetnega društva Frančka Kozela
Cirkulane. Obe skupini sta navdušili s skrbno izbranim in
izvedenim programom, nova dvorana pa dodala svoje s pri-
jetnim ambientom in akustičnostjo. Videm ima torej
končno in znova primeren prostor za izražanje od nekdaj
bogatega kulturnega utripa.
Domači tamburaši so se v
prvem delu svojega koncerta
predstavili z lahkotnejšimi
melodijami in dodobra ogreli
dlani številnih obiskovalcev.
Učenci osnovne šole Videm pa
so vmes predstavili raziskovalno
nalogo o zgodovini videmskih
tamburašev. Igranje na tam-
burice se je na Vidmu pričelo
okoli leta 1918, takrat predvsem
v Ilovškovi gostilni. Igrali so za
zabavo in po domače, po ljud-
sko. Mlad in izobražen organist
Ivan Brglez tako ni bil do-
brodošel v takratni skupini, saj
je želel, da bi igrali po notah in
zahtevnejše skladbe. Tako se je
zgodovina tamburaškega ude-
jstvovanja preselila v Lancovo
vas, k Petelinovim, kjer je Ivan
Brglez našel glasbeno nadarjeno
družino in ustanovili so tam-
buraški zbor. Okoli leta 1926 sta
bili v takratni videmski fari dve
tamburaški skupini, vendar je
zaradi širokega repertoarja in
uglajenega igranja druga povsem
zasenčila prvo. Petelinovi tam-
buraši so svoje delo uspešno
nadaljevali vse do začetka 2. sve-
tovne vojne, ko je nastopilo kul-
turno mrtvilo. Po vojni pa je
nastopilo obdobje Maksa Vau-
potiča, ki je tamburaško
skupino vodil kar 43 let, do leta
1994, ko je skupmo prevzel
današnji vodja Jože Šmigoc.
Goste nedeljskega jubilejnega
koncerta, tamburaška skupina iz
Cirkulan so se predstavili z ljud-
skimi priredbami, nastop pa
obogatili še s petjem in ljudskim
instrumentom . (glavnikom).
Sicer pa so svoj nastop
Videmčanom samo posodili in
ga bodo videmski tamburaši
vrnili prihodnje leto, ob 100-let-
nici tamburaške skupine v
Cirkulanah.
V zadnjem delu koncerta so se
domači tamburaši predstavili še
z zahtevnejšimi koncertnimi
skladbami, sledila pa je podelitev
številnih spominskih priznanj
dolgoletnim zaslužnim, sedan-
jim in nekdanjim članom
skupine. Med drugim je spomin-
sko priznanje skupini v imenu
občine Videm podelil župan
Franc Kirbiš. Sedanja generacija
tamburašev in gostje pa so pose-
bej prisrčno pozdravili Ivano
Pisanec (roj. Vaupotič), na-
jstarejšo videmsko tamburašinjo,
in brata Maksa Vaupotiča, pred-
vsem po tem, ko sta prijela za in-
strumente in zaigrala.
Današnjo tamburaško skupino
KD Videm sestavljajo: Ančka
Selak, Urška Hercog, Biserka
Selak, Darja Lukačič, Vera
Sakelšek, Marina Burg, Danilo
Krajnc, Uroš Auer, Vitko
Širovnik, Ervin Sakelšek.
Danilo Svenšek, Alojz Čeh in
vodja Jože Šmigoc.
J. BračU
Tamburaška skupina KD dr. Franceta Prešerna iz
Vidma pri Ptuju na jubilejnem koncertu ob svoji
75-letnic!.	Foto: Langerhoc
Gostje nedeljske prireditve - tamburaši kulturno,
prosvetnega društva Frančka Kozela iz Cirkulan.
Foto: Langerholc
Brat in sestra Ivana Pisanec (roj. Vaupotič) in
Maks Vaupotič sta prijela za instrumente in zai-
grala.	Foto: Langerholc
PLANINSKI POHOD PO HALOZAH
Po haloški gridh
do Sv« Avguština
Lepi, topli in sončni pomladni dnevi vabijo v naravo.
Včasih si zažeitmo, da je izhodišče našega pohoda čim
bližje in da ne potrošimo preveč časa z vožnjo do začetio
poti. Kot nalašč ugotovimo, da tudi lepo hatoški griči in
hribi vabijo v svojem pomladanskem razcvetu. Haloze
imajo v sebi nekaj skrivnostnega, vabljivega. Frebivaici so
skromni in vajeni trdega dela. Po haloških gričih in dolinah
pa je tudi veliko cerkva in kapelic, td v sebi skrivajo svoje
umetnine.
Za pot po Halozah so se odločiti tudi planinci PD Ptuj. Pot jih
tokrat ni vodila po detu Hatoz, kjer poteka Haloška planinska
pot, ampak so se že drugo leto podati od Podtehnika do
najvišjega hriba v Srednjih Halozah - Sv. Avguština (504).
Udeležba na pohodu je bila zelo lepa, saj je pot prehodilo 80
planincev od najmlajšega Sama, ki je štet komaj štiri teta, do
osnovnošolcev iz Podtehnika fn Cirkovc ter odraslih
planincev. Pohod so začeli v Podlehniku in naprej po haloških
gričih na Kamen, Ložino in v Veliko Varnico, od koder so se
povzpeli na daleč okrog vidni hrib, na katerem stojita dve
cerkvici: sv. Avguštin In sv. Magdalena. Po stemenu hriba,
samo tri metre od cerkvice sv. Magdalene, teče državna meja
med Slovenijo in Hrvaško. Razgled na vrhu je čudovit in kar
prijeten občutek je obdajal pohodnike ob pogledu na obe
cerkvici, ki izražata svojo skromnost, saj nas oba svetnika,
sv. Avguštin in sv. Magdalena, povezujeta s spreobrnjenjem
in pokomištvom. Ob vpisu v spominsko knjigo na vrtiu (v njej
so zapisi od leta 1916) ugotovimo, da je ta hrib najbolj
obiskan zadnjo nedetjo v avgustu, ko je tukaj romanje.
Po počitku in ogledu so se planinci spustiti spet v dolino in pot
nadaljevali spet po hribih. Na poti jim je bilo kar vroče, vendar
če hodiš po Halozah, ne poznaš žeje. Prijazni domačini
poskrbijo, da pohodniki niso žejni in lačni. Človek ne more
pozabiti gostoljubnosti dmžine Vidovič v Veliki Varnici, kjer so
vse pohodnike pogostili z domačo jedjo in pijačo. Vsi
pohodniki si jim bili hvatežni za prijetno presenečenje in
gostoljubnost ter domačnost, so jo občutiti pri njih.
S pesmijo na ustih so pot nadaljevali proti sedežu gasilske
trojke in skozi Trdobojce proti Podlehniku. Tudi v počitniških
hišicah, mimo katerih je peljala pot, so poskrbeli, da niso bili
žejni. Do večera so prispeli nazaj v Podtehnik, kjer so svojo
pot zaokrožili. Pot, ki naj bi jo vključili v našo Haloško
planinsko pot, je res lepa in polna neokrnjene narave ter
idealna za lep izlet ali pohod.
Jožica Feguš
JERUZALEM / JUNIJSKI ŽENSKI VEČER
Srdak smo se Z Emo M^o
Junijski ženski večeri so se začeli že popoldne. Vroč in soparen
junijski dan je napovedoval navihto, toda v Jeruzalemu pri
Maleku so se oblaki razpršili in posijalo je sonce. Gospa Ema
Meškova, znana in cenjena pisateljica, nas je pričakala pred zi-
danico s svojo hčerko Majdo in nečakinjo Metko razigrana in
zgovorna. Iskrive oči, topel stisk roke vsaki udeleženki srečanja
- to je bila dobrodošlica, ki je ne pozabiš. Razgovor se je začel
že zunaj, skoraj nehati nismo mogle modrovati, ko nas je gos-
titeljica gospa Anka povabila na klepet v zidanico.
Pogovor je tekel o čisto vsakdan-
jih rečeh, toda prav v teh pre-
prostih in iskrivih modrostih smo
lahko izluščile vse recepte za pri-
jazno in lepo starost. Besede so kar
vrele iz nje! Tu in lam je njeno
razmišljanje prekinil otožen vzdih,
v hipu pa je zavriskala in že je bilo
hudo pozabljeno. Mati, gospodinja,
aktivna politična in kulturna de-
lavka - gonilna sila življenja svojih
sokrajanov in svoje družine. Ljudje
jo spoštujejo in cenijo zaradi
njenih dejanj in njene drže. Marsi-
katera vaščanka ji je hvalažna, da je
z njeno pomočjo spoznala lepoto
slovenske domovine, da se je vrnila
k svoji družini polna dobre volje in
duševnega miru. Marsikateri plan-
inec je občutil radodarnost iz
njenega nahrbtnika, ko je kje proti
vrhu težke in naporne ture zadišal
kruh. Njen mož je zahajal v gore
tudi sam, saj ni bilo vedno mogoče
oditi s kmetije obema. Eden je
moral ostati doma. Ni ji bilo težko,
saj je čutila moževo ljubezen in
razumevanje, zato je lahko vse to z
dobroto tudi vračala.
"Bodite si dobri, ne prepirajte se!" je
večkrat ponovila med pogovorom.
"Včasih je dobro, če se človek tudi
vgrizne za jezik, raje kot bi komu
rekel kaj hudega. Prepir se kmalu
konča, hude besede pa ostanejo.
Težko jih je pozabiti. Včasih
moraš požreti češnjo mdi s koščico
vred," je razložila svoje
razmišljanje o prepiru. "Najbolj si
srečen, ko premagaš sam sebe."
Sonce je zahajalo za lahonskimi
griči, tu in tam je v daljavi nebo
preparal blisk. Težko smo se pos-
lovile, lepih in dobrih želja ni mo-
glo zmanjkati. Gospe Erni smo
zaželele še veliko ustvarjalne moči,
da bi nam še kaj povedala. Nikoli
ni preveč dobrih želja in spodbud-
nih besed, ki so bile pravi balzam
za dušo vseh, ki smo se udeležile
tega večera. V jeseni bomo
srečanja nadaljevale.
Vika Dabič
Gostiteljica ženskih večerov Anka Osterman
(druga z desne) s cenjeno gostjo Erno Meško.
Foto: Kosi
SL.BISTRICA / ZLATI LIHNARTOV ZNAK ZA JANO
Rebeka ii ie nai^ulda vhga
Prijeten glas, uglajen nastop, simpatičen videz je prvi vtis o
Jani Jeglič, ko z izbranimi besedami nagovori občinstvo in
nastopajoče na katerikoli izmed številnih prireditev, ki v
Slovenski Bistrici potekajo pod okriljem Zavoda za kulturo.
Jana pa je tudi med letošnjimi desetimi dobitniki zlatega
Linhartovega znaka za najboljše slovenske amaterske
gledališke igralce in igralke. Priigrala si jo je z vlogo Re-
beke v Cimrah Maje Novak, ki jo je za domačo dramsko
sekcijo priredila in režirala Natalija Sinkovič.
Na pot amaterske gledališke
igralke se je Jana podala že zelo
zgodaj. Pri šestnajstih letih, ko
je v Mariboru obiskovala sred-
njo naravoslovno šolo, se je prvič
pojavila v moški vlogi kralja v
Malem princu. To je bilo v se-
zoni 1988/89 in tako Jana letos
praznuje okrogli desetletni ju-
bilej nastopanja na gledališkem
amaterskem odru. V naslednjih
letih je odigrala še nekaj drugih
vlog, z bistriškimi amaterskimi
gledališčniki pri DPD Svoboda
pa se je srečala leta 1994 in jim
ostala zvesta vsa ta leta. Takrat je
nastopila v vlogi Rozenk-
rančevke (tajna policistka) v
komediji Kralj Malhus, ki jo je
občinstvo sprejelo z vsemi sim-
patijami. Naslednje leto je bila
Eneja v komediji Daria Foja
Sedem zapovedi ali Kradi malo
manj. 1996. je nastopila v vlogi
učiteljice Geni v Cankarjevih
Hlapcih, ki jih režiral sedaj že
pokojni Branko Gombač. Z
učiteljico Geni je nastopila tudi
naslednje leto, vendar tokrat v
Partljičevem delu Oskubite jas-
treba. Za vlogo Rebeke, ki ji je
tako rekoč pisana na kožo in je
poleg Rozenkrančevke v Kralju
Malhusu njena naljubša dose-
danja, se je takoj ogrela. Z Re-
beko v Cimrah Maje Novak, s
katerimi so se doslej domačemu
in širšemu občinstvu predstavili
že petkrat, pa si je priigrala tudi
prestižno in laskavo priznanje,
zlati Linhartov znak, ki ga ZKD
Slovenije	podeljuje
posameznikom za izredne
ustvarjalne dosežke na področju
amaterske gledališke dejavnosti.
Letošnje so podeljevali na de-
vetem Linhartovem srečanju 29.
maja v Slovenj Gradcu.
Že uvodoma smo omenili, da
se Jana poklicno in tudi nepok-
licno ukvarja še s številnimi
drugimi stvarmi. Poklicno dela
v slovenjebistriškem tur-
ističnoinformativnem centru,
kjer je deklica za vse. K tej službi
ji nekako "pripada" tudi vodenje
vseh kulturnih prireditev v
Slovenski Bistrici, kjer z izbra-
nimi besedami pove vse o izva-
jalcih posameznih kulturnih
srečanj in tudi o dogajanju
samem. Brez dvoma stoji za tem
veliko dela, saj mora veliko
stvari preučiti in izbrskati
številne podatke, da tečejo kas-
neje besede in tudi sam nastop
brezhibno. Mnogi obiskovalci
pridejo na številne prireditve
prav zaradi Janinega dobrega
nastopa in lepo govorjene be-
sede. Temu ob rob je potrebno
zapisati še, da Janin glas že neka)
let slišimo tudi na valovih radia
Ptuj, zato je do neke mere tudi
"naša".
Kljub vsem uspehom ^
takšnim ali drugačnim nas-
topanjem pa Jana nima igralskih
ambicij. Delo v TIC-u, ki g^
opravlja z vso odgovornostjo, tef
študij ekonomije so okvir'
njenega življenja, njegov^
nadgradnja pa igranje ^^
amaterskem odru ter voden)^
prireditev.
Vida Topolov««
Nasmejana Jana Jeglič
iz Slovenske Bistrice,
ena izmed desetih do-
bitnikov zlate Linhar-
tove značke za letošnje
najboljše slovenske
amaterske gledališke
igralke in igralce.
Foto: VT
ifiDf^lK - Petek, 26. junij 1998
9
^fgiovska vas / BOJKOT REFERENDUMA IN CESTNA ZAPORA
Čakajo na pogovor pri
lanezu Pokobnilm
krajani trnovske vasi terjajo svojo občino in od-
dod iz skupne občine destrnik-trnovska vas, ki naj
odslej imela sedež v vintarovcih - nedeuska za-
pora ceste ptuj-lenart minila kulturno in dosto-
j/^NSTVENO
>jinulo nedeljo so imeli v občini Destrnik-Trnovska vas refe-
fendum za prenos sedeža občine iz Trnovske vasi v Vintarovce
pri Destrniku. Hkrati so se v KS Sveti Andraž na referendumu
Odločali za izključitev iz zdajšnje skupne občine in ustanovi-
tev nove občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Referendum za prenos sedeža
občine so krajani Trnovske vasi
bojkotirali in že lep čas pred
njim opozarjali na neenakost
pjed zakonom ter nevzdržnost,
ja se del občine lahko izloči in
ustanovi lastno občino, sami pa
[J možnosti niso dobili. V izjavi
medije so pred nedeljskim
referendumom zapisali, da so
nad predlogi sprememb lokalne
organiziranosti v Sloveniji glo-
boko razočarani. Želijo obliko-
vati svojo občino, saj sedanje
niso nikoli želeli. Veliko neza-
dovoljstvo so poleg bojkota re-
ferenduma izrazili še z opozo-
rilno zaporo ceste Ptuj-Lenart.
Začela se je ob 9. uri, ko se je v
središču Trnovske vasi zbralo
veliko domačinov iz vseh kon-
cev, ki so mirno in dostojanst-
veno protestirali zaradi neena-
kih možnosti odločanja. Zapora
le trajala 3 ure, vnovič pa so po-
vedali, da bodo v prizadevanjih
za svojo občino šli do konca.
Dobili so že pisno zagotovilo,
da jih bo sprejel predsednik
parlamenta Janez Podobnik.
Medtem pa so v večjem delu
občine izglasovali prenos
sedeža občine iz Trnovske vasi
v Vintarovce pri Destrniku,
nova občina pa bo postala tudi
KS Sveti Andraž v Slovenskih
goricah.
Besedilo in posnetek:
M.TOŠ
Miren protest krajanov Trnovske vasi ob cestni zapori v sre-
dišču kraja
DORNAVA / ZUPAN SPREJEL ODLICNJAKE
Gradnio prizidka zaieli fesenl
V osnovni šoli Domava ie v petek končalo šolanje 69 osmošolcev, med niimi jih je deset do-
seglo odlični uspeh. Vse odličnjake, ki jih je bilo letos na vsej šoli osemdeset, je v ponedeljek
sprejel domavski župan mag. Tone Velikonja.
Župan je vsem odličnim osmošolcem podaril knjige in jim ob tem zaželel uspešno nadaljnje
šolanje. Izrazil pa je tudi leljo, da se po končanem šolanju vrnejo v domačo občino.
Dornavski učenci so bili uspešni tudi na nekaterih državnih tekmovanjih. Bojan Petek je na
državnem prvenstvu v atletiki dosegel prvo mesto v suvanju krogle. Uspešni pa so bili v tekmo-
vanju iz nemškega jezika, kjer so dosegli pet zlatih priznanj, iz slovenskega jezika pa srebrno
priznanje. Dva učenca sta se izkazala tudi na državnem tekmovanju iz Vesele šole.
Kot nam je povedala ravnateljica Zdenka Kostanjevec, bodo konec meseca izbrali iz\'ajalca za
gradnjo prizidka k osnovni šoli. Delo bodo začeli v jeseni, pri tem pa bo pouk potekal nemoteno.
MS
WUJ / NOV LEP USPEH PTUJSKEGA DEKLETA
Nagraiena vztrajnast
'tujska lepotica in manekenka Gordana Ogrizek je dopolnila
'fpotno bero ptujskih deklet še z enim prestižnim dosežkom,
'fftjim mestom na letošnjem tekmovanju za najlepšo Sloven-
V finalu je ptujsko lepoto in mladost dostojno predstavlja-
la tudi Maja Lešnik.
Obe z Gordano sta bili med
^^uspešnejšimi na drugi ptuj-
avdiciji za manekenke, ki
^Ijo jo organizirali v Domu
^čev na Rogoznici 5. julija
- Gordana je bila druga,
pa med prvimi šestimi.
^ takrat je Gordanina
pločitev, da se poskuša tudi na
JPotnih tekmovanjih. Med
||3)VeČje uspehe šteje dvakratno
^rstitev v finale tekmovanja
Najlepšo Slovenko, lani in le-
3 bila pa je tudi polfinalistka
p niovanja za miss Slovenije,
^^iko na "i" pomeni letošnje
mesto, ki jo vodi decem-
tekmovanje Miss Evro-
vg^^^j^ovejšega dosežka je zelo
. s tem je poplačana njena
p^^rajnost. V bodoče pa se le-
tekmovanj ne bo več
p^^^^eževala. Dve leti je dovolj,
p^j.*' pa tudi občinstvo
Ploh novih obrazov. Nas-
h bo letošnje tekmovanje
lepJ®'lepšo Slovensko ostalo v
Soi'^ Spominu. Organizatorji
skrbeli za vseh osem fi-
nalistk, poskrbeli pa so tudi za
izredno kvalitetno garderobo.
Posebej so izstopale večerne
obleke.
Za ptujsko modno in lepotno
sceno pa je Gordanin uspeh
nova spodbuda za tiste, ki se
šele odločajo, da bi stopile na
modno in lepotno sceno. Sreča
se nasmehne le pogumnim in
vztrajnim, Gordana je bila med
njimi. Pred tem sta lepotni tron
okusili Alenka Vindiš, miss
Slovenije '96, in Barbara
Cenčič, kraljica Slovenije '97,
ki ima od ptujskih deklet naj-
več lepotnih naslovov.
Gordana je stara 20 let in je
končala trgovsko šolo. Trenut-
no dela kot prodajalka v novi
prodajalni Big Star Davorina
Topolovca v Murkovi ulici v
Ptuju. Se naprej pa bo delala
kot manekenka.
MG
Gordana Ogrizek, tretja na tekmovanju za najlepšo Slovenko '98
PTUJ / BISERNA POROKA ZAKONCEV COH
Že tri poroko ČolioWli
Na Štukih 21 v Ptuju živita
zakonca Coh, ki sta se prvič
poročila 5. junija 1938 v Ptuju,
zlato poroko sta slavila leta
1988, 6. junija letos pa sta v
poročno dvorano stopila že
tretjič, in to ob biserni poroki.
Njun 60-letni zakon je bolj ali
manj potekal mirno, več je bilo
dobrih kot slabih trenutkov, je
v imenu obeh povedala Marija.
Avgust si je penzijo prislužil
kot mizar, nazadnje je delal na
železnici. Sedaj je že 47. leto
upokojen. Marija je bila vedno
doma pri družini V zakonu so
se jima rodili trije otroci, na je-
sen življenja ju razveseljuje šest
vnukov in štirje pravnuki. Živi-
ta skupaj s hčerkino družino Ja-
garinec. Na biserni poroki je
bilo veselo, plesal pa je le Av-
gust, ker Marijo bolijo noge.
Dnevi jima potekajo mirno,
začenjajo se z vsakodnevno ka-
vico, ob kateri Marija možu, ki
ima težave z vidom, prebere
najpomembnejše novice iz
časopisa oziroma tisto, kar ga
zanima. V kratkem mu bodo
operirali drugo oko.
Biseroporočenca si želita le,
da bi ostalo njuno življenje tako
umirjeno in prijetno, kot je da-
nes.
Številnim dobrim željam ob
60-letnici poroke zakoncev Čoh
se pridružuje tudi naše ured-
ništvo.
MG
Biseroporočenca Marija in Avgust Čoh. Foto: Langerholc
PTUJ / NENAVADNA POT IVA KlARICA

Svetovno nogometno prvenstvo v Franciji je v središču po-
zornosti svetovne športne javnosti. Tja je krenil tudi 57-let-
ni Ivo Klarič iz Ptuja, dolgoletni aktiveni športnik - nogo-
metaš, športni delavec, ljubitelj in prijatelj vseh športov in
športnikov.
Pa ne bi bilo nič takega, če
nekdo odhaja na svetovno
prvenstvo. Toda nenavadno je,
da se je odločil za potovanje z
avtoštopom. Na pot v Francijo,
ki ni prva, je krenil v krogu pri-
jateljev. Velikokrat je po svetu
spremljal najboljšega sloven-
skega maratonca Mirka Vin-
diša. Ivo si namerava ogledati
tri tekme: Brazilija - Norveška,
Hrvaška Argentina in finalno
srečanje v Parizu. Pred odho-
dom je dejal: "Prepotoval sem
že veliko, doživel veliko lepih
in tudi grdih trenutkov, vendar
je bilo prvih več. Sklenil sem
številna poznanstva in tudi v
Franciji bo, vsaj upam, tako.
Kljub temu da nimam vstopnic
za srečanja, ne dvomim, da si
srečanj ne bom ogledal."
Kot smo izvedeli, je že prvi
štop uspel, saj je v Tepanjah na
avtocesti Maribor Ljubljana
ujel pravi prevoz, ki naj bi ga
popeljal do Milana. In če bo šlo
tako naprej, potem bo Ivo ure-
sničil svoj plan. Srečno!
Danilo Klajnšek
Ivo Klarič pred odhodom v
Francijo. Foto: Stanko Kosi
PTUJ /PANORAMA SE NAPREJ ZANEMARJENA
Kdo |e odgovoren?
Na Panorami trava še kar naprej raste.	Foto: Črtomir Goznik
V Ptuju je še nekaj kotičkov, ki kljub skrbnim očesom (zlasti
še nekaterih članov turističnega društva Ptuj, ki v ptujsko
Mestno hišo najpogosteje nosijo sezname z napakami v okol-
ju) ostajajo zanemarjena, saj nihče ne poskrbi, da bi vsaj po-
kosili travo, če že drugih posegov ne načrtujejo oziroma ne iz-
vajajo. Eden takih primerov je ptujska Panorama, ki smo jo
pred dnevi obiskali s fotoaparatom.
Pokazala se je slika prejšnjih
let: znova je "nekdo" pozabil(?)
pokositi travo. Kar neverjetno
se zdi, da za ta zaščiteni arheo-
loški terenski spomenik z rim-
skimi naselbinskimi ostalina-
mi, zgodnjekrščansko baziliko
in grobiščem mesto tako slabo
skrbi. Sicer pa to ni nič novega,
tudi na grajskem hribu se
košnja prične šele, ko pridejo
c^ozorila; neke načrtnosti ni.
Če drugi ne, so v zagati na tem
območju Krapševi, ki pre-
nočujejo domače in tuje turiste,
ti pa se tudi vprašujejo, kako je
to mogoče. Za mesto, ki se
ponaša s sedmimi naslovi naj-
bolj urejenega kraja v Sloveniji
to ne more biti v ponos. Še do-
bro, da komisija Turistične zve-
ze Slovenije, ki je 16. junija
prvič ocenjevala Ptuj in terme v
okviru letošnjega tekmovanja
Moja dežela - lepa, urejena in
čista, ni zašla na Panoramo.
Drugje v mestu so se namreč iz-
redno trudili za čim lepši vtis,
na dan ocenjevanja so celo
krpali luknje v pločnikih.
MG
10
NASVMTt
Petek, 26. junij 1998 - TED|||||
aklimatizerani prduuak
Tednikof Abraham
Ptujski Tednik z Abrahamom
rovno kak kokot stoji!
Lačen pleše z vinskim hramom,
Luci se kak žgajnk topi.
Toplak f toplih štiimfah pride
z Marproga na jubilej.
Mambo fsen znategne glide.
Ptuj pun Prlekof je, heeej!
Že ot negi negda so fsi ta vekši Prleki štenderalif I^uji, ne v Lotmerki. Libleni Udje, gremo Vupti, so re-
kli, gda so šli f Ptuj! Toti Ptuj je še gnešji den tak napreden, ka je ša po svojega rihtara Lucija f Prlekijo.
Rihtar je tudi doktar. On van lehko zmoči opčinske odbornike, dere dobijo politično žvrgolco alipodpazdu-
hitis ali kakšen slični celuritis. Toti rihtar bi še Prekmurce zvroča, gda so pri Ormoži postavili toblo z na-
pisan Pomurje, samo so ne prišli k jemi v ordinacijo. On bi jin že pokoza, ka malo fkraj ot tiste toble teče
Drova, ne Miira, krumpefuks! Toti tuteki naj se zglasijo v ormoškoj fabriki ončolof, potli pa ffabriki cukra,
ka nedo hodili pujega kres mejo.
Mi pa zaj lepo za Tednikovo SO-letnico fkiip scimprajmo eno nagrodno igro!
Ge je ovi den štartala prleška konjenica s svojimi kuji? F Ptuji! Kan bi Prleki hodili na kurentovoje, če
nebi bilo Ptuja? Kon bi jih stirala Katreja, kera snek priveja, po rasohe, kropjače, gvant no drugo robo na
plac? Kon hodijo Prleki f špitol, štacuno no po moštvo, če ne na Ptuj! Kon sta Koroščova in Kocbekova
mamika nosili f krbiili na glovi košto otjiirja svojima sinoma, štidentoma, Tuneki no Edeki? J a, f Ptuj!
Pa je Tunek grota prvi precednik SHS, Edek pa veki umetnik no partizan. Na Ptuji so štenderale veke
prleške glave, tudi Ivan Potrč, Ingolič, keri je napisa Liikare, Krefti, pa še driigi glavoči. Ge je najtabojši
festivol narodnih viž, ge so najbojše jarike, pa najbole rofarski Čehi, keri bi še Turke no Kitajce nagnali, če
bi jih v rit pihali? Na Ptuji! Ptujčani mojo tiidi najbojšo vino, ka ga ne mešajo z makedonskoj čmigoj. Naj-
bojši minoriti so na Ptuji. Tudi ptujski grod je na Ptuji. Ge bi najša svoj prostor pot suncon Emeršič, če ne
na Ptuji!? Pa Lackova Lizika je tak mloda zato, ka je delala na Ptuji pri Zvezi prijatlof mladine.
Zotoma se fclanite v Zvezo prijatlof Prlekof f Ptuji! Hitro nalimajte na liter vina markico, te pa ekspre-
sno pošlite Tedniki prijovnico z živlejepison! Prva nagroda je 60 minot na viiro. To pa je glih teko, keko je
doba negda Haložan, gda je ruipisa pismo boni Natločenemi v Liiblano: "Fseh dobrot natlačen, te pozdrav-
la Haložan lačen!"
Lačen je tiiti Franček, glovni direktor Tednika, čiglihje ali sit - sit pa je tiidi že toga, ka je premalo pene-
zof za še lepši Tednik. Pa novinarka no urednica Milena je sita, čiglihje lehka kak pero, ka lehko po Ten-
diki po lufti leče bres padala kak ti pilotka. Gda je Martin v uredništvi fsega sit, te pje zabrenka rm kitaro.
Ekola pikola! Ptuj je bija, noje osta bole prleška glovno mesto kak ti Lotmerk, keri je trifrtole hrvaški, pa
panonski, pa prekmurski, pa pitaj boga keri še fse! Pri moj griiški, že stori Rimloni so vedli, ka je center
Prlekije Ptuj! Zato so sef Ptuji naselili. Potli, gda so eni butli Rimlone stirali, je šlo pol Prlekof z Rimloni
v Rim. Zotoma je Rim še gnešji den podružnica Ptuja. Negda ruz sveti so v Rimi rekli: "Toti je tak napre-
den kak Prlek." Prleki no Rimloni fkuperpa so bili tak napredni, kajeprleški rihtar Luci ovi den fptujskoj
Mestnoj hiši ofna razstavo rimskih hajzlacof Solari so pre raziskali, ka je stara Poetovia mela tekočo vodo
tudi za kopaje. To je živa istina, za petko, se je bila Drova f tistih cajtih čista ka biser - Na razstavi pa je
rihtar pozoba povedati, ka je rimske hajzle pogrunta GlibajafJiirek s Prlekije. J a, Jurek si je zmisla - pa
ga je tiidi prvi stisna - toke jovne hajzle za scaje, ka so dedi met scajon lehko komat sedeli, pa kcoj vino viin
z ročke pili, pa si kaj pogučali... Vi, keri to štejete, pa ite rajši s Tednikavimi novinarif prvo pivnico. Na
piičelih se lehko liištno vojzgate, kak bi reka Haložan lačen ali pa sit, samo ka je napit. Pa ne pozobte:
voda guni mlin - vino pa klin no frštenckesl! Naj živi Ptuj!
Pezdomartin
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPCc
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 1 78. NAD	,
Zakon, družina In
duševno zdrav/e
39, nadaljevanje
NEVROTIČNO
POGOJENI ZA'
KONSKI KON-
ELIKTI- 17,
NAD,
Nevrotični zakon -
13, nad,
Anksiozno - depresivni za-
kon
Osnovna konfliktna tema
tega zakona je strah enega od
partnerjev pred samostojnost-
jo in vsakrsno izgubo. Zaradi
tega razvije velike želje po pre-
dajanju, prilagajanju in var-
nosti.
Značilno za anksiozno-de-
presivno strukturirane ljudi je
to, da težijo za tem, da
zmanjšajo ali povsem odstra-
nijo vsako distanco, to je, da
poskušajo priti ljudem čim
bliže. To skušajo doseči
večinoma na dva načina.
Najpogostejša možnost, da se
izognejo izgubi, je ta, da
skušajo ostati kolikor se le da
otroško nemočni, S tem, da
daje taka oseba vtis, da potre-
buje pomoč, apelira na usmil-
jenje in razumevanje partner-
ja, na njegove občutke krivde,
če bi jo zapustil, in ga tako sili,
da odigra vlogo nežne, skrbne,
pozorne in na vse žrtve pri-
pravljene "mame". Da bi to do-
segel, je sam pripravljen na vse
žrtve,	samoodrekanje,
samožrtvovanje in samozani-
kanje. Temeljne poteze takega
značaja so egoizem, pasivnost,
lagodnost, globoki občutki
manjvrednosti,	hitro
naraščajoča brezupnost, če
drugi ne izpolnijo njihovih
želja, občutki prikrajšanosti.
nesposobnost najti zrela pota
za zadovoljevanje svojih po,
treh in notranja praznina, kj
potrebuje stalna zunatija
mašila. Nadalje je značilno, da
anksiozno-depresivni ljudje
čutijo podobno kot prisilni
nevrotiki poseben strah pred
dvema težnjama in to pred
seksualnostjo in zdravo agre-
sivnostjo; večinoma so bili
vzgajani v tem smislu, da te
težnje ogrožajo sožitje med
njimi in starši in jih je treba
zato potlačiti.
Druga možnost ,s katero
skušajo prikleniti neko^
nase, je, da ga naredijo kako
drugače odvisnega od sebe
(npr. ekonomsko ali moralno).
Naslednjič bomo nadaljevali
z razčlembo take strukture
osebnosti.
mag. Bojan Šitiko
PREJELI SMO
Protestno
pismo Društvu
upokojencev
Ptuj
Dovolite, da vam izrazimo
ogorčenost v zvezi z našim klu-
bom upokojencev, v katerem je
bil proti naši volji nerazumno
spremenjen odpiralni čas. Vsak
upokojenec si želi po glavnem
obroku in dnevnem počitku
kam na razvedrilo, a ravno ta-
krat se izteče odpiralni čas
našega kluba. Vsi smo si enotni,
da je to absurd, ter s podpisi
izražamo zahtevo za spremem-
bo, oa tudi željo za zamenjavo
predsednika, ki ne upošteva no-
bene volje prizadetih, g. Mirka
Bernhard. Predsednik bi moral
biti zrela oseba in predstavnik
interesov nas vseh.
Vljudno prosimo za preudant
razmislek in logično presojo, sa
sedanji predsednik v nobenem
smislu ne zastopa naših prizadt
vanj in želja.
Prizadeti upokojenci: Franc
Maroh in 32 sopodpisnikov
Vrt ob kresu
Iztekajoča se cvetoča vigred, ki se je 21. rožnika prelita v dolgo
in vroče poletje, bo marljivemu vrtnlku iz zasejanih In cvetočih
vrtnih rastlin natresla obilico žlahtnih In sočnih plodov Iz
domačega vrta. Zadovoljstvo z vrtom pa bo tudi v naslednjem letnem ot)dobju, če
ga bomo skrbno In sprotno negovali.
V SADNEM VRTU se med kresom in do
konca avgusta zvrste n^toplejši meseci
leta, ki so odločilni za kakovost letošnjega
pridelka in oblikovanje cvetnega nastavka
za rodovitnost v naslednjem letu. V tem
obdobju sadna drevesa končujejo obdob-
je rasti, energija poletja pa se usmeri v
doraščanje in zorenje pridelka. Za to ob-
dobje poletja je značilno, da ne le velikim
tržnim pridelovalcem sadja, temveč tudi
ljubiteljskim sadjarjem nenadne vremen-
ske spremembe in naravne ujme lahko
povzroče večjo ali nnanjšo škodo na pri-
delku pa tudi na sadnem drevju, ki mu
zmanjšajo krepkost v prihodnje.
Po daljši suši se v sadnem drevesu do-
gode velike spremembe. Ustje prične ve-
neti, pri razvoju rastline prihaja do večjih
motenj. Plodovi prično predčasno odpa-
dati. Na sušna obdobja se pričnemo pri-
pravljati že takrat, ko je v tleh še dovolj tal-
ne vlage. Plitvo jih rahljamo, da pre-
prečimo prehitro izhlapevanje talne vlage
in uničujemo plevel, ali sproti kosimo tra-
vo, da bi ta odvzemala sadnemu drevesu
čim manj vlage. Ob kritičnih sušnih ob-
dobjih pa sadne rastline zalivamo. V preo-
bilnem deževju in talni moči je ovirano di-
hanje korenin in s tem otežkočeno nornnal-
no prehranjevanje sadne rastline. V letinah
s prekomerno talno in zračno vlago se v
večjem obs^u širijo najrazličnejše rastlin-
ske glivične in bakterijske bolezni. Z redno
nego sadnega drevesa in oblikovanjem
redke, zračne in osvetljene drevesne
krošnje omogočimo, da se listje prej
posuši od rose.
Po toči poškodovani nasad nemudonna
poškropimo s fungicidi, da preprečimo
okužbe z rastlinskimi glivičnimi kužnimi
boleznimi ter pognojimo rastline z lahko
topnimi mešanimi gnojili. Škropivu pa do-
dajamo gnojilne pripravke za prehranje-
vanje preko listja.
Ob viharju polomljena drevesa ali veje
pomladirTX) ali obrežemo do zdravega
dela rastline. Rezilne rane zgladimo in pre-
mažemo s cepilno snrralo, da se rane lažje
in hitreje zacelijo.
V OKRASNEM VRTU pojenjujejo cve-
tenje spomladi cvetoče okrasne drevnine
in nekatere vrste trajnic, nadomestile pa jih
bodo eno- in dvoletnice, ki smo jih sejali ali
nasadili v pretekli jeseni ali letošnji pomla-
di.
Okrasnim rastlinam, ki sedaj prehajajo v
krajšo ali daljšo dobo mirovanja, od kate-
rih bodo nekatere vrste letos še ponovno
vzcvetele, sedaj skrbno odstranimo
odcvetelo cvetje in opravimo zeleno rez. Z
redčenjem in krajšanjem poganjkov, pri
čemer izločamo poganjke, ki prekomerno
zgoščujejo in zasenčujejo grme ali krošnje
okrasnih rastlin, hkrati spodbudimo rast in
razvoj poganjkov, ki bodo v naslednji ve-
getaciji tvorili nadomestni les za prihodnjo
vegetacijo in cvetni nastavek. Okrasne
eno- in dvoletnice, ki bodo krasile vrt in ze-
lenice v poletju pa vse do pozne jeseni, ko
jih pomori slana, niso posajene le z name-
nom, da bi zaljšale posajeno rastišče, tem-
več so mnoge med njimi cenjene tudi
zato, ker jim videz in trpežnost cvetja
razširja njihova uporabnost. Marjetice,
astre, glavinec, gajlarije in mnoge druge
so uporabne za rezano cvetje. Cvete helip-
tere, slamnatega cveta, grintavca in su-
hocvetke v času, ko so v polnem cvetenju,
na daljšem steblu porežemo in obesirrra v
zračen prostor, kjer ostanejo posušene
kot izvrsten šopek za zimski čas. Ognjič je
lepa okrasna enoletnica, katere cvet ima
izredno zdravilno vrednost.
Ageratom, grobelnik, limnant in
tem podobne so izbrane vrste
krovnih cvetnic, ki izpolnijo še
tako skromno mesto v vrtu, ker
so skromne glede na rastne zahteve.
V ZELENJAVNEM VRTU je ob izteku
pomladi in začetku poletja čas za setev
raznih vrst radičev. Radič je zimska solat-
na delikatesa. Cenjen je po vsebnosti A, B
in C vitamina ter rudninskih snovi, zlasti
kalija in magnezija, kakor tudi po nekaterih
grenčicah, ki pospešujejo tek. Za rastišče
ni posebno zahteven. N^bolje uspeva v
srednje težkih ilovnatih tleh, predhodno
dobro pognojenih z organskimi gnojili.
Uporabnost radiča je lahko raznolika: v je-
seni kot solatnik za rezanje listov ali glavi-
ce, za zimsko hrambo v glavicah in pride-
lovanje korenov za siljenje. Sejemo ga
vedno na prosto in to za različen čas in
način uporabe v priporočenih obrokih. Brž
ko posevek vzkali, ga razredčimo na pri-
merno razdaljo 10 do 12 cm med rastlina-
mi in oplevemo. Radiču ugodne sosedne
vrtnine so paradižnik, fižol preklar, glavna-
ta solata in korenje, neugodna pa sta mu
peteršilj in krompir. Med najbolj udo-
mačenimi sortami radiča pri nas so:
-	tržaški solatnik, ki je rezivec, najpri-
mernejši za rezanje listov. Rastna doba od
setve do rezanja listov je 10 tednov. Seje-
mo ga od marca naprej. Je hitro rastoč, po
rezanju listov pa se hitro obrašča. Ustje
režemo do prve slane. Koren dobro prezi-
mi, zato je uporaben za zgodnje spomla-
dansko nabiranje;
-	palla rossa tvori okrogle široke glavice
z listi vinsko rdeče barve. Za jesensko
rabo te sorte je najprimernejši čas setve
ob kresu;
-	treviški rdeči je srednje zgodnja sorta,
ki tvori čvrste rdeče glavice v majhni rozeti.
Zgodnja poletna setev brez posebne
zaščite dobro prezimi na prostem;
-	castel franco je tudi glavnati radič,
vendar občutljiv za mraz, koreni pa so do-
bro uporabni za siljenje.
Miran Glušič, ing.agr.
Krvodajalci
2. JUNy - Štefan Trstenjak, Vi-
dem 44, Srečko Marin, Podgorci
101, Milan Breg, Krčevina pri
Vurbergu, Danica Malek, Krčevi-
na pri Vurbergu, Marija Arnuš,
Podvinci 43, Mirko Ozvatič, Pla-
čat 14, Darko Žnidarič, Gorišnica
40/b, Milena Ozvatič, Ločki Vrh
I, Jožica Tetičkovič, Lovrenc na
Dr. polju 8, Zdenka Selinšek,
Draženci 42, Ernestina Lešnik,
Ul. Vide Alič 17, Ptuj, Andrej
Belšak, Podlehnik 2/d, Milica
Jeza, Podlehnik 6/a, Franc Čeh,
Mestni Vrh 65/a, Anton Satler,
Podlehnik 67, Zlatko Gajšek,
Podlehnik 66/a.
4. JUNIJ - Slavko Laura,
Gorišnica 139, Rajko Košič, Kele-
minova 4, Ormož, Matija Kolarič,
Žigrova 10, Ormož, Ivan Gajšek,
Podlehnik 61, Franc Cafuta,
Kraigherjeva 14, Kidričevo,
Franc Podgoršek, ZakI 19/T), Ma-
rija Gajšek, Podlehnik 61, Franc
Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj, Ivan
Bezjak, Prvenci 5/d, Milena Ko-
kol, Ul. 25. maja 5, Ptuj, Janez
Horvat, Formin 26/b, Anton
Bukšek, Žetale 51, Edi Gajšek,
Kraigherjeva 29, Ptuj, Anton Bu-
tolen, Žetale 42, Marjan
Vrhovšek, Lancova vas 27, Rudolf
Jerenec, Podlehnik 6/a, Friderik
Majcen, Spuhlja 118, Branko Tur-
ner, Sp. Prebukovje 20, Matjaž
Pišotek, Leskovec 25, Zlatko
Knez, Žmavčeva 9, Maribor, Mir-
ko Mesarec, Zamušani 5, Zvonko
Marinič, Sodinci 59/a, Vili Jere-
nec, Nova vas pri Ptuju 32, Miran
Lah, Sobetinci 21, Jože Čeh, Nova
ul. 26, Spodnji Duplek, Berta Per-
nat, Kozminci 19, Rado Rakar,
Poljska C. 4, Rače, Mladen Kralj,
Mirna 14, Maribor, Boštjan Forst-
nerič, Turniška 25, Ptuj, Stanko
Topolovec, Jablovec 39, Vlado
Florjanovič, Svetog Antona 8, R
Hrvaška, Miran Fras, Majeričeva
10, Maribor, Alojz Mihelak, Maj-
cigerjeva 9, Maribor, Ivan
Rakuša, Žvab 42, Slavko Cizerl,
Tomšičeva 40, Orehova vas, Ivan
Kociper, Placarovci 3, Franc Šte-
fanič, Sp. Prebukovje 30, Peter
ŽnidariČ, Dupleški Vrh 16,
Spodnji Duplek.
9. JUNIJ - Branko Laura, Tibol-
ci 47, Željko Majcenovič, Lackova
4, Ptuj, Robert Drevenšek, Zg.
Gruškovje 18, Vladimir ŠtrucI,
Kozminci Ernest Tašner,
Trnovska vas 37, Danica Kurež,
Podleiinik r .. Silvester Škerget,
Sagadin;-- a i. - iiL Stanko Habja-
aic, /-jj- i^r ^^ovie 59. Jo^e
Plajnšek, : tari Log 23, S«^ Voz-
lič, Zamušani 4, Jožef Zebec, Bd-
ski Vrh 102, Ivan Markovič,
Mlinska c. 11, Ptuj, Ivan Gajšek,
Zg. Sveča 8, Ivan Mlakar, Apače
180, Davorin Rakovec, Vinski
Vrh 63, Anton Visinski, Brstje 34,
Srečko Korez, Kočice 53, Marjan^
Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj, Janezj
Rojs, Vitomarci 77, Franc Sovec,
Senčak 13, Jurij Gajšek, Hrasto-
vec 153, Robert Ciglar, Podvinci
113, Robert Krajnc, Pristava 18,
Branko Rajh, Savci 23, Vinko Ko-
drič, Dobrina 54, Janko Janžeko-
vič, Nova vas pri Markovcih, An-
ton Arnečič, Cirkulane 89, Brik
Lesjak, Apače 182, Drago Dob-
nik, Kungota 38, Jasna Dobnik,
Regentova 4, Maribor.
IL JUNU - Marta Rajh, Mihov-
ci 85, Elizabeta Kociper, Velika
Nedelja 103, Branko Kontarček,
Hura 21/a, Valerija Ilešič, Vito-
marci 56/a, Erika Sentak, Stogov-
ci 53, Simona Klasinc, Trstenja-
kova ul. 9, Ptuj, Anica Kolednik,
Ul. 5. prekomorske 19, Ptuj, Stan-
ko Flegerič, Majšperk 30, Janez
Lampret, Majšperk 51, Stanislav
Nemec, Sodinci 5, Jože Šentak,
Stogovci 53, Ana Kukovec,
Vičava 87, Angela Šalamun;
Planjsko 19/b, Irena Zajšek, Ptuj-
ska Gora 104/a, Jolanda Lesnika.
Pečke 48/a, Marija Jeza, Preša 5,
Miran Koser, Vintarovci 53, Ro'
man Letonja, Breg 57, Jože
Muhič, Mala vas 7, Marjan Ko-
kot, Majšperk 32, Marija Korez,
Breg 15, Bernarda Učakar,
Janežovci 8/b, Terezija Kunčnife
Markovci 66/a, Robert Filip'^'
Sakušak 74, Frane ZupanC;
Skrbi je 11, Anton Gregorec,
Mestni Vrh 104/a, Marija Pr«'
voljšek, Nadole 40, Branko Lah)
Naraplje 12, Ivanka Narat, Sestrže
84/a, Majda šerona, Spolenakova
5, Ptuj, Anton Peklar, Borovci
32/a, Marija Nedeljko, Ul. 1. mai«
1, Ptuj, Branka Kores, Majšpefl=
56, Boris Fekonj^ Zagorci 56,
niel Cafuta, Ul. Sercerjeve briga-
de, Ptuj, Roman Lešnik, Gereč)^
vas 103, Vladko Stočko, Tržec
25/b, Iztok Robar, Črešjevec of
Dravi 3, Robert Savec, Hudales^
va 8, Matija Murat, Lackova
Ptuj, Boris Pšeničnik, Prušnikovs
18, Maribor, Rajko Vrečar^
Bišečki Vrh 18, Roman Farič,
belčja vas 23/a, Branko Gode'^^
Prešernova 38, Ptuj. Majda M^'
ravs, Ljubljanska 98, Rače, Dr«^"
Kocjan, Pupinova 6, MariboJ"
Ivan Knžanec, Cesta v N]ivercy
Vladi/air Moravs, Ljubljanska
Rače, Gabrijel Polančtc, PrušP'"
kova 2t>, Maribor.	j
fgpNIK - Petek, 26. junij 1998
11
pi5E: stanka gačnik/ NOVE PRIDOBITVE MIHELIČEVE GALERIJE
f.HUheTii CraKke 1995-1997
Cpo polletje razstavne sezone bomo v Miheličevi galeriji
^jliljočili z otvoritvijo razstave najsodobnejše likovne
^^arjalnosti Franceta Miheliča, to je 19 grafik in gra-
(ične mape z desetimi grafikami na temo Kurent, ki jih je
umetnik ljubeznivo podaril galeriji leta 1997, ob svoji 90-
letnici* Dragocena in enkratna zbirka se je tako povzpela
^jačetnih 75 na zavidljivo število 183 grafičnih listov, na-
rejenih v najrazličnejših tehnikah.
Razstavljeni sitotiski, narejeni
o Miheličevih najnovejših ris-
bah, prikazujejo predvsem moti-
le vasi, starih koč in bajt, ki so
niorda neki odsev na umetniko-
vo mladost in zgodnje likovno
ustvarjanje, ter seveda fantas-
tični svet kurentov v na-
jrazličnejših preobrazbah, ki nas
ponovno spomni tega, da je
yečna in nikoli izživeta temati-
ki se skriva v skrivnostnih in
jemonskih maskah, še vedno
umetnikov likovni navdih.
Z razstavo Miheličevih najso-
dobnejših likovnih umetnin
uresničujemo naša prizadevanja,
da enkrat na leto predstavimo,
ob sicer redni razstavni de-
javnosti sodobne likovne umet-
nosti v Miheličevi galeriji, tudi
umetniško kreativnost Franceta
Miheliča ter opozorimo širšo
javnost na to, da je Miheličeva
galerija živa in kreativna institu-
cija, ki tudi številčno bogati svo-
jo dragoceno in pomembno gra-
fično zbirko Franceta Miheliča.
Vabimo vas na odprtje razstave
v torek, 30. junija, ob 18. uri v
prostore Miheličeve galerije. Ot-
voritveno slovestnost, katere,
upamo, se bo udeležil tudi Fran-
ce Mihelič, bo obogatil z glasbo
mlad družinski kvartet Šenveter
v sestavi Rafaela (1. violina).
Barbara (2. violina), Tomislav
(violončelo) in Julija (oboa).
Kvartet deluje v okviru glasbene
šole Ptuj pod mentorstvom prof.
Metoda Trop-Gregl.
France Mihelič: Vas s kurenti, 1996 risba - sitotisk, 49x68 cm
Hag. A Kolesar postal pHmarii
Pred kratkim je Zdravstveni dom Ptuj pridobil še enega
primarija - minister za zdravstvo je podelil ta naziv mag.
Antunu Kolesarju, zdravniku specialistu splošne medici-
ne, ki smo ga lani predstavili našim bralcem v pogovoru o
problemih samomorilnosti v Sloveniji. S tem področjem
se namreč pri svojem strokovnem in zdravniškem delu ve-
liko ukvarja.
Mag. Antun Kolesar,
zdravnik splošne medicine, je ob
podelitvi naziva primarij pove-
dal: "Zelo sem vesel, da mi je to
uspelo, saj je potrebno veliko
strokovnega delovanja. Strokov-
ne članke sem objavljal v
različnih strokovnih publikaci-
jah v Sloveniji ter tujini. Pred
prihodom na Ptuj sem bil 15 let
direktor zdravstvenega doma na
Hrvaškem, s prihodom na Ptuj
pa strokovnega dela nisem opus-
til.
Zelo sem vesel, da sem prišel
na Ptuj, saj nie to mesto vedno
znova očara. Že od svojih kore-
nin pa sem nekako povezan s
Slovenijo, saj je bila moja mama
Slovenka. V zadnjem času se si-
'^fir intenzivno posvečam učenju
slovenščine, vendar mi ne gre
"lajbolje. V strokovnih pogovo-
"h me vedno zanese. Toda v or-
'linaciji se s svojimi pacienti
<iobro razumem."
TEDNIK: Glede na to, da se
strokovno veliko ukvarjate s
^amomorilnostjo, nam lahko
Poveste, kakšno je stanje v Slo-
veniji?
Mag. Antun Kolesar: "V
zadnjih dvajsetih letih je
količnik samomorov v Sloveniji
dvakrat padel pod trideset: prvič
leta 1990 na 28,4 in drugič 1995.
na 29,2. To so na neki način
ugodnejši pokazatelji, seveda pa
mora preteči še nekaj časa, da se
ugotovi, ali je to bilo zgolj nakl-
jučje ali pa je to pozitiven trend."
TEDNIK: Pred kratkim so
mediji poročali, da je bilo v
enem dnevu deset samomorov
in glede na vaše prej omenjene
podatke to ni optimistično.
Mag. Antun Kolesar: "V Slo-
veniji je v enem letu med 650 in
700 samomorov, kar pomeni, da
si dnevno vzame življenje ena ali
dve osebi. Deset samomorov v
enem dnevu je petkrat več, to se
zdi zelo pesimistično, todo če
primerjamo absulutne številke,
so to še nizke številke. Trideset
samomorilcev na 100.000 prebi-
valcev, kar je približno po-
vprečni količnik samomorov v
Sloveniji, se v statističnem
pogledu obnaša brez kakršnega-
koli pravila. Deset samomorov v
enem denevu ne moremo na no-
ben način pojasniti z znanimi
dejavniki, torej je ta dogodek ne-
kaj izjemnega. Vpliv koledars-
kih in vremenskih dejavnikov
na pojavnost samomorov, ki se
omenja v suicidološki literaturi,
za primere v tem dnevu ni doka-
zan.
Klasična suicidološka literatu-
ra navaja večje število samomo-
rov v juniju in v mesecih ob
začetku poletja- na to naj bi vpi-
vala večja razdražljivost, večja
spolna sla, večja prekrvavljenost
možganov, kar vse je posledica
vpliva večje toplote in svetlobe.
Nekatera novejša raziskovanja
pa navajajo, da obstaja povezava
med številom samomorov in
vremenskim obdobjem. A je to
samo značilnost neke regije, ne-
kateri raziskovalci pa so mnenja,
da takšni podatki niso značilni
ne za regijo in ne za populacijo,
temveč so odvisni od velikosti
opazovanega vzorca smomoril-
cev - večji vzorec, manj razlik).
To pomeni, da ne moremo govo-
riti o kakršnemkoli posebej sui-
cidalnem ali črnem dnevu."
TEDNIK: In kakšni so vaši
načrti?
"Strokovno delo bom nadalje-
val, zdaj delam na doktorski di-
sertaciji. Nekako sem se že nava-
dil, da stvari prepuščam odprte,
in ko pride čas, ponavadi tudi
dozorijo," je povedal mag. An-
tun Kolesar, specialist splošne
medicine, ki mu ob dodelitvi
primarijskega naziva čestitamo
tudi iz našega uredništva.
MS
PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC
Koliko so vredne telesne
in duševne boleiine fer strah?
Nadaljevanje iz prejšnje številke
b) Zagovorniki dosojanja denarne odškodnine
tudi za negmotno škodo pa pravijo: v primerih
piačanja denarnih zneskov za negmotno škodo
ne gre za povračilo škode, temveč za tolažbo.
Oškodovanec je žrtev, ki se je proti svoji volji
znašal v položaju, da trpi bolečine ali strah, kar
moti njegovo duševno ravnovesje. Denarna
odškodnina pomaga oškodovancu pozabiti zlo,
ki ga je prizadelo, mu olajšati trpljenje, strah,
nočne more, depresije itd. Z dosoditvijo primer-
nega denarnega zneska je zadoščeno pravičnosti
in humanosti.
•	Zakonodaja
Tako kot zakoni v drugih evropskih in zuna-
jevropskih državah (v nekaterih morda ne) priz-
navajo denarno odškodnino za negmotno škodo,
tako jo priznava tudi ZOR, katerega 200. čl. se
glasi:
"1) Za pretrpljene telesne bolečine, za
pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšane
življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve
dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali
pravice osebnosti ali smrti bližnjega in za strah
prisodi sodišče, če spozna, da okoliščine prime-
ra, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo
trajanje to opravičujejo, pravično denarno
odškodnino, neodvisno od povračila gmotne
škode, pa tudi če gmotne škode ni.
2) pri odločanju o zahtevku za povrnitev
negmotne škode ter pri odmeri odškodnine gle:
da sodišče na pomen prizadete dobrine in na na-
men te odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šlo na
roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo
in družbenim namenom."
•	Katere osebe imajo pravico do denarne
odškodnine za duševne bolečine v primeru, če
oškodovalec povzroči smrt ali težko invalid-
nost njim bližnji osebi
Določbe o tem vsebuje 201. čl. ZOR, ki se gla-
si:
1)	Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njego-
vim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci
in starši) pravično denarno odškodnino za nji-
hove duševne bolečine.
2)	Takšno odškodnino je mogoče prisoditi tudi
bratom in sestram, če je med njimi in umrlim
obstajala trajnejša življenjska skupnost.
3)	V primeru posebno težke invalidnosti
kakšne osebe lahko sodišče prisodi njenemu za-
koncu, otrokom in staršem pravično denarno
odškodnino za njihove duševne bolečine.
4)	Odškodnino iz prvega in tretjega odstavka
tega člena lahko prisodi sodišče tudi neza-
konskemu tovarišu, če je obstajala med njim in
umrlim oziroma poškodovancem trajnejša
življenjska skupnost."
•	Posebni primeri, v katerih se sme zahteva-
ti denarna odškodnina za duševne bolečine
Poleg primerov, naštetih v omenjenem 200. čl.,
so še drugi, ki jih našteva 202. čl. ZOR, ki se gla-
si:
"Pravico do pravične denarne odškodnine za-
radi pretrpljenih duševnih bolečin ima oseba, ki
je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega raz-
merja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h
kaznivemu spolnemu občevanju ali kaznivemu
nečistovanju, kot tudi oseba, poti kateri je bilo
storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper
dostojanstvo osebnosti in moralo."
#	Ali se lahko denarna odškodnina prisodi
tudi za bodočo negmotno škodo
Odgovor na to vprašanje najdemo v 203 čl.
ZOR, ki se glasi:
"Sodišče prisodi na zahtevo oškodovanca
odškodnino tudi za bodoče negmotno škodo, če
je po normalnem teku stvari gotovo, da bo škoda
trajala tudi v boče."
•	Kdaj je možno dedovanje, odstop, pobot in
prisilna izvršba terjatve za povrnitev negmot-
ne škode
Določbe o tem vsebuje 204. čl. ZOR, ki se gla-
si:
"1) Terjatve za povrnitev negmotne škode prei-
de na dediče samo, če je bila priznana s pravno-
močno odločbo ali pisnim sporazumom.
2) Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev pred-
met odstopa, pobota in prisilne izvršbe."
#	Kaj bodo sodniki pred odločitvijo, ali do-
soditi ali ne denarno odškodnino za negmotno
škodo, morali ugotoviti
Upoštevajoč prej citirane določbe ZOR, bodo
sodniki v vsakem konkretnem primeru morali
po lastni presoji ugotoviti in presoditi, ali razne
okoliščine, kot npr. ponašanje in doprinos oško-
dovanca pri kršitvi njegove osebnostne pravice,
stopnje bolečin in strahu, njihovo trajanje itd.,
sploh upravičujejo dosoditev denarne odškodni-
ne. Da bi se, vsaj v takih podobnih primerih do-
segla kolikor toliko enotna sodna praksa, je
potrebno, da sodniki na medsebojnih posveto-
vanjih izmenjajo svoje izkušnje in sprejmejo ne-
katere sklepe. Pomembno vlogo pa imajo tudi
instančne sodbe in načelna pravna mnenja
Vrhovnega sodišča.
•	Določanje višine denarne odškodnine za
negmotno škodo
Če se je sodišče odločilo za priznanje denarne
odškodnine, bo moralo glede na 200. čl. ZOR
prisoditi pravično denarno odškodnino, kar po-
meni ustrezen denarni znesek. Kolik naj bo ta v
konkretnem primeru, tega v zakonu ni mogoče
predpisali.
Po mnenju večine pravnih teoretikov naj bi
sodniki pri odmeri višine denarne odškodnine
za negmotno škodo upoštevali zlasti:
-	intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih
bolečin ter strahu, kar bi včasih bilo potrebno
ugotoviti s pomočjo zdravnika - specialista;
-	premoženjske razmere oškodovanca, kajti pri
en^i vrsti in enaki intenzivnosti ter trajanju
negmotne škode, npr. duševnih bolečin, se
različni oškodovanci ne bodo enako potolažili z
enako višino denarne odškodnine, če se njihovi
življenjski standardi bistveno razlikujejo;
-	premoženjske prilike povzročitelja škode in
stopnjo njegove krivde.
STEVARJAN / 28. FESTIVAL DOMAČE GLASBE
Praznik Ijubilelieif domaie glasbe
Od petka, 3., do nedelje, 5. julija,
bo v Steverjanu 'Med borovci' po-
tekal tradicionalni festival
domače glasbe, že 28. Na dveh
tekmovalnih večerih, v petek in
soboto, bo nastopilo 23 ansam-
blov iz Slovenije. V petek zvečer
bodo nastopili ansambli: Fajs iz
Podlata, As iz Cerkelj, Sedmi raj
iz Zreč, Vrhovec iz Domžal, Ro-
kovnjači iz Lukovice, Franc Ve-
gelj iz Cerkelj, Poljub iz Žužem-
berka, Zven iz Podčetrtka, Slo-
venskih 5 Plus in Meh iz Šentjer-
neja, v soboto pa Cvet iz Radeč,
Bobri iz Brezovice, Fantje izpod
Vurberka, Štajerski kvintet, trio
Novina z Otočca, Rogaški odmev
iz Rogaške Slatine, Goličnik iz
Velenja, Pik iz Radelj, Slatinek iz
Vitanj, Smeh iz Rogaške Slatine,
Vasovalci iz Semiča in Kogras iz
Sp. Kungote. Vsak ansambel se bo
predstavil z lastno skladbo, prvič
izvedeno na festivalu, in s skladbo
iz zakladnice domačih.
Ansamble bodo ocenjevali stro-
kovna komisija, komisija za bese-
dilo in občinstvo. Komisijo za
glasbo, ki ji predseduje
predsednik društva F.B. Sedej,
bodo sestavljali: Franc Lačen, di-
rektor ptujskega festivala, Vladi-
mir Čadež, Janez Per, Tullio
Možina, Valentina Humar in
Lojze Hlede. Ta komisija bo v
dveh večerih izbrala najboljše, ki
bodo nastopili na nedeljskem fes-
tivalu. Poleg glasbene ocene čaka
udeležence festivala tudi strokov-
no mnenje komisije za besedilo v
sestavu: Milan Jež, Irma Rauh in
Franka Padovan. Na nedeljskem
finalu bo kot gost nastopil stari
znanec narodnozabavne glasbe,
ansambel Lojzeta Slaka, ki bo
skušal razvedriti nestrpne prisot-
ne v pričakovanju na razglasitev
najboljših.
Organizator festivala, društvo
F.B. Sedej, skuša ovrednotiti ob
tej priliki tudi umetniško delo
domačinov. Tako bo odrsko sceno
pripravil letos domačin Jelko
Komjanc, Hijacint Jussa pa bo v
prostorih Sedejevega doma
razstavljal svoje slike. Letošnji
festival bosta povezovala Betka
Šuhel in Janez Dolinar. Ob festi-
valu se bodo prisotni lahko ok-
repčali ob bufetu in tradicionalni
razstavi briških vin.
Društvo F.B. Sedej vabi vse pri-
jatelje narodnozabavne glasbe, da
nas obiščejo Med borovci v petek,
3., in soboto, 4. julija, ob 20.30 in
v nedeljo, 5. julija, ob 17.30.
Franka Padovan
ORMOŽ / NA ODDELKU ZDRAVLJENJA ODVISNOSTI
Izlet v Volnik In
ogled Iroftiecff/e
Zdravljenci in terapevti oddelka za zdravljenje odvisnosti Psi-
hiatrične bolnišnice Ormož so se konec maja na povabilo
^dravljencev iz Vojnika, ki imajo enake ali podobne probleme,
odpravili na prijateljsko srečanje v ta kraj. Izmenjali so svoje in
JJhhove izkušnje ter se pomerili v raznih športnih disciplinah,
'^ot so odbojka, namizni tenis, kegljanje in šah. Na poti nazaj so
Ogledali lepote Šmartinskega jezera in Dobrne.
^ četrtek, 28. maja, pa so si v ormoškem gledališču ogledali ko-
^^dijo Strogo zaupno in bili presenečeni nad dobro igro ama-
terjev.
Zdravljenci OBO Psihiatrične bolnišnice Ormož
PTUJ / DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO
Bo tudi v Ptuju zasijal Sonček?
Ko govorimo o osebah s posebnimi potrebami, moramo raz-
mišljati tudi o tem, da imajo možnosti izobraževanja ter za-
poslovanja. Na srečo se v naši državi, sicer z majhnimi kora-
ki, le premika na bolje.
Nova kvaliteta življenja se v prihodnosti obeta tudi osebam s
cerebralno paralizo. V bodočem poslovnem središču Drava na
Ptuju bi radi uredili nov Center Sonček. Osnovna dejavnost
centra bodo delavnice pod posebnimi pogoji, prostor za aktivno
preživljanje prostega časa, možnost za izobraževanje in druge
dejavnosti.
Tudi s pomočjo vaših še tako skromnih prispevkov boste po-
magali k novi kvaliteti življenja. Na straneh 9 in 10 je bilo v
prejšnjem Tedniku objavljamo darilno pismo, s pomočjo kate-
rega lahko nakažete svoj humanitarni prispevek.
MS
1 f
fetek, zo. junij i yyd - TEO|||
ORMOŽ / OB PRIČETKU POČITNIC
Aclff/o, iolc^ fukai so pditnkei
Učenci in učitelji se po napornem šolskem letu oboji z ve-
seljem za nekaj časa poslavljajo od šole. Na konferencah so
še enkrat pretehtali uspehe in neuspehe ter nagradili na-
jboljše. Pri nekaterih se je vloženi trud izplačal in dosegli
so lepe rezultate na različnih tekmovanjih. Čeprav vse šole
in učitelji opravljajo isto poslanstvo, pa so vendar načini in
pristopi različni. Veliko je odvisno od spretnosti učiteljev,
da motivirajo učence, največ pa od sposobnosti in
pripravljenost učencev za delo. Zato je včasih ena šola
boljša na tem, drugič pa na drugem področju. Opaziti pa je,
da so za uspeh največkrat 'zadolženi' eni in isti učenci, ki
dosegajo dobre rezultate na različnih področjih.
V osnovni šoli Ivanjkovci so
se v minulem šolskem letu
ukvarjali z raziskovalnima nalo-
gama Celoletno delo v goricah in
turističnim vodnikom Ivanjko-
vci z okolico, ki obsega 70 strani.
Z vodnikom so sodelovali na 12.
festivalu Turizmu pomaga lastna
glava in prejeli bronasto, za isto
nalogo pa na regijskem srečanju
mladih raziskovalcev srebrno
priznanje. Srebrno priznanje je
na istem srečanju prejela tudi ra-
ziskovalna naloga Lipa zelenela
je. Na področju likovnih in lite-
rarnih natečajev so sodelovali
pri Vodnem detektivu in Podobe
voda ter prejeli diplomo mi-
nistrstva za okolje in prostor.
Zelo aktivni so bili na področju
kulture, kjer so se udeleževali
vseh srečanj. V Ivanjkovcih de-
lujejo kar tri folklorne skupine -
srednja se je uvrstila na
področno in državno srečanje.
Pripravili so tudi kar dve drams-
ki igri. Odlično so se odrezali na
občinskem tekmovanju Kaj veš o
prometu, kjer so zmagali ekipno
in v posamični konkurenci. De-
jan Kumer se je udeležil držav-
nega tekmovanja in dosegel peto
mesto. Na občinskem prvenstvu
v atletiki so dosegli tri prva mes-
ta, na regijskem pa dve tretji -
Renato Breznik na 300 in
Lovro Marinšek na 1000 met-
rov. Udeležili so se tudi državne-
ga krosa Dela v Velenju, kjer je
Renato Breznik dosegel 4. mes-
to. Tudi na tekmovanjih iz
znanja posameznih predmetov
so kot majhna šola dosegli lep
rezultat. Maja Zorman je osvoji-
la srebrno Vegovo, Boštjan Ko-
sec pa srebrno Preglovo priz-
nanje, v znanju fizike pa sta
Boštjan Kosec in Mitja Mar os-
vojila srebrno in zlato priznanje.
Pri Miklavžu je 66 učencev os-
vojilo 50 odličij na šolskih,
področnih in državnih tekmo-
vanjih in srečanjih ter prejelo 77
pohval, priznanj in nagrad, ki
jim jih je podelila šola. Najžlaht-
nejše so za svoje znanje prejeli:
Barbara Zoreč srebrno Vegovo,
Barbara Filipič srebrno Preglo-
vo in Ines Čeh srebrno Cankar-
jevo priznanje. Kar trideset
učencev pa je osvojilo eno ali več
bronastih priznanj. Na področju
računalništva je bil nesporen
prvak Niko Fajfar, ki je osvojil
prvo mesto na področnem tek-
movanju v programih pascal in
corel draw, nato pa na državnem
tekmovanju 12. mesto v pascalu
in postal državni prvak v tekmo-
vanju v programu corel draw. Na
področnem tekmovanju iz
računalništva se je visoko uvrsti-
la tudi Katja Jurkovič, ki je
zasedla tretje mesto. Seveda so se
poleg znanja ukvarjali tudi z
drugimi tekmovanji. Daniel
Koščak se je uspel uvrstiti na
državno prvenstvo in tam je v
skoku v daljavo osvojil 7. mesto.
Mateja Skrinjar pa je sodelovala
na likovnem natečaju in osvojila
3. mesto, ki ji je prineslo sodelo-
vanje na petem mednarodnem
srečanju otrok v Parizu.
Življenje in delo ormoške
šole usmerjata dva projekta: Eko
šola in Zdravo življenje. Razisko-
valna dejavnost je bogata, letos
na kar treh področjih - ekologija,
naravoslovje in geografija. Nalo-
ga, ki so jo pripravili učenci 7. b
in C ter 8. a razreda Bogastvo
ormoškega parka je osvojila 2.
mesto na tekmovanju mladih ra-
ziskovalcev. Enako uspešni so
bili tudi učenci 8. a in b razreda
z nalogo Vpliv potrošniške misel-
nosti na povečanje količin
odpadkov. Šola sodeluje s števil-
nimi društvi, poleti pa potekata
že dva tabora. Na športnem
področju so dečki letnik 1986
postali državni prvaki, mlajši
dečki so si priigrali 5. do 8. mes-
to, starejši dečki pa so se uvrstili
na 4. mesto v polfinalu. V atleti-
ki so na občinskem nivoju osvo-
jili številna prva mesta, sodelo-
vali pa so tudi na medobčinskih
tekmovanjih. Pri Veseli šoli se je
Andrej Cupar uvrstil na
državno tekmovanje. Sodelovali
so na kvizu Umko in se uvrstili v
četrtfmale. Likovniki so se
uvrstili na bienale male plastike
z deli Mojce Kovačič in Jane
Kolarič. Sicer pa na področju
kulturne dejavnosti delujejo na
šoli številni krožki. Med mladi-
mi tehniki je Niko Gabre na re-
gijskem tekmovanju osvojil
prvo. Rok Mlinarič pa drugo
mesto. Na državnem tekmovan-
ju pa je Niko dosegel tretje. Rok
pa 5. mesto. Andrej Cupar je
prejel srebrno Cankarjevo, Leon
Ivanuša srebrno Vegovo, Ivan
Krmpotič pa srebrno Preglovo
in zlato Vegovo priznanje. Mitja
Trstenjak se je udeležil držav-
nega tekmovanja v nemškem je-
ziku in zasedel 18. mesto, Ivan
Krmpotič pa na tekmovanju iz
angleščine zlato priznanje. Ma-
tej Kuster je zasedel 2. mesto na
regijskem tekmovanju iz logike,
na področju računalništva pa je
na regijskem tekmovanju Jernej
Zoreč osvojil 1. mesto v wordu.
Rok Šumak pa v logu. Na držav-
nem tekmovanju je bil Rok en-
ajsti, Jernej pa osmi.
V Središču ob Dravi obiskuje
osnovno šolo 252 učencev. So
uspešni športniki in letos so po-
leg šolskih tekmovanj vidne us-
pehe dosegali tudi na občinskih.
Na regijskih tekmovanjih je
Maja Mlinarič osvojila 1. mesto
v skoku v višino in se uvrstila na
državno, kjer je bila 18., Dean
Frlež pa drugo v metu žogice.
Na tem tekmovanju so dosegli še
šest uvrstitev med prvih deset. V
regijskem merilu so starejša
dekleta osvojila 2. mesto v roko-
metu, na državnem tekmovanju
pa so bila v polfinalu tretja. Pri
kulturni dejavnosti so zelo po-
nosni na pevski zbor, v katerem
prepeva polovica učencev sre-
diške šole. Lani so zaživele tam-
burice, folklora pa že dalj časa
sodeluje na vseh prireditvah šole
in kraja. Mladi raziskovalci so
na področnem srečanju predsta-
vili dve nalogi: Svet ob Dravi
(Maja Mlinarič) in Konji
(Urška Borko in Jana
Cavničar). V kvizu Umko so se
uvrstili v četrtfinale, prejeli pa
so tudi diplomo v natečaju Vodni
detektiv. Na tekmovanju iz znan-
ja nemškega jezika je Maja
Podgorelec prejela srebrno,
Klavdia Horvat pa zlato priz-
nanje. Uspešni so bili tudi v
znanju matematike, sedem
učencev se je uvrstilo na regijsko
tekmovanje. Marko Marčec,
Mojca Mlinarič, Tomaž Dogša
in Mateja Črček pa so osvojili
srebrno priznanje. Anja Kele-
mina, Mojca Mlinarič in
Nataša Pajek so osvojile srebr-
no Cankarjevo, Mojca Mlinarič,
Tomaž Kosec in Dominika
Jaki pa srebrno Preglovo priz-
nanje.
Osnovno šolo Tomaž pri
Ormožu obiskuje 240 učencev v
14 oddelkih, v sklopu šole pa de-
luje tudi vrtec s štirimi oddelki.
Na kulturnem področju velja
izpostaviti pevski zbor, ki se je
predstavil na reviji v Zagorju,
folkloro, lutke, sicer pa učenci
radi sodelujejo na raznih prire-
ditvah - Veseli tobogan, Karao-
ke. Na šoli redno oddaja tudi Ra-
dio Čvek. Z raziskovalno nalogo
Fara Tomaževska so se uvrstili na
regijsko tekmovanje Turizmu
pomaga lastna glava. Precej je
bilo veselih šolarjev, 7 učencev
se je udeležilo občinskega, Jan
Rakuša pa državnega tekmovan-
ja. Preizkusili so se tudi v kvizu
Male sive celice, vendar se jim ni
uspelo prebiti do vidnejših uspe-
hov. V športu so bili zelc
uspešni, kar 15 tekmovalcev ji
šolo zastopalo na regijskem tek-
movanju, Dean Voršič v metu
žogice in Mitja Oblak v skoku v
dalj pa sta se udeležila državnega
tekmovanja. Jan in Igor Rakuša
sta bila vsak v svoji kategoriji re-
gijska prvaka v znanju matema-
tike, Jožica Janžekovič si je
prislužila srebrno Cankarjevo.
Karmen Kukovec pa zlato priz-
nanje iz znanja nemškega jezika
V Veliki Nedelji so znani po
računalništvu in imajo fakultati-
ven pouk računalništva za nižjo
stopnjo. Vključeni so v projekt
Jutro, ki obsega 22 šol v Sloveni-
ji. V športnih tekmovanjih so le-
tos starejše deklice postale
državne prvakinje v judu. Treni-
rajo v judo klubu v Gorišnici
Nastopile so Smiljana Bezjak.
Petra Fištravec, Tadeja Štagat
in Sanja Štibec. V sodelovanju z
domačim kulturnim društvom
učenci igrajo v predstavi Rdeča
kapica, še posebej pa so veseli, da
nastopajo kot statisti tudi
spektaklu Miklova Zala. Mlad'
likovniki so sodelovali z dvema
risbicama na natečaju Li^oi''"
svet otrok v Šoštanju, na hienalii
male plastike v Murski Soboti pa
razstavljajo tri učenke. Ude-
leževali so se tudi različnih lit^'
rarnih natečajev. Šolski inova-
torji so raziskovali nov^
možnosti uporabe televizije. ^^^
inštitutu Jožeta Štefana v Ljubl-
jani so s svojo nalogo dosegli i'
mesto. Tudi v tekmovanju lo^'"
ke so v področnem merilu osv*''
jili 7. in 11. mesto. V tekmoval'
ju iz znanja nemškega jezika P^
je Robert Muršič dosegel srebf;
no priznanje. Mladi raziskovale'
so se ukvarjali z zgodovino,
preteklostjo kulturnega društvi
Nalogo so naslovili Eden druge-
mu ognja dajmo. Sicer pa so
šoli zadovoljni, da se njiho)
učenci tako uspešno vkljucui^'
v nadaljnje šolanje.	,
vk'
Velikonedeljčani so svojo fotografijo poslali kar po
elektronski pošti
V osnovni šoli pri Miklavžu so znani po svojih origi-
nalnih zaključkih šolskega leta. Letos so si pripravili
svoje igre brez meja in Karaoke. Za to priložnost so
si zašili potrebne obleke, pripravili maskote, pro-
gram. Najlepše pa je to, da pritegnejo ves kraj.
Večina odraslih jih je sicer ie gledala, tekmovalo pa
je sedem ekip učencev in dve ekipi najpogumnejših
staršev.
Učence, ki so vseh osem let končali z odličnim u^j
pehom, je sprejel župan Vili Trofenik. V vsej občin
jih je bilo 36.
V Ivanjkovcih se še vedno veselijo nove telovadnice,
Da je postavljena v pravem kraju, priča podatek, da
je ivanjkovska osnovna šola ena redkih v občini, ki
nima težav s premajhnim številom učencev.
VIDEM / UCENCI USPESNI NA MNOGIH TEKMOVANJIH
Osvoiili kar nekaj
zlatih priznanj
Ponavadi ob koncu šolskega leta o aktivnostih in uspehih
učencev na tekmovanjih povprašamo ravnatelje osnovnih šol;
ti se še posebej radi pohvalijo s pridnimi in delovnimi učenci.
Ravnateljica OŠ Videm Marija Šmigoc je v teh dneh, ko se
šolsko leto počasi poslavlja, kajpada vesela, saj so bili videms-
ki in učenci z obeh podružničnih šol na tekmovanjih večkrat
med prvimi tremi, veliko so tudi raziskovali, bili na številnih
srečanjih in se lotili zahtevnih projektov.
Ravnateljica Marija Šmigoc
pravi: »Zraven naše osnovne na-
loge, izobraževati in vzgajati
mladi rod, so naši učenci veliko
raziskovali, se poskušali v pro-
jektnem delu, se udeleževali cele
vrste tekmovanj na nivoju šole,
na področnih tekmovanjih in
tudi na državnih ter sodelovali
na mnogih kvizih. Za nami je še
eno uspešno leto tako v matični
šoli Videm kot tudi v podružni-
cah Leskovec in Sela, za uspehe
pa bi se rada zahvalila našim
učiteljem - mentorjem, ki so de-
lali z učenci in dosegli nekaj le-
pih uvrstitev.«
Učenci od prvega do četrtega
razreda so tekmovali v znanju iz
matematike Računanje je igra in
dosegli bronasta, srebrna in zlata
priznanja. Tisti od petega do os-
mega razreda pa so se udeleževa-
li tekmovanj v znanju iz slo-
venskega jezika, tujega jezika,
matematike, fizike, kemije, zgo-
dovine, računalništva ... Na
državnem tekmovanju iz slo-
venskega jezika so učenke do-
segle srebrna in bronasta priz-
nanja, uspešni so bili tudi mladi
kemiki na področnem tekmo-
vanju z osvojenimi srebrnimi
priznanji, dva učenca pa sta na
državnem tekmovanju dosegla
zlati priznanji. Videmski učenci
so tekmovali tudi v logiki, pri
angleškem jeziku je učenka šole
Videm na državnem tekmovan-
ju dosegla srebrno priznanje.
zgodovinarji iz Vidma in Lesko-
vca pa so se uvrstili na področno
srečanje. Mladi tehniki so bili
tudi na državnem tekmovanju,
šoli Videm in Sela sta sodelovali
na področnem srečanju Vesele
šole, učenec šole Videm se je
uvrstili tudi na državno tekmo-
vanje, mladi računalnikarji so
bili na regijskem tekmovanju,
udeležili pa so se tudi številnih
športnih tekmovanj. Odigrali so
mnogo tekem v nogometu, roko-
metu in največ v košarki, saj je
bila ekipa OŠ Videm vključena
tudi v Šolsko košarkarsko ligo
(ŠKL) pomurske lige in se
uvrstila v drugi krog. Celo šols-
ko leto pa so učenci prebrali
mnogo knjig, napisali veliko li-
terarnih prispevkov in narisali
veliko risbic za razne likovne
natečaje in prav zaradi dobrih
rezultatov na šolskih tekmovan-
jih si v prihodnjih dveh mesecih
učenci še kako zaslužijo počitek
in sproščene počitnice.
T. Mohorko
^fPliin
rtinK, ^u. junij 1 yyo
1 U
^ItAflOZ / OB PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI
peti festival godb
krajevnega praznika je minuli konec tedna v ormoški
\pstni grabi potekal že 5. festival godb v zabavnem programu.
^ g0i/irali so ga Zveza kulturnih društev, Krajevna skupnost
pihalni orkester Ormož. Festivala se je udeležilo devet godb
""skup"® skoraj 400 godbeniki.
pestival ima tudi tekmovalni
gčaj in zato so bile godbe ^ede
a število glasbenikov razvrščene
''tri skupine. V prvi skupini so se
Lmerile godbe iz Središča ob
^vi, Taliun Kidričevo, Bakov-
j Gasilska godba na pihala
Lvrenc na Pohorju pod vodst-
vom Branka Andreja, ki je tudi
osvojila pokal v tej kategoriji. Pri
orkestrih z do 45 člani je slavil Pi-
halni orkester glasbene šole Slo-
venska Bistrica z dirigentom Ja-
nezom Kopšem, nastopili pa sta
še godbi z Viča in iz Domžal. V
konkurenci najštevilčnejših godb
sta nastopili godbi iz Ljutomera
in domači Pihalni orkester
Ormož z dirigentom Slavkom
Petkom; slednji so osvojili pokal
KS Ormož. Ormoške godbenike
so spremljale mažoretke, ki pa so
bile letos, žal, edine. Po strokovni
plati je nastop godb ocenila komi-
sija, ki ji je predsedoval Ervin
Hartman iz Maribora, predsed-
nik Zveze pihalnih orkestrov Slo-
venije, pri ocenjevanju pa sta so-
delovala prof. Jože Gregorc in
prof. Marjan Sajevec.
Po mnenju gledalcev so godbe
zaigrale prekrasno, žal pa je njiho-
vi glasbi prisluhnilo le zelo
skromno število poslušalcev.
Morda bo prihodnje leto drugače,
takrat bodo svoj program in para-
do najverjetneje izvedli po
ormoških ulicah.
vki
Ob praznovan|u praznika
KS Ormož je potel^o tudi
strelsko tekmovanje s serij-
sko zračno puško za pokal KS
Oftnoi. Nastopilo je osem
glcip, najboljša pa je bila SD
Ormož s 541 krogi, sledita SD
jy^avž s 522 krogi in SD
TSO s 513 krogi. Med posa-
mezniki je bil najboljši iVlat-
jaž Habjanič (Oimož) s 185
krogi, kolikor jih je nastreljal
tudi drugouvrsčeni Samo
Kočevar iz Središča, le krog
manj pa je uspel doseči Sandi
Cijjarič iz Miklavža.
Športna tekmovanja se
bodo zaključila jutri z
odrtim prvenstvom Ormoža
v amaterski radiogoniometri-
ji, ob 14. uri pa bo v Mestni
grabi dan nogometa.
V Ormožu se je zbralo skoraj 400 godbenikov
Milanu Fridaueriu zlati aritas za aforizme
Milana Fridauerja Fredija iz Gruškovca pri Gr-
kulanah je posebna žirija izbrala za najboljšega
slovenskega aforista na trienalnem srečanju slo-
vensljih satirikov in humoristov, ki je bilo nedav-
no v Šmarju. Fridauer je bil izbran za najbolišega
slovenskega satirika med 72 pisci, ki so se prija-
vili na natečaj z različnimi literarnimi zvrstmi.
V žiriji so bili slavist prof. Igor Gedrih, slavist dr.
Milan Dolgan, literarni zgodovinar Matjaž
Kmecl, publicist Drago Medved in pisatelj Tone
Partljič. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da "svežina
Fridauerjevih ostric v tisku in na televiziji odmev-
no sega med ljudi. Poslani aforizmi ohranjajo du-
hovitost, z zbadljivo mislijo merijo tako na poli-
tično" vsebino kot na ob&človeške slabosti in napa-
ke, vse do specifične narave Slovencev. Tudi z be-
sedo igro se poigrava na dopadljiv, duhovit način.
Ob smešnem in satirično priostrenem pa aforizem
dostikrat vsebuje resno spoznanje, včasih že kar fi-
lozofsko misel."
Drugo nagrado je prejela Aksinija Kermaimer,
tretjo pa Franjo Frančič. Milan Fridauer je ravno te
dni iz^ novo zbirko aforizmov in jo bo v kratkem
predstavil tudi na Ptuju.
MZ
ZVOICSOK^98 / ŠTAJERSKA BO DOBILA SVOJ WOODSTOCK
W w kammririmm mnmti
Od 10. do 12. julija bo na letališču v Moškanjcih potekal festi-
val ZVOKŠOK '98, v okviru katerega bo d>akrat po 12 ur kon-
certa, 12-urna NOČ PRIHODNOSTI in 12-umi gratis
rock&roll party.
V prvih dvanajstih turah bo festi-
val ponudil obiskovalcem med
^gim DON MENTONI band,
ZORANA PREDINA in trenut-
no najbolj vročo skupino v Slove-
niji, PLAVI ORKESTAR, ki bo
na prizorišče stopil v petek ob 21.
J|ri. Znotraj Noči prihodnosti, ki
^ sledila petkovemu koncertu,
Jodo nastopili RANDOM LO-
GIC, SHOCKER D, DOJAJA,
^^RK ... Nič manj zanimiv ne
sobotni končen, kajti ob
JJAGNIFICU, TOMAŽU DO-
JUCLJU, KUD IDIJOTIH in
'^gih bo le malo mladih lahko
^o^alo doma. Da pa na festivalu
wdi oči ne bodo počivale, bo prvo
noč skrbel Laser show z laserski-
mi projekcijami in tridimenzio-
nalnimi animacijami v zraku. Za
dvig hormonov bo gotovo
poskrbela modna revija spodnjega
perila Skiny. V soboto bo noč
večkrat razsvetlil bruhalec ognja
in čarodej s svojimi briljantnimi
točkami, ob katerih vam bo zasta-
jal dih. Tisti, ki boste vse skupaj
želeli videti iz zraka, boste lahko
poleteli z balonom ali letalom,
najpogvunnejši pa skočili v tande-
mu s padalom. Upamo, da ne bos-
te pristali v bazenu z blatom, kjer
se bo moč po želji okopati.
Ker na festivalu pričakujejo
večtisočglavo množico, je najpa-
metneje na letališče priti z vla-
kom, kajti železniška postaja je v
neposredni bližini letališča, pa še
s prometnim zakonom ne boste
prišli navzkriž. Obeta se tudi po-
sebni vlak v najbolj obleganih ter-
minih. Na letališču bo možno zas-
tonj kampiranje, kar je zagotovo
najudobnejša in najbolj pripo-
ročljiva možnost. Hrana in pijača
bosta po nizkih cenah in ju zago-
tovo ne bo zmanjkalo. Če vam
mordda razpadejo čevlji, si lahko
na festivalu nabavite martinske z
napako (6000 SIT) ali vzorce
(9000 SIT).
In ko smo ravno pri cenah - kar-
ta za vseh 48 ur stane v predproda-
ji samo 2000 SIT. Še to: geslo fes-
tivala se glasi: 48 ur koncentrirane
norosti.
Zdaj v kuhuri
I^TUJ • V Blagovnici
^'azstavlja Bojan Lubaj
^ Blagovnici razstavlja akvarele pokrajin
^ojan Lubaj, ljubiteljski slikar, član DPD
^voboda Ptuj, sicer pa učitelj fizike in tehni-
^^ na osnovni šoli Gorišnica. Razstavljeni
akvareli so v večini nastali lani. Jože Foltin
označil Lubajevo slikarstvo med drugim z
"^sedami, da ga "štejemo med najboljše ptuj-
^^^ akvareliste. S skoraj ekspresionističnim
^ačinom slikanja slika različne motive, ven-
dar se najbolj sprosti v krajini. Krajino toli-
preoblikuje, da teži že k abstrakciji." Raz-
^tava, ki bo na ogled do konca meseca, je pro-
dajna.
^	MZ
PTUJ • Koncert ženskega
zbora DPD Svoboda
Sinoči je bil v dvorani glasbene šole Karola
Pahorja na Ptuju koncert ženskega pevskega
zbora DPD Svoboda Ptuj ter ptujskega none-
ta. Ženski pevski zbor, ki nekaj let ni deloval
se je tokrat prvič predstavil na koncertu z
novim zborovodjem Mitjem Gobcem. Pev-
ke, ki so dobile nekaj novih članic, so zapele
osem pesmi slovenskih skladateljev, toliko
kot pevci Ptujskega noneta Območne obrtne
zbornice Ptuj, ki jih vodi Filip Maučič.
Program je predstavljal zborovodja Mitja
Gobec, ki je v podajanje vnašal različne
anekdote skladateljev, katerih dela so bila na
sporedu.
Koncert je bil dobrodelen, zbrani prosto-
voljni prispevki so namenjeni za prizadete v
Posočju.
fi
ptuj / NOVO V POKRAJINSKEM MUZEJU
Muzej bo odprt do osmih zveier
Grajske zbirke Pokrajinske-
ga muzeja Ptuj bodo v juliju
in avgustu odprte do 20. ure.
S podaljšanim odpiralnim
časom želi muzej ugoditi šte-
vilnim željam Ptujčanov in
drugih, da bi si lahko zbirke
ogledali tudi v zgodnjih
večernih urah, ki so v vročih
poletnih dneh za obiskovalce
prav gotovo primernejše od
razžarjenih popoldnevov.
Istočasno se bo s podaljšan-
jem odpiralnega časa po-
daljšala tudi možnost spreha-
jalnega obiska na grajskem
griču oz. gradu ter uživanje v
prekrasnem pogledu na
bližnjo in daljno okolico.
V muzeju smo zelo zado-
voljni tudi z obiskom v prvem
petmesečju letošnjega leta.
Obiskovalcev je bilo skoraj pet
tisoč več kot v enakem obdob-
ju lanskega leta (lani 17.262,
letos 22.108). Strukturno gle-
dano je največ obiskovalcev
muzeja otrok, od skupnega
števila jih je bilo 13.073, to pa
je zelo blizu 60%; prav pri
otrocih se je tudi najbolj
povečal obisk - za dobrih tri
tisoč. Za devetsto obiskoval-
cev se je povečal obisk tudi pri
tujcih; lani jih je bilo 1760, le-
tos 2637 (največ je seveda
naših sosedov Avstrijcev, dosti
je tudi Nemcev, Hrvatov, Itali-
janov, drugače pa so obisko-
valci praktično iz celega sveta -
od Avstralije, Argentine, Ja-
ponske, Izraela, Irske in Rusije
do Urugvaja). Še posebej smo
v muzeju zadovoljni z obi-
skom občasnih prireditev (raz-
stav, matinej...), saj ta kaže, da
imajo te prireditve stalno pu-
bhko in velik del povečanja
števila odraslih obiskovalcev
gre prav na račun občasnih
prireditev.
IMartin Šteiner
Telovska mvcesi/a
Letos se je v nedeljo po prazniku sv. Rešnjega telesa vila po ptuj-
skih ulicah t. i. telovska procesija. Praznik svetega Rešnjega te-
lesa ali telovo, kot je ime praznika okrajšala ljudska govorica,
je dan, ko se časti skrivnostna prisotnost Kristusa v sveti hostiji.
V obliki procesij med polji seje začelo praznovati že v 13. stolet-
ju in zmeraj seje obhajalo z največjo slovesnostjo. Telovske pro-
cesije so bile tudi v Ptuju vse do petdesetih let, zdaj pa se že
četrto leto ponovno obnavljajo. V opisu obhajanja procesije v
župniji sv. Jurija iz leta 1899 vidimo, daje zajela vse plasti ta-
kratne družbe: duhovščino, civilno oblast, razna društva, cehe,
šole z učitelji in veliko ljudstva.
Tudi v današnjem času poteka
po starodavnih običajih: z mo-
litvijo, petjem, godbo in zvon-
jenjem. Začne se s slovesno
mašo na dvorišču minoritskega
samostana, kjer je tudi prvi oltar
od štirih, pri katerih se pojejo
štirje evangeliji in se blagoslavl-
ja s prošnjo za Božje varstvo
kraja, ljudi, zemlje in njenih sa-
dov. Nato krene po Krempljevi
ulici do Mestnega trga, kjer je
pred Florijanovim spomenikom
drugi oltar, po Murkovi ulici do
gledališča, kjer je tretji oltar,
nato pa mimo proštijske cerkve
po Slomškovi ulici in Tihi poti
skozi spominski park oz. staro
mestno pokopališče do Ožbalto-
ve cerkve, kjer je slovesni konec
z blagoslovom in skromno
okrepčilo, ki ga pripravijo fara-
ni.
Tudi letos so telovsko procesi-
jo obhajali poleg duhovnikov
predstavniki civilne oblasti,
ptujska godba na pihala, gasilci
iz Grajene, skavti, člani
Frančiškovega svetnega reda,
pevci cerkvenih pevskih zborov
iz vseh treh župnij in drugi ver-
niki, ki so med hojo po ptujskih
ulicah s petjem in molitvijo
potrjevali svoje prepričanje v
prisotnost Tistega, ki je oblju-
bil, da bo z nami "do konca sve-
ta".
Marsikdo, zlasti mlajši, je ver-
jetno na ta praznik z začuden-
jem opazoval nenavadno doga-
janje po ptujskih ulicah, vendar
je včasih koristno pogledati na-
zaj, h koreninam, ki so zdrave.
Prav je povprašati koga, ki v
srcu dobro misli, o stvareh, ki
jih morda ne poznamo. Modro
se je kdaj tudi pridružiti tistim,
ki jim zaupamo in verjamemo,
četudi jih v vsem ne razumemo.
E.D.
PREJELI SMO
Oskrunjanje grobov na
pokopališču v Gorišnici
Pokopališče, kraj miru in spokojnosti tis-
tih, ki naj bi počivali v miru v svojem pos-
lednjem domovanju. Vsak človek bi moral
obiskati ta kraj s posebnim spoštovanjem do
tistih, ki tam počivajo. Pa vendar ni tako.
Vedno več je tistih krutih ljudi, ki oskrunjajo
grobove, odnašajo sveže posajeno cvetje in
celo sveče. Kako daleč seže človeška hudobi-
ja, kako malo cenimo, da smo ljudje! Žalos-
ten obstojiš ob grobu moža, očeta, žene ali
matere in najdeš oskrunjen grob, ki ga je ne-
govala ljubeča roka.
Vsem skrunilcem v razmislek namenjam
naslednjo misel:
NEZNANCU
Kaj ti roža na grobu je storila,
ki dragemu je možu in očetu grob krasila?
In ti, kdo si,
da stegnil hudobno si roko, izruval rožo si
le-to?
Vprašam te, kdorkoli si,
kaj zdaj ti v srcu je lepo,
ko gledaš rožo ukradeno?
Kaj nimaš nič vesti,
kaj te v duši nič ne boli?
Prosim vas, ljudje,
pustite mrtvim, naj v miru spijo,
naj rože na grobu v miru jim cvetijo.
iViariJa Kline
VURBERK / FESTIVAL VURBERK'98
Tudi /efos izjemen obisk
V soboto popoldan in zvečer je bil na vurberškem gradu tradi-
cionalni, že sedmi festival narodnozabavne glasbe, ki si gaje og-
ledalo okrog 2500 gledalcev. V popoldanskem in večernem delu
seje gledalcem in žirijam s po dvema skladbama predstavilo 14
ansamblov, ki imajo v sestavi diatonično harmoniko in gojijo
večglasno petje.
Zmagovalec letošnjega festiva-
la je show band Klobuk, ki je
osvojil tako prvo nagrado publi-
ke kot strokovne žirije za izved-
bo z večglasnim petjem s sklad-
bo Glas harmonike. Prvo nagra-
do strokovne žirije za izvedbo z
dvoglasnim petjem sta osvojili
dvojčici Vesna in Vlasta s pri-
jatelji iz Poljčan, prvo nagrado
žirije radijskih postaj skupina
Bobri za skladbo Srce se prepušča
samoti, prvo nagrado za naj-
boljše besedilo pa Fanika Požeg
za pesem Spomin na poletje. Fes-
tival so ob pomoči številnih po-
kroviteljev odlično pripravili in
izvedli člani turističnega
društva Vurberk, povezovala pa
Ida Baš in Janez Toplak.
Ob festivalu je izšla zgoščenka,
na kateri je 14 skladb, od vsake-
ga nastopajočega po ena.
i.k.
16
*	^^ ^ J, *
Petek, 26. junij 1998 - TED|||||
PTUJ / USPEHI MLADIH RIBIČEV
Pfoilliff dntmnd imnddL
mimdimt dn^l v dkmmm
Na državnem prvenstvu Slo-
venije v lovu rib s plovcem za
pionirje in mladince so
prejšnjo nedeljo, 14. junija,
mladi člani Ribiške družine
Ptuj dosegli enega svojih naj-
večjih uspehov doslej: v ekipni
konkurenci so pionirji postali
državni prvaki, mladinci drugi
v državi, med posamezniki pa
je Ptujčan Aleš Kancler postal
državni prvak med mladinci,
Miha Petek med pionirji, Jože
Ilovšek pa med pionirji drugi v
državi.
Kot je povedal Stane Žitnik,
predsednik Ribiške družine
Ptuj, je uspeh pionirske vrste
dopolnil novi in najmlajši član
ekipe David Horvat, ki je osvo-
jil 10. mesto. Oba prvouvrščena
pionirja sta postala člana
državne reprezentance, ki bo
zastopala Slovenijo na svetov-
nem prvenstvu v Belgiji. V kva-
lifikacije za uvrstitev v državno
ekipo pa so se uvrstili tudi mla-
dinci Aleš Kancler, Boštjan
Polanec in Tomaž Lovrenčič.
K skupinskemu uspehu mladih
ptujskih ribičev sta veliko pri-
pomogla tudi mentorja in vodja
ekip Zvonko Petek in Jože
Lovrenčič ob izdatni pomoči
staršev. Ribiške družine Ptuj in
sponzorja ekip Martina Kokola.
•OM
Mladinska ekipa ptujskih ribičev z mentorjem Aleš Kancler,
Boštjan Polanec in Tomaž Lovrenčič z vodjo Jožetom Lov-
renčičem ter predsednikom tekmovalne komisije Brankom
Novakom
PfUJ / PREDSTAVITEV KATALOGA POZIRKI SREČE
Vez med vinom in hrano
Oktobra 1997 se je zgodil čudež v obliki iz-
redno kakovostnega in neverjetno obilnega
vinskega letnika. Obilo preglavic je bilo ob
prevzemu grozdja, veliko delo je bilo potreb-
no opraviti tudi pri kletarjenju, sedaj pa je po-
trebno odličen letnik prodati. Pri teženju vina
iz ptujske kleti bo pomagal katalog z naslov-
om Požirki sreče. Za ptujske kletarje je kata-
log izdelal Inštitut za vinski marketing pri
SVA Veritas v Ptuju v sodelovanju z obliko-
valskim studiem Kraft&VVerk iz Maribora,
fotografije pa je prispeval Stojan Kerbler. Gre
za najbogatejšo izdajo vinskega kataloga v
Sloveniji.
Katalog je izšel v slovenskem, angleškem in
nemškem jeziku. Posebna mapa vsebuje 11 lis-
tov, na katerih je sistematično obdelano pride-
lovanje vina v Ptuju in predstavljena ponudba
ene najstarejših vinskih kleti v Sloveniji. Kata-
log Požirki sreče z nasveti o druženju ptujskih
vin s hrano predstavlja priročen vodnik trgov-
cem in gostincem ter seveda vsem ljubiteljem
dobrega ptujskega vina. Izšel je v primernem
času, ko je potrebno ob novem prometnem za-
konu potrošnike opozoriti na primerno uživan-
je vina ob hrani. Predstavljen bo tudi na Inter-
netu in dostopen širšemu krogu potencialnih
potrošnikov doma in v tujini.
Tudi v ptujski vinski kleti beležijo padec po-
trošnje vina, v primerjavi z lanskim petme-
sečnim obdobjem za okoli 15 odstotkov. Pri
tem je zgovoren podatek, da je padec potrošnje
uvoženih vin kar 45-odstoten. V Vinarstvu Slo-
venske gorice-Haloze v Ptuju so se že pred
časom odločili, da prenehajo tržiti uvoženo
vino, na trg pa bodo dali tudi namizno vino slo-
venske pridelave.
Njihova prizadevanja so namenjena izvozu
vina. V naslednjih dneh bodo izvozili 110 tisoč
litrov vina na Daljni vzhod, iščejo pa tudi druga
tržišča, v ta namen so že poslali vzorce v Ameri-
ko. Dejstvo je, da je evropski trg z vinom
zasičen in da so možnosti izvoza samo izven
njenih meja. Kot je povedal direktor Vinarstva
Andrej Sajko, se zavedajo tudi pomena trženja
v lastni kleti. Zato so pristopili k izvedbi pro-
jekta razširitve vinskega hrama, ki bo potekala
v več fazah. Dejstvo je namreč, da lahko vino
najbolje doživimo v kleti, torej v okolju, kjer je
zorelo. V razširjenem vinskem hramu bodo gos-
tom pričarali vse dogajanje, ki spremlja pridela-
vo grozdja in nego vina. Vse lepe in manj lepe
trenutke torej, ki jih je potrebno doživeti, dok-
ler žlahtna kapljica ni v kozarcu.
J.Bračič
LmmSTRELSTVO
Lokostrelski klub Videm je organiziral ob 1. občinskem praz-
niku velik lokostrelski turnir. Vabilu so se odzvali vsi naj-
boljši tekmovalci iz slovenskih klubov na čelu z olimpijsko re-
prezentanco, v goste pa je prišla tudi hrvaška reprezentanca.
V lepem sončnem vremenu se
je na razdalji 70 m pomerilo 68
lokostrelk in lokostrelcev, ki so
streljali z golim, olimpijskim in
neomejenim lokom. Po kvalifi-
kacijskem delu so sledili dvobo-
ji na izpadanje in rezultati so
naslednji: z neomejenim lokom
je pri moških zmagal Dušan
Perhač iz LK Mozirje s 110
krogi (od 120 možnih^ Štefan
Ošep iz LK Mozirje je nastrel-
jal 109 krogov, tretji je bil vodil-
ni po prvem delu, svetovni mla-
dinski prvak Dejan Sitar, LK
Kranj. Olimpijski lok - moški:
1. Peter Koprivnikar, LK Ma-
ribor, 112 krogov, 2. Matevž
Krumpestar 107 krogov (oba
sta olimpijska reprezentanta), 3.
Primož Flerin, LK Kamnik, 95
krogov. Neomejeni lok - ženske:
1. Bernarda Zemljak, LK Mo-
zirje, 109 krogov, 2. Maja Mar-
čen, LK Kranj, 100 krogov, 3.
Jožica Emeršič, LK Polzela,
110 krogov. Olimpijski lok -
ženske: 1. Teja Makoter, LK
Mamut, 90 krogov, 2. Špela
Pristavec, LK Maribor, in Kat-
ja Čavničar, LK Ankaran, 81
krogov. V skupnem seštevku je
zmagal LK Videm, drugi so bili
lokostrelci iz LK Zagreb, tretje
mesto pa je osvojil LK Postojna.
V.K.
Utrinek s tekmovanja v Vidmu.
Foto: T. Mohorko
PTUJ / DELTA KONFEKCIJA V STEČAJU
Brez zaposlitve 117 delavk
Potem ko je Hermina Križovnik s Tekstilnega inštituta Maribor v torek, 16. junija, napis^i^
predlog okrožnemu sodišču na Ptuju za stečaj ptujske Delte konfekcije, je vlogo stečajnega upravj,
telja prevzel dr. Drago Dobrovski iz mariborske firme Finea Consulting. Kot smo izvedeli, so
predstavniki Svobodnih sindikatov Slovenije v pogovoru z direktorica invalidskega podjetja Valj,
do Zdenko Bezjak med drugim dobili zagotovilo, da naj bi od 310 zaposlenih delavk Delte konfei^.
cije dobilo začasno zaposlitev v Validu 193 delavk, preostalih 117 pa je že naslednji dan dobilo
sklepe o prenehanju delovnega razmerja in napotilo na urad za delo.
Sicer pa naj bi bila usoda delavk Delte konfekcije jasnejša sredi prihodnjega tedna. V Validu naj
bi bilo dela dovolj vsaj do septembra, seveda pa mora svojo mnenje o vsem doreči še mnistrstvo zj
delo, saj je edino, ki lahko daje soglasja k ustanovitvi in širitvi invalidskih podjetij.
____________________
ROGOZNICA / 23. NOVINARSKA RIBIČIADA
^gf	V • v	J
Ob ribniku ribiške družine Ptuj v Rogoznici je zadnjo pomladno soboto, 20. junija, v lepei
sončnem in na čase že skoraj presoparnem vremenu potekalo že 23. srečanje slovenskih nof
narjev v športnem ribolovu. V organizaciji aktiva novinarjev Ptuj in pod generalnim pokrom
teljstvom kidričevskega Taluma se je tokrat vabilu odzvalo 33 naših stanovskih prijate^e
lovljenja v kalnem, a z ribami dokaj bogatem rogozniškem ribniku pa se nas je lotilo le 19,
Na srečo nismo imeli težkega
dela, saj so se po nas in
predvsem po naši dobri volji
pridno zgledovale tudi ribe, ki
so tokrat prijemale kot za šalo
(vsaj nekaterim). Mi pa smo jim
vrnili s svojim športnim duhom
in "humanostjo", saj smo po
končanem tekmovanju in ob-
veznem tehtanju ves svoj ulov
vrnili vodi. Po dveh urah in pol
smo bili tako vsi skupaj zado-
voljni.
V ekipni konkurenci je slavila
ekipa mariborskega Večera, ki
je nalovila kar 3150 gramov rib.
Drugo mesto si je prilovila I.
ekipa Radio-Tednika Ptuj, tret-
je II. ekipa naše družbe, četrto
mesto ekipa Novega Tednika iz
Celja, peto pa ekipa veteranov.
Med posameznicami je bila pri
zamenjavi novinarskega peresa
z ribiško palico najuspešnejša
Majda Goznik (Radio-Tednik),
ki je spravila v mrežo okroglih
1000 gramov rib, drugo in tretje
mesto sta si delili Milena Po-
klič iz celjskega Novega tednika
in Nevenka Dobljekar iz Radia
Maribor s 715 grami, četrto
mesto pa je dosegla Majda
Štruc iz mariborske podružnice
Dela s 450 grami.
Med novinarskimi kolegi pa je
med posamezniki letos dosegel
največjo "tonažo" Andrej Co-
klin, urednik časopisa Prepih iz
Vidma ob Sčavnici, ki je
povzročil za kar 2.375 gramov
škode. Drugo mesto si je z vne-
tim plavanjem črvov prilovil
lanski zmagovalec ribičiade,
predsednik društva novinarjev
Slovenije Branko Maksimovič,
ki je ujel celih 1.950 gramov rib,
tretji je bil Tednikov novinar
Jože Bračič s 1.225 grami, četrti
Borko De Corti iz mariborske-
ga Večera, ki je nalovil 1175 gra;
mov, peto in šesto leto pa sta si
delila Franci Golob iz Radia
Slovenija in direktor naše
družbe Franc Lačen - vsak sta
ujela po 1025 gramov rib.
Poleg generalnega sponzorja
Taluma iz Kidričevega smo za
sosponzorstvo na letošnji
RMčiadi hvaležni tudi Vi-
narstvu Slovenske gorice - Ha-
loze, Mercatorju SVS in
Ribiški družini Ptuj.
Med ženskami je zmagala Majda Goznik. Pokal in priznanje jt
prejela iz rok predsednika RD Staneta Žitnika in novinarskegi
kolega Martina Ozmeca.	Foto: Črtomir Goznik
Pri tehtanju novinarskega ulova je šlo tudi tokrat za m/V/gra
me; brez pomoči nevtralnih Iz RD Ptuj tudi tokrat ne bi šlo.
Foto: M. Ozmec
OD TOD m TAM
MOŠKANJCI # Gasilska
zveza pripravila tekmovanje
Tretjič zapored je Gasilska zveza Gorišnica iz-
peljala gasilsko tekmovanje. Bilo je v dveh delih: v
prvem za pionirje in mladince, v drugem pa za
člane, članice in veterane. Letošnje tekmovanje je
bilo na letališču Moškanjci v sredo, 24. junija, za
mlajše ekipe, drugi del pa na včerajšnji dan držav-
nosti, ko so se pomerile članske in ekipe starejših
gasilskih desetin iz devetih PGD v občini. Tekmo-
vanje so pripravili v sklopu praznovanj ob 3. praz-
niku občine Gorišnica.
TM
MARKOVCI • 10, memorial-
no gasilsko tekmovanje
Prostovoljno gasilsko društvo Markovci bo v ne-
deljo, 28. junija, ob 10. uri na domačem športnem
igrišču pripravilo že 10. pokalno gasilsko tekmo-
vanje za pionirje in mladinke v spomin na
domačina in vnetega mladega gasilca Marka Sla-
merška, ki je umrl v prometni nesreči pred deseti-
mi leti. Tekmovanje bo znova imelo mednarodni
značaj, saj med prijavljenimi tudi letos pričakujejo
ekipe iz sosednje Avstrije, Madžarske in Hrvaške,
s tekmovanjem pa želijo počastiti še 75-letnico de-
lovanja PGD Markovci.
Najboljše gasilske ekipe čakajo zlate srebrne in
bronaste medelje, tiste pa, ki se bodo tekmovanja
udeležili petič, bronaste plakete memorialnega
tekmovanja.
TM
GOMILA • 27. junija vesela
prireditev
V soboto, 27. junija, bo na Gomili tradicionalna
prireditev, ki jo TD Gomila organizira ob dnevu
državnosti in šesti obletnici postavitve tretjega
razglednega stolpa. Kot je povedal predsednik tu-
rističnega društva Martin Zajdela, bodo s kultur-
nim programom v okviru prazničnega dela prir®;
ditve pričeli ob 16. uri, ko bodo nastopili juršinski
šolarji. Sledil bo nagovor župana Juršincev Alojzi
Kaučiča, zapeli pa bodo tudi Juršinski fantje. |
veseličnem delu bodo za ples in zabavo igra"
člani kvinteta Doro iz Rimskih Toplic.
Izkupiček od letošnje prireditve bodo tako kot v
prejšnjih letih namenili za nadaljevanje gradnje tu-
rističnega doma.
M®
- Petek, 26,junij 1998

h
O
m
S
Ql
22
Petek, 26. junij 1998 - TED|||||
LUJZEK
Dober den vsoki den! Pišem vam v
pondelek, 22. junija. Lepo, sončno ju-
tro. Po radiji so povedali, da bo gnes
več kak 33 stopinj Celzija vročine. Je
pač tak, začelo se je poletje in poleti je
običajno zadosti hica in Švica. Zaj tote
boj vroče dneve mija z Mico vstojama
rano s petelinovim kikirikajom vred.
Grema na njivo ali pa v gorico ob vsta-
jenji sunčeka, delama v hlodi in rosi,
podnevi pa se v senco skrijema in
drgoč proti večeri delovno oživima.
Vete, obadva sma nekšna betežnika in
nama je dohtar prepoveda praženje na
vročem sunci. Jaz man sunce do rad,
zaj na štora leta pa sen najrajši, če ga
vun iz sence gledan s kokšnim hlad-
nim šricarom ali pa pivom v rokah.
Provijo, da je sunce vir živleja, pravijo
pa tudi, da je preveč živleja na sunci
lehko tudi vir kožnega raka. Zaj pa jaz
ne ven, kumi naj vetjem. Najbrž je re-
snica negi na sredini. S totimi betegi
pa je tudi tak, ke človik več ne ve, kak
bi se obnoša. Naj vam opišem primer:
Moja Mica celo živleje pije vino, ovo-
krot pa je dohtar ugotova, dama v ko-
leni vodo. Človik bi logično razmišla
in v koleni vino odkrija.
Prav so že negda p r avli stori Udje,
da ne smeš hvoliti dneva pred
večerom. Ker sen vmes meja nekšne
nujne opravke, se je toto mojo pisaje
zavleklo proti pondelkovimi večeri.
Vjutro in dopudne vročo sunce, zaj pa
vuni tak dež lije, kak da bi misla biti
sodni den. Vsa sreča, da nas se je vsaj
toča usmilila in gnes pač nekan dru-
gam odjadrala. Gledan skoz okno, kak
nam voda šodrnato cesto razkople,
gramoz, kak mu provimo po sloven-
sko, pa se v grabo kotali. Drgoč bo tre-
balo cesto navožati in seveda tudi na
asfalt misliti. Je pa hujdič, če nemamo
penezov, če pa je polovica našega bre-
ga boj siromačkega porekla, tisti, ki
majo dnar, pa ga ne pokožejo radi. Saj
vete, da smo že negda pravli, da je tre-
ba dnar in rit skrivati.
Tak, pa smo na kunci. Dobro se
mejte do drugega tjedna in mi kaj
pišite, kak se kaj mote.
Vas pozdrovla LUJZEK
Nogomet je trenutno predmet števil-
ka ene za množice po svetu. Ob
začetku svetovnega nogometnega
prvenstva v Franciji pa je izšel prav
poseben album s skladbami, ki so
posvečene najboljšim nogometašem
na svetu.
Nogomet ima svoje korenine v Veliki
Britaniji in od tam prihajajo najzves-
tejši navijači. Ker pa Velika Britanija
velja za prestolnico evropske glasbe-
ne industrije, se je veliko število bri-
tanskih glasbenikov odzvalo in posneli
so poseben album kot vzpodbudo
svojim nagometašem. Leta 1996 so v
Veliki Britaniji gostili evropsko nogo-
metno prvenstvo in takrat je lan Brou-
die napisal pesem 3 LIONS, ki je pos-
tala navijaška himna. Tik pred tem
prvenstvom pa so se ponovno zbrali
FRANK SKINNER & DAVID BADDIEL
& LIGHTNING SEEDS ter ponovno po-
sneli hit 3 LIONS ^IbNbK ki je že na
1. mestu v Veliki Britaniji.
Dve izivalni novosti prihajata iz pro-
dukcije dveh producentskih pevcev
Fata Lesa in Brocka Landersa. Prvi je
pripravil še en nogometno navijaški
komad VINDALOO ki mu je
uspeh prinesel humoristični video-
spot, parodija na videospot Bitter
Sweet Symphony skupine The Verve.
Brock Landers pa je svojo "norost"
naslovil z SMDU (Smack nriy Dick up)
^MbK; ki je mešanica hita Song 2
skupine Blur ter Smack my Bitch up
skupine The Prodigy.
Islanska pevka BJORK se je rodila 21.
oktobra 1957. Kontraverzna pevka
eksperimentira z nenavadnimi plesni-
rri zvoki komada HUNTER ka-
terega producent je bil Goldie.
JVJVJV
BEASTIE BOYS so začutili, da se mo-
rajo vrniti v glasbeni svet, saj v njem
zelo uspevata podobni skupini Run
DMC in NYCC. BEASTIE BOYS izvajajo
glasbo za posebneže. V novem koma-
du INTERGALACTICA	na za-
nimiv način prepleta kar nekaj nevsak-
danjih glasbenih zvrsti.
Poletje je čas za ples in novi komadi
za diskoteke so: Testify - BVRON
STINGLV, Lifting me up - LOLEAHA
HOLLWAY, Businest Rhymes - PORN
KINGS & YOUNG MC, Get into you -
DEEP BROTHERS, Dance for Etematy
- KAI TRACID, Joyful Life - POPSITE,
Can't U Ce - R'N'G, Bootthe System -
COLD CUT, Feel the Beat - CAMIRSA,
With this Ring let me go - MOLLELA &
PHIL JAY & HEAVEN 17 meets FAST
EDDIE, The Rockafeller Shank - FAT-
BOY SUM, lt's Over - PIANOHEADS,
Midnight - ROBIN'S, Bumpin' and
Jumpin' - KIM ENGLISH, Rendez-
Vous - CULTURE BEAT, Be Strang -
ROSIE GAINES, Da Bass - DJ RED 5,
Gatch the Light - MARTHA WASH,
Take Control - STATE OF MINE, Never
get Enough - TODD TERRY, Living in a
Dream - R.O.O.S., l'm stili VVaiting -
SASHA & YOUNG DEENAY, Sex on
the Beach - T-SPOON, Friday Night -
BRACKVVOOD, Suddenly - GALA...
V 90. smo se navdušili nad lambado
in macareno. Iz Brazilije pa prihaja
pevka DAUDE s poletnim hitom Pata
Pata ki vsebuje tradicionalno
vroč ritem in igranje na nekatere nev-
sakdanje instrumente.
Legenda soul glasbe STEVIE WON-
DER se je rodil 13. maja 1950. Tokrat
sodeluje z novo vokalno soul zasedbo
98 DEGREES, ki ima doma v ZDA
mega hit Invisible Man. Stevie in 98
Degrees skupaj prepevajo pesem
TRUE TO YOUR HEART pe-
sem, ki zveni nekako znano ter
predvsem spada v 80. leta.
Britanski pevec ROACHFORD z
zadnjim albumom Feel ne dosega
večjih uspehov. Talentirani ROA-
CHFORD pa predstavlja čudovito novo
balado NAKED WITHOUT YOU
ki bo našla prostor tudi v
vašem srcu, če ste ljubitelji soul glas-
be.
Britanski pevec ERIC CLAPTON se je
rodil 30. marca 1945. 53-letnik pred-
stavlja novo, izvrstno akustično pe-
sem CIRKUS	ki jo najdete
na albumu Pilgrim.
Bobnar skupine METALLICA Lars Ur-
lich je v mladosti želel postati vrhunski
teniški igralec. Ko je spoznal pevca
Jamesa Hatfieida, se je pridružil sku-
pine METALLICA in sedaj razbija po
bobnih v trash metalnem komadu
FUEL v katerem so fantje po-
novno pokazali svojo ostrino.
David Breznik
Lestvico POPULARNIH
10 lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu
radia Ptuj.
c^Mladi dopisniki
SKOK v VODO
Nekega vročega poletnega dne smo
odšli v ptujske toplice. Takoj ko smo
prišli, sem se slekel in odšel plavat v ba-
zen. Nekaj časa sem plaval, potem pa
sem opazoval, kako so skakali s skakal-
nice. Že večkrat sem bil v toplicah,
vendar sem upal skočiti samo s trimetr-
ske skakalnice. Odšel sem po stopnicah
in prišel na vrh skakalnice. Stal sem ob
ograji in nisem imel poguma, da bi
skočil. Tako sem nekaj časa stal, ko sem
zagledal Alena, mojega brata, kako stoji
na vrsti za tobogan. Bil je sam, in ker ne
zna plavati, sem mislil, da bo utonil,
ker je voda globoka. Na morju se je tudi
vozil po toboganu. Ko je priletel v vodo
in se dvignil, mu je bila voda že do vra-
tu. Mislil sem, če grem po stopnicah,
bo on prej na vrsti, zato sem šel do roba
skakalnice, zaprl sem oči in skočil. Hi-
tro sem šel iz bazena pogledat, kje je
Alen. Alen je bil že v vodi, vendar ga je
v vodi čakala mami, da ga je hitro dvig-
nila. Včasih sem na svojega brata zelo
jezen, ker mi večkrat n^ja. Tisti dan
pa bi ga najraje objel, saj mi je pomagal
premagati str^ pri skoku s sk^alnice.
Dioniz Zupannič, 6.a,
OS Kidričevo
NA IZLETU
Ura je bila osem zjutraj, ko smo se od-
peljali na izlet v Olimje. Odšli smo v
cerkev, na Jelenov greben, v čokoladni-
co, hišo čarovnic in konjeniški klub
Amon.
Najprej smo odšli na Jelenov greben.
Tam smo dobili toplo ter dobro juho.
Potem smo si ogledali zelo lepe sme in
smjake, ki so bili zdaj šilarji. Poslovili
smo se in šli v cerkev in lekamo. V cer-
kvici smo videli prečudovite podobe,
kipe in freske. Videli smo mdi zelo lepe
jaslice. Ko smo si vse to ogledali, smo
šli še v lekamo. Tudi v lekarni smo vi-
deli zelo lepe freske. Ko smo si vse to
dobro ogledali, smo oc^li v čokoladni-
co. Tam smo se posladkali in videli,
kakšne čokolade izdelujejo. Po sladkih
dobrotah pa smo odšli v hišo čarovnic.
Tam smo spoznali celo družino Ko-
renčkovih, pa tudi druge osebnosti,
zlobne ali dobre. Po Korenčkovih smo
odšli v konjeniški klub Amon. Tam
smo nekateri tudi jahali ali pa si kupili
sladoled. Nekateri smo šli gledat v
hlev, kjer so bili še večji konji kot zu-
naj. Po teh napornih poteh pa smo šli
še v trgovino, kjer smo si lahko kaj ku-
pili. Ko pa smo imeli vs^ dovolj, smo
odšli na avtobus in se odpeljali domov.
Ta dan je bil zame zelo prijeten, ker še
nikoli nisem videla toliko lepega.
Nataša Murko, 4.r
OŠSela
MARKO MILIC
V nedeljo zjutraj me je mami prosila,
naj grem v trgovino. To mi ni prav nič
dišalo, kajti bil sme še zaspan in
izmučen. Nekaj več kot pol ure je pora-
bila, da me je končno pregovorila. Ves
zaspan sem šel torej v trgovino.
Ko sem nekaj časa hodil po cesti, se je
pred mano ustavil velik avto. Dolg je
bil približno osem metrov in širok pet
metrov. Odprla so se vrata in zaslišal se
je glas: "Hej, dečko, pridi sem."
Začudno sem pogledal in pristopil k
avtu. "Dober dan, gospod. Kdo pa ste?"
sem radovedno vprašal. "Jaz sem Mar-
ko, Marko Milič," je odgovoril z glo-
bokim glasom. Bil je velik nekaj čez
dva metra, zato sem ga moral gledati
navzgor. "Se hočeš peljati z menoj?" je
vprašal. "Seveda," sem odgovoril in od-
peljala sva se v halo Tivoli. V avm sem
se mu natančneje predstavil. "Bi hotel z
mano trenirati?" me je vprašal. "Seve-
da", sem zadovoljno odgovoril. Povedal
sem mu tudi, da igram za SKL. Podal
mi je žogo in me gledal, kako mečem na
koš. "Zelo si talentiran," mi je rekel. Po-
kazal mi je nekaj svojih zvijač, kako
preigrati nasprotnika. Dal mi je nekaj
vstopnic za košarkaške tekme in me od-
pelji domov. In potem...
"Dobro jutro, Leon. Zbudi se. Zajtrk je
na mizi."
Leon Pernat, 7.b,
OŠ KIDRIČEVO


I
I
I
fCpNIK - Petek, 26. junij 1998
25

t Pliberšek imagovakt
pilot Aerokluba Ptuj Tomaž Pliberšek je zmagovalec sedme-
ga državnega aerorelija, ki gaje v soboto in nedeljo v Velenju
^fgani/iral tamkajšnji aeroklub. Ptujski piloti so sicer v
zadnjih desetletjih večkrat osvojili še jugoslovanski državni
ooKal) odkar pa je Slovenija samostojna, je pokal prvič v ro-
l^ah pilota Aerokluba Ptuj. Pliberšek, ki je državni reprezen-
tant že nekaj let, bo zastopal Slovenijo na mednarodnem tek-
movanju Alpe Jadran v juliju in na evropskem aeroreliju, ki
hn avgusta v Krakovu na Poljskem.
Toniaž Pliberšek, pilot s skoraj
2000 urami naleta na jadralnih in
piotomih letalih ter učitelj jadral-
ni in motornega letenja v Aero-
Uubu Ptuj, je državni reprezen-
jajit že nekaj let. Osvojil je že lov-
oriko državnega prvaka v preciz-
nem letenju, v reliju pa je vedno
tik pod vrh. Zato ga je tokratna
2inaga izjemno razveselila: "Ta po-
^ mi ogromno pomeni, zadnji
ptujčan, ki ga je osvojil, je bil
Tomo Vrbančič. To je bilo še v Ju-
goslaviji. Moj kopilot je bil Robert
Brumen, Mariborčan. Skupaj se
bova udeležila evropskega
prvenstva in zato sva potrebovala
dober trening. Na državnem reliju
sva se lep« ujela," je povedal po
tekmovanju Tomaž Pliberšek. To-
krat je tekmovala še ena ptujska
posadka, to sta bila pilot David
Mere in kopilot David Sarič, ki
sta se kot debitanta uvrstila na do-
bro 8. mesto.
Tekmovanja, na katera se Pli-
beršek pripravlja, zahtevajo veliko
priprav in letenja, pa tudi precej
denarja. Samo udeležba na evrop-
skem prvenstvu bo ptujski aero-
klub stala približno 7000 nemških
mark. Seveda pa ne gre pozabiti.
da se na evropsko prvenstvo
uvrščajo le piloti, ki so letalske in
tekmovalne izkušnje pridobivali
dolga leta na tekmovanjih nižjega
ranga. Letos se bo ponovno poka-
zalo, ali se lahko najboljši sloven-
ski piloti uvrščajo ob bok eliti ev-
ropskih športnih pilotov. Pli-
beršek je doslej že nekajkrat poka-
zal, da lahko.
MZ
Tomaž Pliberšek

Na preurejenem hipodromu Polena pri Lenartu v Slovenskih
goricah so ob koncu letošnjega krajevnega praznika pripravi-
li n. tekmovalni dan za kasače v tej sezoni. Na dobro pri-
pravljeni progi se je pomerilo 68 kasačev iz vseh slovenskih
klubov in društev, najuspešnejši pa so bili tekmovalci iz Ma-
ribora, Ljutomera in novega kasaškega društva MS v
Ključarovcih. Po dolgem času so zmagali tudi domačini iz
Lenarta, ki so slavili s triletno kobilo Enolo Gay.
Rezidtati dirk: 1. dirka, avtos-
tart za 2-letne kasače, 1600 m: 1.
Ivana MS (Slavič, KD MS) 1:21,7,
2. Forttma C Lee (Makovec, Lju-
tomer) 1:25,6 in 3. Sai Baba (Male-
tič, Šentjernej) 1:26,3; 2. dirka, av-
tostart za 3-4-letne kasače, 1700 m,
zaslužek do 130 tisoč SIT: 1. Eno-
la Gay (Lovrenčič, Slov. gorice)
1:21,7,2. Schene (Hercog, Sloven-
ske gorice) 1:22,2 in 3. Lubena
(Kukolj, Ljutomer) 1:22,4; 3. dir-
ka, avtostart za 3-6-letne kasače,
1700 m, zaslužek do 250 tisoč SIT:
1.	Dirkaš (Šilak, Maribor) 1:20,2,
2.	Lurado B (Vidic, Brdo) 1:20,9
in 3. Igu (Rezač, Komenda)
1:20,9; 4. dirka, avtostan za 3-12-
letne kasače, 1700 m, zaslužek do
350 tisoč SIT: 1. Mister Lobell
(Sagaj, Ljutomer) 1:22,6, 2. Ara-
mis II.(Mikša, Maribor) 1:22,8 in
3.	Lelija II. (Jureš, Ljutomer)
1:23,1; 5. dirka, memorial Ivana
Pirherja, avtostart za 3-12-letne
kasače, 1700 m, zaslužek do 450
tisoč SIT: 1. Honey Goal (Mako-
ter, Ljutmer) 1:20,6, 2. Vicky
Crown (Orel, Ljubljana) 1:21,6 in
3. Filda (Seršen, Ljutomer)
1:22,2; 6. dirka, avtostart za 3-12-
letne kasače, 1700 m, zaslužek do
800 tisoč SIT: 1. Dali Lobell
(Plečko, Maribor) 1:20,0, 2. Fabi-
an (Slana, Ljutomer) 1:20,2 in 3.
Lavinica M (Antolin, Ljutomer)
1:20,9; 7. dirka, velika nagrada
občine Lenart, avtostart za 3-12-
letne najboljše kasače slovenske
reje, 1700 m: 1. Dori Lobell (Sla-
vič, KD MS) 1:19,0, 2. Ahaja (Sa-
gaj, Ljutomer) 1:19,1 in 3. Doris
MS (Marinšek, Brdo) 1:19,3; 8.
dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 1700 m, zaslužek do 130
tisoč SIT: 1. Valentino (Šilak, Ma-
ribor) 1:24,1, 2. Fox Lobell
(Rezač, Komenda) 1:24,2 in 3.
Adin (Osterc, Ljutomer) 1:24,4.
M.TOŠ
Športne novUe
KONJENIŠTVO •
Za 5. pokal Ptuja
Konjeniški klub Tiuiiiš&- Ptuj bo v nedeljo, 28.
jimija, ob 9. tui org^ziral peti ttunir v presk^o-
vanju ovir. Konjeništvo v Sloveniji dobiva nove
razsežnosti. Zanimanja za ta izredno lepi in atrak-
tivni šport je veliko. Vedno več pa je tudi tekmo-
vanj in tekmovalcev. Na lanskem tiuTiirju jih je so-
delovalo 60, zmagal pa je Aleš Pevec.
Tekmovanje bodo pričeli tekmovalci začetniki na
višini ovir 0,80 metra, nadaljevali pa bodo s tekmo-
vanjem na 1, 1,20 in 1,20 metra. Po besedah pred-
sednika KK Ptuj - Tumišče Ljuba Gaiserja je za
tekmovanje vse poskrbljeno. Domači klub bo sode-
loval s štirimi tekmovalci: Davidom Kodermanom,
Mitjo Nahbergerjem, Majdo Mršek in Ireno Hren-
ko.
MALI NOGOMET •
Prvo mesto OS
Mladika
OŠ Jtu^inci je v sodelovanju s športnim zavodom
Ptuj izvedla medobčinsko prvenstvo v malem no-
gometu učence tretjih in četrtih razredov osnov-
nih šol. Zal so se ga udeležile samo štiri ekipe. Prvo
mesto je zasluženo pripadlo ekipi osnovne šole
Mladika, ki je premagala vse tri nasprotnike. Mladi
nadobudni nogometaši so prikazali dokaj kvalite-
ten, predvsem pa borben nogomet. Lepo se je vide-
lo, da se na nekaterih šolah dela tudi s to starostno
kategorijo. Pokale ekipam je predala ravnateljica
OŠ Jtiršinci Francka Petrovič.
Vrstni red: 1, OŠ Mladika, 2. OŠ Juršinci, 3. OŠ
Domava, 4. OŠ Destmik.
Oamfo lOa/nšelc
ATLETIKA •
Troboj mladih
športni zavod Ptuj je na ptujskem mestnem sta-
dionu pripravil atletsla trotej, ki je zajemalo tek na
60 metrov, met žogice in skok v daljavo za učence
in učenke tretjih in četrtih razredov osnovnih šol.
Nastopilo je 59 tekmovalcev in 44 tekmovalk.
Vrstni red - učenci: L Nino Mimda, OŠ O. Me-
glič, 1978,2. Jure Hanc, OŠ Mladika A, 1948,3. Se-
bastijan Holc, OŠ O. Meglič, 1888; učenke: 1.
Aman^a Grmič, OŠ O. Meglič, 1976,2. Polona Fan-
far, OS Cirkulane, 1895, 3. Urška Kojednik, OS
Cirkulane, |770; ekipno učenci: J. OŠ O. Meglič
5610, 2. OS Domova 5293, 3. OS Mladika 5134
točk; učenke: ^ OS O. Meglič A 5368,2. OŠ Orku-
lane 5268,3. OS Juršinci 4911 točk.
Danilo Mainšek
PLANINSKI KOTIČEK •
Juliiski izleti
V juliju se nam pridružite na naslednjih izletih:
29. junij - 5. Julij: poletni tabor v Martuljku - prva
izmena, vodi Šandi Kelnerič
6.-11. julij - poletru tabor v Martuljku - druga iz-
mena, vodi Hermina Šilak
11. -12. julij - Raduha - Snežna jama, vodi Marjan
Sok
18. -19. julij - Blegoš, vodi Franc Kodela
^ 25. - 26. julij - Sleme, Mojstrovka, vodi Hermina
Silak
H.Š.
LENART / KOLESARJI ZA KRAJEVNI PRAZNIK
ZtifMffn GfilMPii GsratG^i^kii
Mintilo soboto je bilo v Lenartu
kolesarsko tekmovanje za kri-
terij slovenskih mest in za 8.
navado Lenarta. Med sta-
rejšimi mladinci je za lovoriko
Lenarta zmagal Gaber
Gomišček iz Krke Telekoma
Pred Gregorjem Gazvodo iz
erutnine Ptuj in Damijanom
Prevejškom iz Krke Teleko-
ma. Pri mlajših mladincih je
zmagal Jure Zrimšek iz Krlce
Telekoma pred Matjažem
Finšgarjem iz Perutnine Ptuj
in Matevžem Kastelicem iz
Krke Telekoma; Lenarčan
Lovro Žibema je bil soliden
peti. Dečki vseh kategorij so
tekmovali za pokal Dana; med
dečki A je slavil Jan Škapin iz
KK Portorož, med dečki B
Grega Bole z Bleda in dečki C
Simon Špilak iz KK Tropovci.
Tekmovanje je v lepem,
vročem vremenu sprernljalo
veliko ljubiteljev kolesarstva.
M.Toš
KOLESARSTVO
Tudi minuli konec tedna je minil v znamenju kolesarskih
dirk po Sloveniji in tujini in na njih so kolesaiji Perutnine
Ptuj dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev.
V nedeljo so se mlajši mladinci
in dečki udeležili kolesarske dirke
v Nedeljancu na Hrvaškem. Pri
mlajših mladincih si je prvo mesto
prikolesaril Matjaž Finšgar, šesti
je bil Andrej Omulec. Pri dečkih
A je drugo mesto zasedel Aldo
Ilešič, tretji pa je bil Aljoša
Belšak.
Starejši mladinci so se udeležili
116-km dirke za nagrado pokraji-
ne Veneto. To je bila kontrola
pred dirko za nagrado Bascilicata
na Siciliji, ki bo od 24. do 28. jtmi-
ja. Na njej bo nastopila reprezen-
tanca Slovenije, v njej pa trije kole-
sarji Perutnine Ptuj: Matej Marin,
Marjan Kelner in Gregor Gazvo-
da.
Člani Perutnine Ptuj- Radenske
Rog so nastopili na etapni dirki za
veliko nagrado Kranja, žal pa v
zadnji etapi niso imeli sreče in
niso dosegli vidnih uvrstitev. Raz-
log pa je vsekakor smola Valterja
Bonče, ki je pred zadnjo etapo
imel velike možnosti za zmago, a
je padec vse postavil na glavo,
čeprav je prvo etapo dobil član PP-
RR Igor Kranjec in ko je dobro
kazalo tudi po drugi etapi.
Danilo Klajnšek

postovm smii9€iiA
i^etek, zo. junij 1 - TCDii|||j
ri^^pnin - rmuK, ^o. junij iyyo
Z,/
Uniienih okoli
200 ha pol/sčffft
Janez Zafoštnik pred svojo hišo v Lovrencu 121 b, kjer je neurje odtrgalo
dobro tretjino ostrešja; zaradi neprekinjenega dežja so poškodovan del
začasno prekrili s platneno ponjavo
Kot poročamo na 1. strani, je hudo neuije s točo prvi po-
letni ponedeljek, 22. junija, okoli 16.30 zajelo tudi del
Dravskega polja. Podžupan občine Kidričevo Alojz Korošec
je povedal, da je najhuje prizadelo predvsem polja od
Župečje vasi do Lovrenca v 1200 m širokem in okoli 1500
m dolgem pasu. Delno ali v celoti je poškodovanih in
uničenih okoli 200 hektarov poljščin.
Vodja področne zadruge
Hajdina-Majšperk Anton Per-
nat, ki si je prizadeto območje
ogledal že kmalu po neurju, na-
tančneje pa naslednji dan, v to-
rek dopoldne, je povedal, da je
po prvih podatkih toča uničila
od 80 do 100 % pridelka,
predvsem koruze, sladkorne
pese, buč, krmilne in rdeče pese
ter žitaric.
Na poljih je treba ukrepati
čimprej in rešiti, kar se sploh še
da. Anton Pernat svetuje, da čim
bo mogoče s stroji na njivo,
kmetje podrojejo vso uničeno in
poležano koruzo ter čimprej po-
sejejo novo, da bodo pridelali
vsaj nekaj za krmno maso.
Poškodovan krompir je treba
čimprej poškropiti proti fltoftori
in z listnim gnojilom, poškodo-
vano sladkorno peso in druge ze-
lene poljščine pa naj poškropijo
s katerim od bakrenih prepara-
tov in listnim gnojilom.
V Lovrencu je neurje poško-
dovalo in delno razkrilo ali
uničilo tudi več streh stano-
vanjskih hiš. Pri Janezu
Zafoštniku je orkanski veter
odtrgal več kot tretjino strehe in
jo vrgel na sosedov vrt, o hudi
uri pa so pričali tudi kosi kritine
in raznih predmeto\5 ki so ležali
po cestah in po vasi, padlo pa je
tudi nekaj dreves.
Svetovalec za zaščito in
reševanje pri Upravi za obrambo
Ptuj Jože Korban je povedal, da je
močno neurje sočasno pustošilo
tudi okrog Tnovca v videmski
občini, kjer je v smeri proti
Apačam prav tako tmičilo ali
poškodovalo precej poljščin. Na
regijski center za obveščanje so
sporočili, da je močan veter popol-
noma razkril gospodarsko poslop-
je Antona Gajška iz Tnovca 1,
podrto drevo pa je poškodovalo
parkiran osebni avtomobil.
M. Ozmec
V ponedeljkovem neurju je klonil tudi star kozolec
sredi lovrenškega polja, ki je desetletja kljuboval
zobu časa.	Foto: M. Ozmec
Ob melah ^avenile
V soboto ob 17. uri so pred
Mestno hišo v Ptuju startale eki-
pe na 7. tek ob slovenski meji v
počastitev dneva državnosti. Na
teku sodelujejo ekipe Slovenske
vojske (Miran Kolman, Srečko
Pirman, Timaž Perše, Jože
Svržnjak, 'Ene Fruman, Edvin
Kosoveli, Srečko Marjetič in 1-
dej Drobnič), Radenske - Mari-
bora (Marjan Krempl, Jože
Šmithofei; Rajko Zupanič, Samo
Zupanič, Robi Ficko, Jožica Šif-
tai; Bojan Brus in Miha
Svržnjak) in 'Ekaškega kluba
Maraton Ptuj (Ivan Golob, Mi-
ran Sagadin, Rajko Lazai; Aleš
Šimenko, Franc Zupanič, Ro-
man Drevenšek, Marjan Šišek in
Nataša Vidovič).
\feč o dogajanju na teku in na
cilju, ki je bil včeraj ob 20. uri v
Ptuju pred Mestno hišo, pa pri-
hodnji teden.
Milan Krainc
ORMOŽ • V soboto, 27. junija,
ob 20.30 uri se na prenovlje-
nem grajskem dvorišču prične
Ormoško poletje. Nastopila bo
skupina Toti Big Band z gos-
tom, legendo jugoslovanske
glasbe Jimmyjem Staničem iz
Zagreba. Če bo slabo vreme,
bo koncert v domu kulture.
PTUJ • V stari steklarski de-
lavnici na Slovenskem trgu bo v
torek, 30. junija, ob 20.30 pre-
miera veseloigre Petra Božiča
Vojaka Jošta ni v izvedbi Teatra
lil DPD Svoboda Ruj in v režiji
Branke Bezeljak Glazer. Pono-
vitve bodo 1., 8. in 9. julija, 10.
julija pa bo predstava v okviru
Festivala mlade ustvarjalnosti.
ORMOŽ • V sredo bodo v
prostorih galerije Grad odprli
razstavo akademskega slikarja
Jožeta Denka iz Murske Sobo-
te. Razstava bo odprta ob 18.
uri.
HUM • V opuščeni šoli na
Humu že ves teden ustvarjajo
udeleženci tretje slikarske kolo-
nije, ki jo pripravlja Zlatko Gnez-
da. V nedeljo bodo nastala dela
predstavili na priložnostni
razstavi v prostorih, kjer so nas-
tajala.
PTUJ • V Blagovnici razstavlja
do konca junija akvarele Bojan
Lubaj, član likovne sekcoje
DPD Svoboda Ruj.
KINO PTUJ • Ta teden je ob
19. in 21. uri na ogled Gospod
Magoo.
BOČNO NA NASPROTNI
VOZNI PAS
v ponedeljek, 15. junija, nekaj
po 11. uri je po magistralni cesti
skozi naselje Draženci vozil osebni
avto bolgarski državljan Sergej I. V
blagem levem preglednem ovinku
je njegov avto bočno zaneslo na
nasprotni vozni pas, kjer se je
večkrat prevrnil. V nesreči sta se
hudo ranili sopotnici v njegovem
avtomobilu, 22-letna Marija O. in
24-letna Sladjana I., obe državljan-
ki Avstrije.
ODKRILI STORILCE DVEH
ROPOV
Kriminalisti UNZ Maribor so v so-
delovanju s policisti minuli teden
prijeli domnevne storilce dveh ro-
pov, o katerih smo v "fedniku
poročali. V prvem primeru je bila
11. maja okoli 21.30 oropana 60-
letna M. V iz Vrhol, ki se je peljala s
kolesom in sta jo pri Laporju na-
padla dva neznanca ter ji vzela tor-
bico. Rop naj bi bila izvršila 20-letni
J. B. iz Podlež in 23-letni PO. iz Ru-
ja.
Podoben rop naj bi bila izvršila
tudi 26-letni R. B. in 31-letni A. P.
oba s Pragerskega, ki naj bi bila pri
avtobusni postaji v Slovenski Bistri-
ci napadla 40-letnega D. Ps Klope
in mu iz hlačnega žepa vzela de-
narnico z okeli 7.000 tolarji.
Z MOPEDOM V
BETONSKI ROBNIK
v soboto, 20. junija, okeli 22. ure
se je 18-letni Matjaž R. iz okolice
Slovenske Bistrice peljal na kolesu
z motorjem po magistralni cesti.
Na Vrholah je zapeljal desno in trčil
v betonski robnik, padel in se hudo
ranil.
NEZGODA
MLADOLETNEGA
MOPEDISTA
Po lokalni cesti Morje - Fram se
je v sebote, 20. junija, ob 17.30 uri
peljal na kolesu z motorjem 16-let-
ni TK. V ostrem ovinku ga je zanes-
lo s ceste, trčil je v dreve in se
hude ranil.
PRI ŽAGANJU OB PRST
Na demačem dvorišču je v so-
boto, 20. junija, popoldne žagal
drva 40-letni Anten J. iz Malaherne,
ebčina Slovenska Bistrica. Trenu-
tek nepazljivosti in žaga mu je od-
rezala prst desne reke.
FF
Primer Belci dobiva
širše razsežnosti
Tatjana Belci že tretji teden gladovno stavka zaradi nezavidljivega položaja, v kate-
rem se je znašla njena družina. Kot samostojni podjetniki so leta 1995 po pogodbi iz-
vajali montažna dela v Jakutsku v Rusiji za ljubljansko podjetje Termika, p.o. Po bese-
dah Tatjane in Ivana Belcia naj bi jima Termika dolgovala še precej denarja za že iz-
vedena dela, Termika pa vztrajno trdi nasprotno in zahtevanega denarja ne namerava
izplačati. O tem smo obširneje poročali v 23. številki Tednika.
V začetku meseca sta Belciova ponovno vložila tožbo priti Termiki na okrožno
sodišče v Ljubljani, hkrati pa tudi prošnjo za oprostitev plačila takse. Tožila bi bila že
prej, vendar nimata denarja za takso, saj sta navedla, da jima Termika dolguje 37 mi-
lijonov tolarjev (24 za dela v Rusiji in 13 za izvedena dela v Nemčiji), v teh številkah pa
še niso zajete obresti, katerim se seveda tudi ne nameravata odpovedati. O svojih pri-
zadevanjih sta obvestila tudi Slovensko razvojno družbo, ki naj bi bila nova lastnica
Termike, hkrati pa tudi komisijo za preprečevanje oškodovanja družbenega in držav-
nega premoženja ter zavarovanje javnega interesa, ki jo vodi Marjan Podobnik. Name-
ravata podati tudi peticijo državnemu zboru, v kateri se bosta zavzela za 'takojšnjo ure-
ditev plačilnega nereda z ostrimi sankcijami povzročiteljev neplačnikov (družbene ali
državne firme, d.o.o.), za odpravo blokade žiro računov samostojnim podjetnikom ter
ureditev statusa pravne osebe". Naprošata vse samostojne podjetnike v Sloveniji, ki
imajo tudi sami takšne ali podobne težave, da peticijo podprejo s svojim podpisom.
Poslati je potrebno ime in priimek ter lastnoročni podpis. Upata, da se bodo v akcijo
zbiranja podpisov vključile tudi območne obrtne zbornice, s pomočjo katerih bi lahko
zbrali veliko podpisov. Naslov pobudnikov je: Tatjana in Ivan Belci, Veličane 5,2259
Ivanjkovci. Belciova menita, da je skrajni čas, da tudi samostojni podjetniki dobijo vse
pravice in se izenačijo s pravnimi osebami, torej da dobijo status pravne osebe.
vki
RODILE SO - ČESTITA
MO: Silva Mihelič, Zag!
rebška c. 1, Ptuj - deklico.
Katarina Kozel, Potrčeva c
48, Ptuj - Patricijo; Ksenja
Jernejšek, Stoperce
Majšperk - deklico; Marjet!
ka Potočnik, Hrastovec 26
Zavrč - Denisa; Polonca
Širovnik, Gorca 2/a, Videm
- 'Ejo; Jožica Mlakai; Mar-
kovci 56, Ptuj - Adriano'
Sonja Raušl, Savci 62
Ormož - Timoteja; Alenka
Pernat, Belšakova 5, Ptuj.
Žana; Snježana Plošinjak ;
Stojnci 81, Markovci - Lidi-
jo; Nada Črešnai; Visole
161, Slovenska Bistrica .
dečka; Mateja Kavčič, Žero-
vinci 15, Ormož - Miha;
Mateja Majhen, Zg. Hajdi-
na 45/a, Ptuj - Lucijo; Si-
mona Petek, Rakovci 24,
Ormož - dečka; Marjeta
Lesjak, Mezgovci 46/a, Dor- i
nava - Viktorijo; Klavdija
Zelenik, Stojnci 122/b, Mar-
kovci - Štefanijo.
POROKE: Ivan Emeršič in
IBnja Mere, Žgečeva ul. 4,
Ptuj; Daniel Fric, Gomilci
5, in Marjetka Zajec,
Spodnji Velo/lek 50; Stanis-
lav Kolarič in Milica Oz-
mec, Trubarjeva ul. 11, Ptuj;
Franc Kodrič in Veaca
Forštnarič, Draženci 13;
Andrej Lozinšek, Sela 16,
in Mateja Repec, Hajdoše
61; Anton Petek in Jerneja
Djonšek, Moškanjci 21/a;
Marjan Sagadin, Dragonja
vas 20, in \&lerija Furek,
Skorba 18; Zdravko Štum-
berge^ Gerečja vas 17, in
Metka Roškai; Mariborska
c. 55, Ptuj; Franc Fridl, Zg.
Hajdina 97/a, in Doris Ca-
futa, Spodnji Velo/lek 48;
Simon Rojko in Lidija Fri-
dauei; Stojnci 35; Rudolf
Lovrenčič, Rjavci 29, in Da-
nica Zelenko, Zagorci 11.
UMRLI SO: Elizabeta
Vrbnjak, rojena Ljubeč,
Grajenščak 25/b, 1911 -1
II.	junija-1998; Marija Kai-
sersberge^ rojena Nahber-
gei; Gerečja vas 2/d, 1933 -
III.	junija 1998; Maksimil-
jan Beranič, Lovrenc na De
polju 46,* 1924-t 12. juni-
ja 1998; Janez Vajda,Buko-
vci 140, 1935-t 12. junija
1998; Franc Kovič, Ptujska
ul. 26, Ljubljana, ^ 1923 -1
13. junija 1998; Marija
Šprah, rojena Levičnik,
Tfžec 30, * 1909 -1 14. juni-
ja 1998; Franc Šabedei;
Nova vas pri Ptuju 106, *
1913-t 14. junija 1998; Ma-
rija Krajnc, Kidričeva c. 26,
Dobrovce,* 1918-114. ju-
nija 1998; Neža Vidovič, ro-
jena Sok, Muretinci 62, ^
1916 -115. junija 1998; Pe-
ter Cafuta, VolkiTErjeva c.
10,Ptuj,* 1919-116. juni-
. ja 1998;^ Marija Spolenak,
■ rojena Šket, Mejna c. 2,
Ptuj, * 1925 - t 16. junija
; 1998.