TRST, torek 13. novembra 1956 Uto XII. - Št. 257 (3495) Pam?flSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 ?3M38Sly dL ^22?^CCHI st- *> **• nad’ ~ TELEFON 93-80S IN S4-63I — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. višine v , \ GORICA: u>- S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • izdaja založni štvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst ZAČETEK 11. REDNEGA ZASEDANJA GLAVNE SKUPŠČINE OZN laroko,Tnnizijain Sudan soglasno sprejeti nove člane Organizacije združenih narodov Za predsednika 11. zasedanja je bil izvoljen siamski princ Vajtajakon - V pod* predsedstvu so ZDA, SZ, Indija, Francija, Velika Britanija, Salvador in Formoza jj.. „ YORK, 12. — Glavna ^.Pšeina OZN, ki je danes .®voie enajsto redno itlj a^e’ »oglasno apre-la nove člane na pripoji 0 Varnostnega sveta Ma-u°’ Tunizijo in Sudan. j( 'C6'n*k siamske delegaci-Jlas Vaitaiak;on 3e bil so- ,, 110 ^voljen za predsedni-Pdj^^stega zasedanja, V lite edsedništvo so *zvo' ki*Tndija, Salva-■ • Veljka Britanija, Franci-Formoza. Pu-jJza^etku seje je govoril zadn)ega rednega ijja ,ania Jose Maza, ki je "kita- da bi po nies°vem »ek k’*'0 potrebno vnesti to E* sPremembe v listi-Pcve- drugim naj bi "ost število članov Var-,t neSa sveta ter gospodaril sa in socialnega sveta od ** 18. Po njegovem mne- morali tudi odpraviti Ic<> veta v Varnostnem Prav lvetu, ri^° ,st)reiemu Maroka, Tuni-ln Sudana je skupščina *sno izvolila predsednike H !j'L ymtor Belaunde (Peru) odborov. Izvoljeni so c Politični odbor, Selim Sarini ,-Ur*tja) za posebni po-01 odbor, Mohamed Mir ^ (Pakistan) za gospodar-Ijjj 0^bor, Hermot Lannong ^ s*a) za socialni odbor, . 4Ue jje Marchena (Do- go) za varuštveni odbor, S drtia- » ‘ - —-----— 7 H / Lufti (Egipt) za uprav- M p. pr°račun9ki odbor, Kati -l?trzelka (CSR) za prav-- tbor. tofijje predsednik spo-^tai d& se 0 g'avri* odbor jutri popoldne, da ob-bilj ava dve vprašanji, ki sta («,s Preneseni na dnevni red vtti0o’’'edanja, t. j. Srednji #i . ’n Madžarska. Plenar-%Ja glavne skupščine bo čilo o dnevnem redu. Združeni narodi so šteli do sedaj 76 članov. S sprejemom Maroka, Tunizije in Sudana je število članov narastlo na 79. Mnogo upanja je, da bo sprejeta tudi Japonska, tako da bi ta organizacija štela 80 članov. Do popolne univerzalnosti Združenih narodov bi ostal še en korak, namreč vprašanje kitajskega predstavnika- S tem v zvezi je indijski predstavnik Lall zahteval, naj se na dnevni red doda še vprašanje kitajskega predstavništva. V političnih krogih z velikim zanimanjem pričakujejo potek zasedanja, ker bodo na njem proučevali predvsem tako imenovana ((eksplozivna vprašanja«, med katera spadata tudi Egipt in položaj na Madžarskem. Skupščina bo obravnavala tudi vprašanje Cipra in Alžira. Obravnavanje ten štirih vprašanj bo po mnenju političnih krogov največja preizkušnja za Združene narode. Ker bo na tem zasedanju sodelovala tretjina več čla-nov kakor na zadnjem zasedanju, računajo, da bi utegnilo trajati do marca ali še dlje, če bodo nastali novi, izredno važni momenti. Spričo sedanjega položaja na svetu in razširitve OZN bo to zasedanje eno najdaljših in najvažnejših. Kadarjev govor BUDIMPEŠTA. 12. — Radijska postaja Budimpešta je včeraj oddajala govor predsednika revolucionarne delav- *na> takoj ko bo glavni I sko-kmečke madžarske vlade sPopolnil svoje poro-|Janosa Kadarja o splošnem ftSENH0WER ODKLANJA KONFERENCO TREH h ^flhou/erjevo sporočilo Molletu - Porazne °darske posledice napada na Egipt v Angliji 12. — V pariških !*> 4» • ,kih krogih izjavlja-„ t* predsednik Eisenho-ac®lno pristal na sesta-v Washingtonu z V^kiu *n Edenom. Po a* dn Eisenhowerja pa ne 'ti te*a sestanka smelo pr ^ekmalu. '»ntajepolitičnim odbo-jj Prrbliikega sveta. Ka-itl'aja ,a’ ki jo bo morala tes^Kubir ati’ visoka«. Ker h ta«eDa uPanje naglega in kr*-o h Vspetla. se zdi, da v j?6h»ti ^° sedaj odločil ki Hte ' s svojo avanturo, Vtevj, Se ie vrgel, ne da %,'ee, f, Preudaril njene po-ti,lt*, festi, ki prihajajo iz '6t* Ptevl!roka in Tunizije, vert' In , * tolažljive za Mol-hd 0 h^i- v notranjosti so *'i. °ljst °45itni znaki ne- u "« in vznemirjeno- S*. V . k*ill l*vi»i.' )e danes govoril ti, aVtij 'bi, pa je izjavil, da 4 spr-^dnarodni čogodki 'e k*r enili načrtov vla-t* tiče Alžira. Kar f*, j "°doče organizacije Moliet izjavil, da bo treba upoštevati sledeča tri glavna načela; 1. politična. gospodarska in socialna enakopravnost, 2. nobena etnična skupina ne bo smela vsiliti svoje volje drugim, 3. Francija bo morala biti potreben razsodnik. «S tem se bo ob spoštovanju alžirske osebnosti lahko združila določena upravna avtonomija z ohranitvijo nerazdružljivih vezi med Alžirom in Francijo.« Glede francosko-britanske akcije v Egiptu je Moliet dejal, da je to ((dolgoročna o-peracija« in da bo treba «gledati stvari na določeno razdaljo, zato da se bo ocenjevalo to, kar je bilo napravljenega«. Tolažil se je, da je bil prizadet Naserjev u-gled in je poudaril, ca mu ni žal tega. kar je napravil. Angleška spodnja zbornica pa je danes s 321 glasovi proti 259 zavrnila laburistično resolucijo, k* izreka nezaupnico vladii in poudarja, da se je gospodarski položaj v Angliji poslabšal zaradi politike intervenoije na Srednjem vzhodu. Med debato je glavni gospodarski strokovnjak laburistične opozicije Harold Wilson izjavil, da bo angleška vojaška akcija v Egiptu povzročila dodatne stroške od 200 do 300 milijonov dolarjev zaradi krize pri dobavljanju petroleja. Harold VVilson, ki je v spodnji zbornici začel debato o gospodarskih posledicah sueške krize, je vprašal, ali upa vlada dobiti dolarsko posojilo. Poslanec je zatem dejal, da dvomi, da bi mogli dobiti dobave petroleja od ZDA ali Venezuele, ker morajo tudi ZDA same nadomestiti svoje normalne dobave s Srednjega vzhoda. Wilson je dodal, da začenjajo prihajati vesti o zvišanju cen na mednarodnih trgih, zlasti pa o zvišanju bro-darin. To bo vplivali) na proizvodne stroške in na življenjske stroške. V imenu vlade je minister za dobave Reginald Maudling vprašal laburiste, kakšni bi po njihovem mnenju bili stroški, če vlada ne bi začela svoje akcije v Egiptu. Zatrjeval je zatem, da po njegovem mnenju ni mogoče podati točne slike o posledicah angleško-francoske akcije, dokler ne bodo strokovnjaki proučili škode v Sueškem prekopu in pri naftovodih, ki vodijo iz Iraka. Maudling je zatem izjavil, da stroški za tekoče finančno leto (ki se bo zaključilo 31. marca 1957), ki spadajo v pristojnost zakladnega ministrstva, in ki so nastali položaju in pogledih vlade na nekatera poglavitna vprašanja in probleme države. — V začetku svojega govora je Ja-nos Kadar dejal, da je v vsej državi v glavnem zlomljen oborožen napad proti madžarski ljudski republiki in da se življenje tako v mestih kot v pokrajini normalizira. Poudaril pa je, da v Budimpešti sami položaj še ni popolnoma urejen in da ostanki uničenih oboroženih skupin ponoči napadajo, ropajo in požigajo. Po cenitvi vlade bodo tudi te skupine v dveh ali treh dneh uničene in bosta v vsej državi vzpostavljena zakonit red in mir, ki sta temeljni pogoj za redno delo in obnovo porušene države. Janos Kad^r je nato govoril o težavnem gospodarskem položaju države, ki je nastal po raznovrstnem uničevanju in glede .na to pozval vse delovne ljudi, naj se vrnejo na svoja delovna mesta in primejo za delo, kar bo v njihovo korist in v korist vsej Madžarski. Ko je razčlenil vzroke, ki so privedli do tragičnih dogodkov na Madžarskem, je predsednik revolucionarne vlade dejal, da so glavni krivci za madžarsko tragedijo hude napake Rakosyjeve klike, in dejal, da je bil upravičen narodni gnev proti takemu vodstvu države in partije. Toda med uporniki, je dejal ehilje Kadar, so bile od prvega dne navzoče in so čedalje bolj prihajale do izraza protirevolucionarne sile, katerih namen ni bil popraviti napake, pač pa strmoglaviti ljudski demokratični režim. Janos Kadar je opisal vrsto hudih zločinov, ki so jih te reakcionarne sile zagrešile proti resničnim borcem za socializem na Madžarskem, rekoč, da je sto in sto dobrih komunistov, preprostih delavcev, kmetov z vsemi njihovimi rodbinami postalo žrtev belega terorja. Janos Kadar, je dalje poudaril, da je tudi vlada Imre Nagyja čutila strahoten pritisk z desne in da po njegovi odbi ta vlada ni vedoma hotela podpreti kontrarevolucionarni sistem. Po sodbi Janosa Kadarja pa je bila največja napaka Imre Nagyja, da se je uprl posredovanju sovjetskih čet tedaj, ko je bilo vsem jasno, da so prišle sile kontrarevolucije v premoč in da samo ta intervencija lahko o-hjani postojanke ljudsko^le-mokratičnega režima. Kadar je nato dejal, da je bilo že sredi prejšnjega tedna jasno, da sta iz težavnega položaja, v katerega je zašla država, same dve izhoda; Ali dovoliti kontrarevoluciji, da si osvoji vse postojanke, da z belim terorjem onesposobi vse napredne sile, ali pa storiti vse, pa tudi sprejeti pomoč sovjetskih čet da se ubranijo poglavitne ’ pridobitve madžarska ljudske revolucije, prepreči, da bi tovarne, rudniki, banke in država vnovič pripadali starim lastnikom, delavski razi red kmeti in vse ljudstvo pa ’ bi postalo plen podivjanega kapitalizma in šovinizma. ((Odločeni smo do korenin iztrebiti napake preteklosti. Ne vodi nas duh maščevanja in kaj takega ne bomo trpali niti pri krajevnih organih. Nasprotno, zavedamo se, da bomo mogli samo, če bomo uživali zaupanje delovnega ljudstva, predvsem delavskega razreda in delovnih kmetov, voditi in upravljati našo domovino.« je dejal na koncu Janos Kadar. Svoj govor je zaključil s ponovnim pozivom vsemu delavskemu razredu in vsem delovnim ljudem, naj poepro revolucionarno vlado v njenih težavnih nalogah, da bi v državi uvedla red in mir. tu generala Galeba. Konfe- vežbališča za prostovoljce. Saudov poziv Eisenhowerju B E I R U T, 12. — Danes je v Beirutu začela napovedana konferenca arabskih voditeljev, ki jo je sklical libanonski predsednik, da na njej proučijo sedanji položaj m se sporazumejo o skupni politiki. Navzoči so poleg libanonskega predsednika Sa-muna še kralj Husein, iraški kralj Feisal in sirski predsednik KuatU. V libanonsko prestolnico pa bodo prišli tudi sudanski predsednik Nughrabi, libijski ministrski predsednik Ben Ha* hm ter jordanski in sirski ministrski predsednik Asali in Nabulsi. Predsednik Naser je poslal arabskim voditeljem pozdravno pismo in je določil za svojega predstavnika egip. tovskega poslanika v Beiru- renca bo trajala en teden. Iz Gede pa javljajo, da je kralj Saud poslal predsedniku Eisenhowerju pismo, v katerem poziva ZDA, naj ((ravnajo na pozitiven način« zaradi angleško-francoskega napada na Egipt. «Ce ne bi ZDA pozitivno ravnale spričo angleško-francoskega napada na Egipt, pravi pismo, se bojim, da bi se na Srednjem vzhodu ustvaril položaj, ki bi. napravi! med Vzhodom in Zahodom prepad, ki bi ga bilo težko odpraviti in ki bi lahko imel hude posledice za svetovni mir. Imam veliko zaupanje v vaš osebni čut pravičnosti, v vašo ljubezen za človeštvo in v željo, da se odpravi nevarnost vojne, ki grozi človeštvu«. Medtem pa javljajo, da je vlada Saudove Arabije pozvala vse rezervne častnike, naj se takoj javijo pri svojih e-notah. Obrambno ministrstvo pa je v vsej državi odprlo vsebina pisma. Iz Novega Delhija javljajo, da se je danes popoldne začela tam konferenca držav skupine Colombo. Navzoči so 4 ministrski predsedniki, in sicer Nehru, Bandaranajke, Sastroa-midjojo in Ba Sve. Odsoten je pakistanski ministrski predsednik, ki je sporočil, da se mu v sedanjem trenutku konferenca ne zdi potrebna. Jutri bo nova seja. Po današnji seji so objavili poročilo, ki pravi, da so govorili o mednarodnem položaju, zlasti o Zahodni Aziji, Srednjem vzhodu in Madžarski. WASHINGTON. 12. — Kardinal Mindszenty, ki je baje še vedno v ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti, se še ni nehal vmešavati v politiko in je podal po nekem ameriškem novinarju pismo Eisenhowerju. Zastopnik Bele hiše ni hotel povedati, kaj je Pred zasedanjem zvezne skupščine FLRJ BEOGRAD, 12. — Zvezna skupščina Jugoslavije se bo sestala 25. novembra. Na skupnem sestanku obeh svetov bo predsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmano-v*č podal poročilo o osnovah jugoslovanske gospodarske politike v letu 1957 in o razvoju gospodarstva v tekočem letu Razprava o gospodarski politiki v zvezni skupščini l-ma namen, da skupščina prouči važna gospodarska vprašanja, ki jih je treba rešiti v prihodnjem letu. Tako bosta oba doma proučila spremembe v razdelitvi narodnega dohodka, ki omogoča zagotovitev enakomernejšega gospodarskega razvoja in ureditev notranjih razmer, zatem spremembe v investicijski politiki, ukrepe in sredstva za 'zboljšanje življenjskega standarda, napredek kmetijske proizvodnje, zboljšanje transporta in csnovna vprašanja plačilne bilance. Po diskusiji bo zvezna skupščina glasovala o resoluciji, ki bo vsebovala predlog smernic za rešitev omenjenih vprašanj, kar bo pomagalo zveznemu izvršnemu svetu, da izdela končni osnutek zveznega družbenega načrta za leto 1957, o katerem bo nato razpravljala zvezna skupščina. Zvezna skupščina bo razpravljala tudi o osnutku zakona za rešitev stanovanjskega vprašanja in o nekaterih drugih zakonskih predlogih. B. B. NEDELJSKE VOLITVE V TRIDENTSKO-JUŽNOTIROLSKI DEŽELI Brez bistvenih spre v primeri z letom Pri občinskih volitvah v Aosti je dobila največ glasov lista KPI 1952 Stranke Bozenska volilo pokrajina: 91,95 odst. Tridentska pokrajina: volilo 87,22 odst. SKUPAJ: volilo 89,3 odst. glasovi odst. sedeži glasovi odst. sedeži glasovi odst. sedeži PCI 4.204 2.2 1 8.787 4,0 1 12.991 3,1 2 PSI 10.826 5,6 1 10.826 2.6 1 , PSI PSDI USI 35.765 16,3 4 35.765 8.7 4 PSDI 7.782 4.0 1 7.782 1.9 1 PE (1) 1.186 0.6 .— 1.186 0.3 — DC 27.668 14.4 3 148.840 67,6 18 176.508 42.8 21 PLI 1.669 0,9 — 7.259 3,3 1 8.928 2.2 1 Al (2) 2.661 1.2 — 2.661 0,6 ■— SVP (3) 124.164 64.4 15 124.164 30,1 15 PPTT (4) 9.545 4.3 1 9.545 2.3 1 PNM 2.635 1,32 — 2,635 0.6 — MSI 11.608 6,0 1 4.555 2,1 1 16.163 3.9 2 UPT (5) 1.416 0,7 — 1.416 0,3 — Ul (6) 2.281 1.2 — 2.281 0,6 — 192.804 100,0 22 220.047 100,0 26 412.851 100,0 48 (1) Evropski narod (4) Tridentsko-tirolska ljudska stranka (2) Zveza neodvisnih (5) Tirolska ljudska zveza (3) Južnotirolska ljudska stranka (6) Italijanska zveza TRIDEtNT, 12. — Volitve za deželni svet Trident-Južna Tirolska niso prinesle kakih presenečenj. Skoraj vse liste se lahko pohvalijo, da so napredovale, ker je pač bilo le- MEDTEM KO ANGLEŽI IN FRANCOZI ŠE DALJE KRŠIJO DOGOVOR 0 USTAVITVI OGNJA SPORAZUM MED EGIPTOM IN OZN o prihodu mednarodnih varnostnih sil Do sedaj je 17 držav ponudilo svoje kontingente - Pomoč Mednarodnega Rdečega križa in raznih držav egiptovskemu ljudstvu, kije bilo hudo prizadeto zaradi barbar* skega bombardiranja - Senator Knowland za morebitne sankcije proti napadalcem N*EW YORK, 12. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je pozval izraelskega zunanjega ministra, naj takoj sporoči pogoje, ki jih Izrael postavlja za umik svojih čet iz Egipta. Hammarskjoeld dodaja, da je za Združene narode življenjske važnosti nemudoma določiti temelje, da začno izvajati umik izraelskih čet iz Egipta. Gomulka potuje v četrtek v Moskvo VARŠAVA, 12. — V poučenih krogih izjavljajo, da bo prvi tajnik poljske delavske stranke Gomulka odpotoval z letalom v Moskvo v četrtek-Verjetno ga bosta epremljala zaradi intervencije v Egiptu, i ministrski predsednik Cyran- verjetno ne bodo višji od 35 kievicz in bivši prvi tajnik ali 45 milijonov šterlingov. I Franke Ochab. KAIRO, 12. — Nocoj so u-radno javili, da sta se Egipt in tajništvo OZN v celoti sporazumela o prihodu mednarodnih varnostnih sil v Egipt. Sporazum določa: 1. Potreben bo pristanek E-gipta za sodelovanje čet katere koli države v skupini mednarodnih varnostnih sil v Egiptu, 2. Potreben bo pristanek E-gipta za vsak posamezen prihod čet. 3. Potreben bo pristanek E-gipta za specifično namestitev sil OZN. 4. Sile OZN se bodo takoj umaknile, če bo Egipt to u-kazal. 5. Sile OZN se bodo umaknile s področja Sueškega prekopa, takoj ko se bodo umaknile angleško - francoske sile. Sile OZN bodo odšle na egiptovsko - izraelsko demarkacijsko črto. Pred sporočilom o sporazumu se je predsednik Naser razgovarjal več kot eno uro z generalom Burnsom. Navzoč je bil tudi egiptovski zunanji minister Favzi. Tudi glavni tajnik Organizacije Zn Hammarskjoeld ;e danes na tiskovni konferenci v New Yorku sporočil, da je bil z egiptovsko vlado . dosežen sporazum glede prihoda varnostnih čet OZN v Egipt. Pripomnil je, da bodo na podlagi tega sporazuma prvi kontingenti teh čet prišli v Egipt jutri popoldne iz Neaplja. Hammarskjoeld je dalje izjavil, da bo odpotoval jutri popoldne iz New Yorka v Kairo, da se z egiptovsko vla. do dogovori o podrobnostih, ki so v zvezi z mednarodnimi varnostnimi silami. Na zadevno vprašanje je odgovoril, da ne gre v Kairo, da bi razjasnil stališče egiptovske vlade, pač da se s to vlado dogovori o delovanju varnostnih sil. Dodal je, da se bo med potjo ustavil v Italiji, kjer bo pregledal zbirno središče mednarodnih sil v Neaplju. Tu se bo sestal z generalom Burnsom, ki potuje v New York, kjer se bo sestal s finskim generalom Martolo, k; ga je Hammarskjoeld imenoval za svojega svetovalca za zadeve, ki se tičejo mednarodnih varnostnih sil v E-giptu. Hammarskjoeld je sporočil, da se namerava vrniti v New York v nedeljo. V Neapelj je danes prispela iz Bogote skupina 55 vojakov iz Kolumbije. Nocoj je prispelo na letališče v Capodichino pri Neaplju prvo švicarsko letalo ((D. C.6«, ki bo jutri zjutraj začelo redno prevažati člane mednarodnih varnostnih sil v Egipt. Letalo ima posadko 10 mož in lahko pelje 60 potnikov. Nekoliko pozneje je prispelo drugo letalo iste družbe. Danes je tudi indonezijska delegacija v OZ)N 'sporočila Hammarskjoeldu, da je Indonezija pripravljena dati na razpolago kontingent svojih čet. Indonezija je sedemnajsta država, ki je ponudila svoje čete Q£N. Ostale države so: Nova Zelandija, Kanada, Kolumbija, Danska, Norveška, Jugoslavija. Pakistan, Švedska, Finska, Cejlon, Indija, Burma, Romunija, CSR, Iran in Brazilija. Hammarskjoeld je že prej izjavil, da OZN ni zavrnila nobene od teh ponudb, čeprav ni točen sestav varnostnih sil bil '|g javljen. PredstavnflF izraelskega zunanjega ministrstva pa je nocoj sporočil da bo Izrael «u-maknil svoje čete iz Egipta po sklenitvi zadovoljivih dogovorov z Združenimi narodi v zvezi z mednarodnimi varnostnimi silami«. Predstavnik je na neko vprašanje odgovoril, da se bodo o dnevu umika morali pogajati med izraelskimi oblastmi in mednarodnimi varnostnimi silami OZN. Medtem pa Angleži in,Francozi še dalje kršijo dogovor o ustavitvi ognja. Včeraj sta dve letali nad petnajst minut leteli nad Kairom in Aleksandrijo. Danes je bil v Kairu nov protiletalski alarm, ki je trajal pol ure. Tudi v Port Saidu so Angleži in Francozi včeraj začeli streljati. Streljanje je trajalo štiri ure. Medtem pa vlada v Port Saidu glad. Bolnišnice so polne ranjencev. Primanjkuje zdravil in v mestu grozi nevarnost kužnih bolezni. V tistih delih mesta, ki so jih zasedli napadalci, je sinoči večja sestradana množica napadla vojaške zaloge živil, ki so jih napadalci pripeljali v predmestje. Medtem pa so v številnih državah organizirali pomoč za egiptovsko prebivalstvo, ki je bilo tako hudo prizadeto zaradi barbarskega bombardiranja angleških in francoskih napadalcev. Danes je prispelo na letališče v Kairu iz Ženeve švicarsko letalo, ki ga je najel Rdeči križ, in je pripeljalo pet ton sanitetnega materiala, ki ga bo razdelil egiptovski Rdeči polmesec. Ki se je nedavno nujno obrnil na mednarodni Rdeči križ, naj pošlje zdravila in sanitetni material. Tudi iz Indije javljajo, da so dali na razpolago za pomoč egiptovskemu ljudstvu večjo vsoto denarja in prav tako tudi druge države, med katerimi Sirija. Kitajska vlada pa je v odgovoru na prošnjo egiptovske vlade dala na razpolago 20 milijonov švicarskih frankov. Kitajski ministrski predsednik Cuenlaj je v pismu, kli ga j« poslal Naserju, zagotovil popolno podporo kitajske vlade m ljudstva egiptovskemu ljudstvu. Moskovski radio pa je danes javil, da so bila v sovjetskih tovarnah in podjetjih številna zborovanja delavcev. Na zborovanjih so se delavci obvezali, da bodo odstopili dveumo mezdo za pomoč egiptovskemu ljudstvu. Moskovska »Pravda« piše, da #sovjetsko ljudstvo v celoti odobrava resen opomin maršala Bulganina Veliki Britaniji in Franciji«,• in dodaja, da so odločni ukrepi sovjetske vlade in široko mednarodno protestno gibanje proti napadu v Egiptu imeli svoj učinek. List pripominja, da kljub ustavitvi ognja se Anglija. Francija in Izrael niso odpovedali svojim namenom ter da vodilni krogi Velike Britanije in Francije nameravajo doseči internacionalizacijo Sueškega prekopa s silo. Tudi izraelski ekstremisti ne skri- vajo svojih aneksionističnih namenov. Egiptovski poslanik v Moskvi je izjavil na nekem diplomatskem sprejemu, da se je do sedaj ponudilo 50.000 sovjetskih prostovoljcev Predstavnik Foreign Officea pa je v Londonu na tiskovni konferenci na zadevno vprašanje odgovoril, da v kolikor mu je znano, ni bil do sedaj r.oben sovjetski prostovoljec poslan na Srednji vzhod. Dodal je, da bi to «bilo v nasprotju z resolucijo OZN«. Ameriški republikanski senator Knowland, ki je član ameriške delegacije v glavni skupščini OZN, pa je po televiziji pozval Veliko Britanijo, Francijo in Izrael, naj nehajo z zavlačevanjem, «če nočejo spraviti v nevarnost svetovni mir in morda povzročiti no- vo svetovno vojno«. Senator je pripomnil, da je tudi sovjetski predlog za . pošiljatev prostovoljcev v Egipt, če ne bodo tri napadalne države u-maknile svojih čet, «ustvaril odločno nevarnost za mir v svetu«. Senator je poudaril, da morajo Velika Britanija, Francija in Izrael predvsem umakniti svoje sile iz Egipta v skladu z resolucijo OZN ter da je njih dolžnost umakniti se. Knovvland je dalje izja-. vil, da ima OZN oblast, da na podlagi svoje listine uvede sankcije proti Veliki Britaniji, Franciji in Izraelu ter je takole zaključil: ((Predla- gal bom sankcije kot naslednji korak, če se ne bodo prilagodili resoluciji, ki zahteva umik njihovih čet iz E-gipta«. tos tudi volivcev več kot pri je dobila komaj 1416 glasov, zadnjih volitvah 1952. Lista, ki se ne more pohvaliti, pa je lista KPI. Nazadovala je tako v bozenski kot v tri-dentski pokrajini, čeprav je na koncu le ostala pri istem številu sedežev; iz vsake pokrajine jo bo v deželnem svetu zastopal po en svetovalec. V številu glasov pa so komunisti z dobrih 17 tisoč v 1. 1952 (v obeh pokrajinah) padli na slabih 13 tisoč; izgubili so torej dobrih 4 tisoč ali skoraj četrtino. Skupna socialistična lista (PSI, P SOI, NSZ, UP) je v tridentski pokrajini prejela sicer nekaj več glasov kot pa pred štirimi leti samo PSI m PSDI, vendar se to ne pozna na številu sedežev, ki je ostalo enako: 4. Po en sedež sta dobili stranki PSI in PSDI še v bozenski pokrajini. Nemška Južnotirolska ljudska stranka je ostala v bozenski pokrajini na svojih prejšnjih pozicijah. Naraslo je sicer število glasov, toda odstotek se je celo za malenkost zmanjšal, nespremenjeno pa je ostalo število svetovalcev, ki jih ima ta stranka 15 prr.ti 7. 1’seh ostalih strank Seveda pa Južnotirolska ljudska stranka v tridentski pokrajini ne nastopa in zaradi tega bo kot doslej v dežel-nem svetu imela relativno večino KD. Krščanska demokracija, ki je v primeri z zadnjimi volitvami narasla tako v glasovih kot v odstotkih, je pridobila tudi nov sedež v tri-dentsiki pokrajini. V deželnem svetu bo torej odslej sede Ih 21 demokrščanskih svetovalcev namesto prejšnjih 20. Nastop Tirolske ljudske zveze, ki je imela očitno razbi-jaški namen na škodo SVP, ni prinesel njenim pokroviteljem zaželenega uspeha; lista kar ni niti en odstotek oddanih glasov in seveda je ostala tudi brez sedeža. V Boznu je dobila SVP 10.298 glasov, KD 11.819, MSI 6838, PSI 6748, PSDI 4672, KPI 2645. V Briksnu: SVP 4269, KP 1258, MSI 531, PSI 366, PSDI 293. AOSTA, 12. — Občinske volitve v 73 občinah v dolini Aosta so se danes nadaljevale do 14. ure. 2e do včeraj zvečer je volilo čez 80 odstotkov vpisanih volivcev, ponekod pa tudi čez 90 odst. V Chamoisu, najvišji občini v Evropi, je že včeraj volilo celo 93 odst. Medtem ko podrobni rezultati za vse občine še niso znani (gre za majhne občine, v katerih velja večinski sistem), pa so znani dokončni rezultati za občino Aosta, e-dino, v kateri velja proporcionalni sistem. Volilo je 91,17 odst. volilnih upravičencev, ki so svoje glasove oddali tako: KPI 5867 (16 sedežev), KD 5148 (14), Unione Valdotaine 1434 (4), PSI 1007 (2), PSDI 698 (2), MSI 683 (1), PLI-PNM 567 (i). NOVI DELHI, 12. — Kot je znano, je indijski delegat — tako kot jugoslovanski — glasoval proti resoluciji, ki jo je v generalni skupščini predlagal italijanski delegat, ki .ie zahteval umik sovjetskih Čet iz Madžarske. Indijski časopis «Times of India« kritizira danes to ravnanje, češ da ga bodo na Zahotu ((verjetno slabo tolmačili« in da bo to ((škodovalo moralni avtoriteti Nehruja«. Podobno kritiko je izrekel tudi indijski socialistični voditelj Jaj-prakaš Narajan. NOVE POSIUKE POMOČI ZA BUDIMPEŠTO Vlada FLRJ dodelila 150 milijonov din Spopadi so le še sporadični, pač pa so na delu roparske tolpe - Vlada odklonila opa* zovalce OZN • Nagy v jugoslovanskem poslaništvu? - Mikojan in Hruščev v Budimpešti? BUDIMPEŠTA, 12. — Jugoslovanski poslanik v Budimpešti Dalibor Soldatič je obvestil danes predsednika madžarske vlade Janoša Kadarja, da je jugoslovanska vlada sklenila dodeliti pomoč prizadete, mu prebivalstvu Madžarske. Jugoslovanska vlada bo kot prvo pomoč poslala riž, fižol, milo, drva, steklo, gradbeni material in cement v vrednosti 150 milijonov dinarjev. Promet z Madžarsko, razen železniškega, kot javlja Jugo-press, je še vedno prekinjen. Blago, ki je zadnjih štirinajst dni čakalo na jugoslovansko-madžarski meji, so v zadnjih dneh odpeljali na Madžarsko. Ravnateljstvo jugoslovanskih državnih železnic še ni moglo vzpostaviti zveze z ravnateljstvom madžarskih železnic v Budimpešti, tako da je nemogoče predvideti, kdaj bo vzpostavljen potniški promet. Letalski promet je prav tako prekinjen. JAT nima zveze madžarskim podjetjem za letalski promet. Letala poljskega podjetja NOT in češkoslovaškega podjetja CSA, ki vzdržujejo progo Varšava-Beo-grad in Praga-Beograd, čez Budimpešto, pristajajo na Dunaju. Letala sovjetskega podjetja «Aeroflot» na progi Mos-kva-Beograd se prav tako ne spuščajo v Budimpešti, temveč v Bukarešti. JAT ne pričakuje, da bo promet z Budimpešto v kratkem vzpostavljen. Odkar so se začeli nemiri na Madžarskem, je prekinjen tudi ves promet po Donavi. Jugoslovanske rečne ladje čakajo na Češkoslovaškem o-zemlju pri Komoranu, na jugoslovanskem ozemlju pa pri Bezdanu- Z Dunaja je odpotovala druga kolona Mednarodnega RK s 120 tonami živeža in zdravniške opreme. Kolono sestavlja 38 ambulant in avtomobilov ter 65 oseb. Budimpeštan-ski radio je sporočil, da bo Kadarjeva vlada v najkrajšem času sprejela pošiljke živeža iz zahodnih držav. Posebna švedska delegacija bo prišla na Dunaj in se tam sestala z zastopniki Mednarodnega Rdečega križa. Hkrati je radio omenil, da se je stanje glede živeža v zadnjih dneh sicer zboljšalo, vendar pa nikakor še ni zadostno, ker je v deželi dovolj rezerv, primanjkuje pa prometnih sredstev in delovne sile. Kanadska vlada je sporočila, da bo prispevala 100 tisoč dolarjev za pomoč madžarskim beguncem. Danes je prispelo v Budimpešto še 15 tovornih avtomobilov s 60 tonami živeža in zdravil Rdečega križa z Dunaja. Z razdeljevanjem bodo začeli jutri pod naezorstvom osebja Mednarodnega Rdečega križa. Vlada se še nadalje trudi, da bi čimprej normalizirala življenje. Sporočila je danes, da so se življenjski pogoji zboljšali v raznih večjih mestih. V Jaszbereny so delavci ponovno začeli z delom in tudi železniški promet deluje med raznimi večjimi kraji. Vlada je ustanovila poseben komisariat za obnovo, ki je pozval gradbene delavce na delo in sporočil, da bodo delavci takoj pri delu prejemali hrano. Vodstvo sindikata je najavilo volitve za delavske svete, ki bodo izvoljeni povsod, kjer bosta na delu vsaj dve tretjini delavcev. V Csegledu in v Baranji so odprte sole v Pečuhu deluje tramvaj, v industrijskem področju Nograd, v Pazto in v Salgotarjanu je obnovljen železniški promet in 60 odstotkov delavcev se je vrnilo na delo, čeprav primanjkuje premoga. V industrijskem področju Szablocz se je vrnilo na delo 90 odstotkov delavcev. Predsednik vlade Janoš Kadar je sprejel danes delegacijo delavcev in kmetov iz No-grada, ki so se zanimali, ali ne bo povečanje plač povzročilo inflacijo. Kadar jim ie odgovoril, da ne, ker je v deželi dovolj življenjskih potrebščin. V Budimpešti pa seveda oblastem ,e ni uspela obnova reda. Poročila govorijo o manjših sporadičnih spopadih v strašno porušenem mestu. Male roparske tolpe vznemirjajo prebivalstvo tudi izven Budimpešte. Vlada je sporočila, da so ustanovljeni oddelki posebne policije za pobijanje teh tolp, ki odnašaj.) zlasti velike količine živeža in oblačil. Policija prejema številne piijave in je sporočila, da ne more vsem zadovoljiti ter priporočila podjetjem in skladiščem, naj si sama organizirajo varnostno službo ter zahtevajo pomoč policije, le v primeru, ko so roparske tolpe močne. Minister za notranje zadeve Ferenc Muennich je sklical člane pred dvema letoma ustanovljene obmejne straže, ki bodo vršile službo še do konca prihodnjega januarja. Radio je sporočil, da je vlada sklenila dati večjo svobodo malim trgovcem. Isti radio je pozval vojake nekaterih e-not, naj se javijo v vojašnice, kjer bodo prejeli dokumente o demobilizaciji. Iz vseh poročil izhaja precej določen vtis, da že dva dni tudi na podeželju ni več večjih spopadov, kot so izjavili tudi novinarji, ki so prišli na Dunaj v nedeljo. Generalni tajnik OZN Hammar-skjoeld je že v soboto poslal brzojavko madžarski vladi glede sklepa OZN o pošiljanju opazovalcev OZN na Madžarsko. Nato je obvestil tudi vlado ZSSR in zaprosil za zadevno pomoč sovjetskih čet. Pozno ponoči so iz New Yor-ka sporočili, da je vlada zahtevo OZN odklonila. Namestnik zunanjega ministra madžarske vlade je v svojem odgovoru poudaril, da je notranja pomiritev na Madžarskem izključno zadeva madžarske vlade. Pač pa se v odgovoru poudarja, da vlača sprejema pomoč članic OZN madžarskemu ljudstvu. Hkrati se v odgovoru zanika- jo vesti, da bi sovjeteke čete ovirale to pomoč. Glede umika sovjetskih čet je v odgovoru rečeno, da sta za ta pogajanja kompetentni samo vladi Madžarske in ZSSR in da so sovjetske čete prišle na Madžarsko, da bi pomagale obnoviti red in mir in ča zaradi tega ne sprejemajo proti prebivalstvu nobenih ukrepov, ki bi bili v nasprotju z mednarodnim pravom in s človečanskimi načeli. Glede svobodnih volitev pa pravi odgovor, da rpada razpis volitev na Madžarskem v izključno pristojnost madžarskih oblasti. Mectem so se razširile še nepotrjene vesti o bivšem predsedniku Imru Nagyju, ki naj bi se bil zatekel v jugoslovansko veleposlaništvo v Budimpešti in tam zaprosil za zaščito okupaj z ostalimi člani svoje vlade. Prav tako je nepotrjena vest, da sta bila aretirana dva univerzitetna profesorja, ki sta obiskala jugoslovansko veleposlaništvo. Nepotrjena je končno tudi vest, da je prispela danes v Budimpešto delegacija dvanajstih sovjetskih voditeljev, mec- katerimi je tudi Anastazij Mikojan in morda tudi Ni-kita Hruščev ter Mihail Su-slov. Po istih vesteh poskušajo sovjetski delegati skupno z Janošem Kadarjem prepričati bivšega predsednika Imra Nagyja, naj vstopi v novo vlado Po vesteh sovjetske agencije Tass, prometna sredstva v Budimpešti ne delujejo razen nekaterih avtobusov, pač pa organizirajo notranje komisije podjetij prevoz same za o-sebje tovarn. Metalurški kombinat Csepel v Budimpešti je danes začel z celom in prav tako s,e je začelo delo v tovarni avtomobilov in ladjedelnicah. Številni mestni o-kraji so brez električne struje, plina m vode, odprte pa so trgovine z živežem in kmetje dovažajo velike količine zlasti krompirja in stroč-nic* VREME VČERAJ Najvišja temperatura 14. naj-nižj* 9.7. ob 17. uri 12. zračni tlak 1010,4 pada, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 89 odst., padavine 16,4 nun. nebo oblačno, morje mirno. temo. morja 15.4. 9. mp ■■ L! mm Danes, TOREK, 13. Stanislav K„ »••.Nf^*0b Sonce vzide ob 7.02 m 16.37. Dolžina dneva 9 35l ,33 Serapion. muč:. Borisiava __ PRVI REPNI OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE v Solniki zahtevajo sprejetje zakona za ureditev slovenskega šolstva Rešiti Je treba tudi čim prej vprašanje socialnega zavarovanja - Izvolitev novega odbora, nadzorstva in razsodišča V nedeljo dopoldne je bil v prostorih Višje realne gimnazije prvi redni občni zbor Sindikata slovenske šole. Po otvoritvenih formalnostih in čitanju zapisnika ustanovnega občnega zbora so sledila poročila tajništva, referentov blagajnika, nadzorstva in razsodišča. Poročilo tajništva je podal tajnik sindikata Gerdol, ki je med drugim dejal: Z ustanovitvijo skupne strokovne organizacije smo slovenski šolniki na Tržaškem dokazali, da je le v skupni borbi mogoče zagotoviti slovenski šoli vse tiste pravice, ki ji gredo po državnih zakonih in po mednarodni pogodbi. Čeprav je Sindikat slovenske sole ob svoji ustanovitvi naletel na neutemeljeno, strankarski politiki svojstveno kritiko, je v kratkih devetih mesecih svojega obstoja stoodstotno pridobil na članstvu, česar ni podcenjevati. Marsikateri šolnik, ki je v začetku stal ob strani, se je sedaj priDiižal organizaciji in ^ tem dokazal, da razume njen pomen in moč. Toda naše vrste še niso strnjene, precej je šolnikov, ki se še ne zavedajo, da je obstoj slovenske šole m nas samih mnogo odvisen od našega skupnega nastopa. * Glavni odbor se je takoj lotil vseh perečih vprašanj, to da med sindikatom in čla -stvom ni bilo prave povezave. Mnogokrat smo razpravljali o sestankih. bi nas povezali s člari. Kc smo razpravljali, kje nai bi bil sestanek, smo začeli razmišljati, ali ni ta ali oni kraj preveč politično pobarvan in bi škodoval našemu ugledu. To je res žalosten pojav, če se nas drži ta železna srajca. Teh predsodkov se bo treba znebiti, če verujemo sami sebi, da smo strokovna organizaci ja ter da lahko o naših problemih razpravljamo kjer si bodi. Zadnjo besedo naj izreče o tem današnji občni zbor. Skušali smo priti s članstvom v stik po poverjenikih na šolah, vabili smo jih na sedež, toda odziv je bil pičel. Vsakdo se brani dela, odbor pa ne zmore vsega. Obveščevanje članstva z okrožnicami pa je povezano s prevelikimi stroški. Kljub vsemu temu pa lahko ugotovimo, da je bilo se precej storjenega. Takoj po ustanovnem občnem zboru smo odposlali prosvetnemu ministru in generalnemu komisarju izglasovane spomenice. Urgirali smo na šolskem skrbništvu, naj se uredi pravni in materialni položaj upravnega in postrezne-ga osebja slovenskih šol. Na isti naslov smo poslali pismo z zahtevo, naj se šolnikom bivšega ekonomskega staleža omogoči, da se zavarujejo tudi za čas pred 1. okt. 1950. Tudi za izplačilo izredne doklade («emergenze») je bilo več vlog. Ko je imel aprila priti v Trst prosvetni minister Rossi, smo pripravili obširno spomenico in navedli v nje] vsa pereča vprašanja. Ker ministra ni bilo, je sindikat zaprosil tajnika PSDI Lonzo. naj mu osebno izroči spomenico. Šolsko skrbništvo nam je na nase dopise odgovorilo, da se vprašanji izredne doklade in socialnega zavarovanja proučujeta Glede socialnega zavarovanja je možnort povračila odtegljajev pred 1. oktobrom 1950 in o tem smo obvestili vse prizadele. Junija je bilo ministru Rossiju odposlano pismo z 220 podpisi, v katerem smo ga prosuv naj se končno prizna pravni položaj slovenski šoli in ure- di stalež slovenskega učiteljstva. Z ravno tolikerimi podpisi je šlo pismo na zakladno ministrstvo za izplačilo «e-mergenze«. Med počitnicami smo dobili v roke zakonski osnutek za slovensko šolstvo. Potrebno je bilo, da dodamo svoje pro-tipredloge in zahteve. Povabili smo na posvet zastopnike vseh političnih skupin in 21. avgusta na skupnem sestanku proučili osnutek in sprejeli dokončne predloge ter jih še istega meseca poslali na prosvetno ministrstvo v Rim. Zainteresirali smo v ta namen tudi nekatere poslance. Pripravili smo posebno spomenico ministrskemu predsedniku Segniju, ki bi moral priti v Trst. V njej smo se sklicevali na ustavo, po kateri ne bi smela biti slovenska šola prikrajšana in zapostavljena, ter poudarili, da mora biti vpis v slovenske šole svoboden brez predhodne izjave staršev. Zahtevali smo tudi, naj se uredi stalež učnega osebja ter naj se štejejo v službeno dobo vsa leta službovanja. Ker Segnija ni bilo, smo spomenico odposlali v Rim. Stalno smo opozarjali na naše zahteve o-srednje oblasti, toda nismo prejeli nobenega odgovora. Tuci na prosvetnem področju smo se skušali udejstvovati. V svoj delokrog smo pritegnili mladinsko revijo »Galeb« ter ustanovili upravni in uredniški odbor. V maju smo nameravali proslaviti 50-letnico ustanovitve tržaškega učiteljskega društva. Imeli smo že lepo sestavljen program in tudi za prostor ni bilo težav. Ker pa ni bil Avditorij na razpolago, drugam pa zaradi neumnega predsodka nitmo smeli, smo preložili proslavo na kasnejši čas. Organizirali smo tudi nekaj kratkih izletov. Poročilo kaže. da je bilo doslej le malo uspehov, toda PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! šolsko oblast smo vendarle opozorili nase. Sindikat mora še nadalje postavljati svoje upravičene zahteve in ne trne odnehati, dokler ne pribori slovenski šoli vseh tistih pravic, ki ji gredo po ustavi in po mednarodni pogodbi. Glavni odbor je vodila le ena misel. braniti obstoj slovenske šole. Tajnikovemu poročilu je sledilo poročilo referenta za srednje šole. Najprej je ugotovil, da se je z letošnjim šolskim letom skrčilo število razredov in vzporednic. ’ Zato so nekateri profesorji izgubili službo ali pa ostali brez polnega števila učnih ur. Čeprav je vlada sprejela obveznosti, kj izvirajo iz londonskega sporazuma, po katerih bi bila dolžna ohraniti do izida zakona za slovensko šolstvo takšno stanje, kakršno je ob prevzemu uprave na Tržaškem ozemlju našla, t« šolske oblasti ne ozirajo na posamezne določbe Posebnega statuta in se celo ne držijo zakonov, ki veljajo za italijansko šolstvo. Tako se na primer tlači v trgovski strokovni šoli pri Sv. Ivanu v prvem razredu 31 učencev, v drugem pa 33, čeprav je v nji prostora komaj za 25 u-čencev. V nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu, v kateri je v prvem razredu 95 učencev, pa so za ta razred samo tri vzporednice Tudi ni prav, da so zaradi krčenja vzporednic odpustili nameščence, ki so že več let služili na slo- venskih šolah. Dolžnost uprave bi bila, da te ljudi namesti drugje, ali naj jih obdrži v služb:, kakor je obdržala vse bivše nameščence ZVU. Ko bi bile slovenske šole zakonito urejene, bi teh krivic ne bilo; zato je prav, ča dajo šolniki na občnem zboru izraza nezadovoljstvu spričo neizpolnjene obljube, da bo izšel zakon za slovensko šolstvo najkasneje do konca šolskega leta 1954-55- Z vsem tem krivičnim ravnanjem nastaja za slovensko šolstvo 0-čitna škoda tako v osebnem kot v strogo šolskem pogledu, kajti jasno je, čim manj razredov bo in čim manj 0-sebja, tem manj jih bo nameščenih z zakonom o ureditvi šol. Očitni so tu nameni šolskih oblasti, ki nalašč zavlačujejo izdajo zakona, da bo čas delal zanje. Zato se morajo šolniki proti temu u-preti in zahtevati, da se oblasti ravnajo po ustavi, po londonskem sporazumu in po občečlovečanskih in demokratičnih pravicah. Zato morajo vsi podpreti novi odbor pri njegovem delu in stremlje- njih; v ta namen pa je treba ga. predvsem okrepiti organizacijo in privesti vanjo vse tiste, ki stojijo še ob strani. Referent za osnovne šole je zlasti poudaril pomanjkanje predavanj in konferenc. Dejal je, da je treba vzpostaviti tudi več stikov med učiteljstvom ter bolj gojiti družabnost. Blagajnik je v svojem poročilu poudaril, da bi morali člani bolj redno plačevati članarino. V diskusiji so največ razpravljali o osnutku novega zakona o slovenskih šolah ter o socialnem zavarovanju. Pri tem so ugotovili, da bi bilo najbolje, ta bi šolniki zahtevali, da se jim vrnejo prispevki za socialno zavarovanje, ki so jih plačevali pred oktobrom 1950. ker je le malo upanja, da bi jim omogočili doplačilo prispevkov INPS za omenjena leta. Mnogo so tudi razpravljali glede dvorane za sestanke in družabne prireditve ter končno sprejeli sklep, naj bi pr: tem prišlo do nekakšnega kolobarjenja. Končno so izvolili novi odbor, ki je v glavnem sestavljen iz članov prejšnje- Delegacija delavcev na ravnateljstvu CRDA Pred nekaj dnevi so delavci mehaničnega oddelka ladjedelnice Sv. Marka nastopili proti neupravičenemu nadzorstvu nad akordnim delom in proti ravnanju inženirja, ki i-:na nalogo, spremeniti akordne norme. Včeraj pa je šla zaradi tega vprašanja k funkcionarju CRDA Morettiju delegacija članov notranje komisije m delavcev Sv. Marka. V razgovoru so se dotaknili vprašanja, akordov, odnosov med delavci in delovodji ter upravnih vprašanj v raznih oddelkih ladjedelnice. Sklenili so, da se bodo zopet sestali in nadaljevali razgovore. Pismo nove DZ CGIL podprelektu Macciotti Pokrajinski sindikat uslužbencev krajevnih ustanov nove Delavske zbornice CGIL je poslal podprefektu dr. Ma-ciotti pismo, v katerem ga o- j pozarja na nezadovoljstvo u-službencev mestne čistoče, ker jim še niso izplačali nadurnega dela. Nadalje so ga v pismu opozorili na preveliko število nadurt ki jih morajo smetarji opravljati, kar je tudi v nasprotju z zakonom in kar se dogaj^ zaradi premajhnega števil#*osebja. Tudi med občinskimi uslužbenci močno vre, ker jim «e p.iso priznali poenotenja mezd ■r. plač, zlasti ker je že bil sprejet sklep, da bodo poenotili plače uslužbencem pokrajine in ECA. (mm« 1» pohočila) Slovenski dijaki v PD «Kolarič» V soboto zvečer so nastopili pri Sv. Barbari v dvorani prosvetnega društva ((KOLARIČ« gojenci Slovenskega dijaškega doma iz Trsta. Nastopili so z nepopolnim lanskim programom, s kate-rim so enkrat nastopali že v Borštu. Pri Sv. Barbari nista namreč nastopila pevski zbor in balet. Spored je obsegal slovenske in dalmatinske narodne pesmi, ki sta jih jiela duet in kvartet ob spremljavi harmonike in kitare; kratko šaloigro «7. aprilu so zoigrali nižješolci; izvrstno so zaigrali dijaki višjih šol komedijo «Jezični dohtar». Gojenci Dijaškega doma bodo nastopili še v Trebčah, na Kontovelu in pri Sv. Ivanu v Trstu. Spored je zelo lep in pester, da je kar škoda zamuditi izredno priliko. SE Zaskrbljenost delavcev ladjedelnice Sv. Roka Delavci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah so zelo v skrbeh, ker se vedno bolj vztrajno širijo vesti, da bodo CRDA prodale ladjedelnico. Nekateri trdijo, da se bo to zgodilo že 15. novembra ter da bo ladjedelnico kupilo neko podjetje iz Rima, ki jo bo natu odstopilo podjetju Fefszegv. Pri tem ostaja vprašanje, ali bo novo podjetje obdržalo na delu vse delavce in uradnike ladjedelnice Sv. Roka. Ladjedelnica Felszegy je namreč dobila naročila štirih ladij po 1C..000 ton in pričakuje se, ua bo gradila te ladje ravno v Sv. Roku. Pri tem pa se samo po sebi vsiljuje vprašanje, zakaj je ravnateljstvo CRDA pustilo miljsko ladjedelnico brez dela, ko je toliko naročil in ko so zlasti male ladjedelnice prezaposlene. Ne glede na dejstvo, da je treba obsoditi odstopitev ladjedelnice IRI v zasebno last, kar smo že v nekem članku poudarili, postaja sedaj najbolj nujno vprašanje, ali bo podjetje, ki prevzame ladjedelnico, nudilo sedanjim delavcem jamstvo, da ne zgubijo dela ob spremembi lastnika. Preprečiti je treba namreč odpustitev velikega števila delavcev, kar ne bi poslabšalo samo njihov gmotni položaj, temveč bi prizadelo vse miljsko gospodarstvo, Ce se že ne more preprečiti prodaja ladjedelnice, naj oblasti vsaj poskrbijo, da ne bodo oškodovani delavci. Slovenski profesorji še niso dobili plač Od nekaterih slovenskih šolnikov smo zvedeli, da profesorji na učiteljišču, višji gimnaziji in trgovski akademiji do včeraj še niso dobili plač za oktober. Ce upoštevamo, da je od 1. novembra minilo že 12 dni, in da imajo tudi profesorji kot vsi delovni ljudje z mesečnimi plačami, svoje neodložljive obveznosti, tedaj je naša dolžnost, da javno opozorimo šolsko skrbništvo na to vprašanje, za katerega upamo, da bo čim prej in ugodno rešeno. Z MARTINOVANJA Kot vsako leto, že leta in leta, so tudi letos na Proseku lepo proslavili svoj tradicionalni praznik. Martinovanje privabi vsakokrat na Prosek množico postov iz okoliških vasi in iz mesta, ki predejo pokušat novo vino, kupovat pujske za rejo, suho robo itd. Kmečki koledar pravi namreč, da za sv. Martina vino dozori. Na Proseku pa pridelajo dobro vince, zato je popolnoma naravno, da je poskušajo novega pridelka prati na Proseku. S tem seveda ni rečeno, da nimajo dobrega vina tudi drugod! Na Martinovo kmetje naprav jo svoj obračun. V starih časih so tega dne porav-nal' tvoje dolgove. StoTCjfi proseČani vedo o tem povem dati marsikaj zanimivega. Ce ni dolžnik poravnal računa do polnoči, je Ha njiva, vinograd itd., ki ga je stavil v jamstvo za precej manjšo vsoto posojila. Včasih so bili zaradi tega hudi spori, ker se je upnik nalašč skrival do polnoči, da dolžnik ni mogel poravnati svojega računa. Na srečo pa te navade ni več. Lepše je prijateljsko kramljati in prepevati pri okusnih klobasah z zeljem in jih zalivati z dobrim vinom. Tudi trgovcem s prašiči, ki so prišli iz Ricmanj, iz Goriške in Furlanije. Na Martinovo je namreč na Proseku edini prašičji sejem na našem ozemlju. Iz vseh kraikih vasi, pa tudi iz tržaškega predmestja, pridejo ta dan na Prosek kmetje in delavci, da si kupijo pujske za domačo rejo in uporabo, Letos so bile cene nižje kot lani, od 3.000 do 11.000 lir. -•c.jr-n MESECMO poročilo tržaške tbgovimske zbornici Tržaško gospodarstvo v mesecu septembru Morast industrijske proizvodnje, medtem ko so v trgovini na debelo in na drobno zabeležili občuten zastoj Oosrpodarski položaj Trsta je bil v posameznih sektorjin v mesecu septembru po poročilu Tržaške trgovinske zbornice sledeč: Industrija: Indeks industrijske proizvi dnje, katerega računa direkcija ra industrijo in trgovino vladnega generalnega komisariata, je dosegel 189,9 (indeks računajo na osnovi povprečnega mesečnega stanja 1938. leta, ki naj znaša 100), medtem ko je znašal v avgustu 167,1 in v septembru 1965 141.6. V omenjenem mesecu so proizvedli 10.676 ton litega železa, 7414 ton jekla in 3343 jeklenih plošč. Proizvodnja jekla se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 21,5 odst., jeklenih plošč za 66,4 odst., medtem ko se je proizvodnja železa znižala za 0,6 odst. V prvih devetih mesecih tega leta so proizvedli v obratih 1LVA 89.743 ton litega železa, 56.626 ton jekla in 28.921 ton jeklenih plošč. Ce primerjamo te podatke s proizvodnjo v istem razdobju 1965, ugotovimo, da so proizvedli 4,2 odst. več litega železa, 2,9 odst. več jekla in 2,6 odst. več jeklenih plošč. Tržaške čistilnice so v septembru prečistile 95791 ton surovega mineralnega olja in je njih proizvodnja dosegla v prvih devetih mesecih 793 tisoč 389 ton, kar je za 3,8 odst. več kot v istem razdobju 1955. Trgovina na debelo, na drobno in potrošnja: Trgovina na debelo ni zabeležila večjega obsega prodaj in je bil občuten zastoj v skoraj vseh sektorjih, tako da so izjemo predstavljale le kupčije z vinom, sladkorjem, dišavami in kovinami. Se slabši je bil položaj v trgovini na drobno in so v skoraj vseh sektorjih prodali manj blaga kjot v istem razdobju preteklega leta, Značilno je, da so prodali kar za 12 odst. mesa manj kot v istem mesecu 1955 leta. Turizem: V septembru so zabeležili 40,661 nočnin italijanskih in 15.585 nočnin tujih turistov. Število nočnin tako italijanskih kot tujih turistov je ostalo približno enako visoko kot v istem mesecu preteklega leta. Železniški promet: Po železnici so pripeljali in odpeljali 227.599 ton blaga. Potnikov je bilo 104.003. V prvih devetih mesecih so prepeljali 836 tisoč 926 potnikov (januar-september 1965 — 833 895). Zastavljalnica: Tudi v tem mesecu je bil promet v tržaški zastavljalnici zelo visok, saj je bilo ob koncu meseca zastavljenih 140303 predmetov v vrednosti 728 milijonov Ur. Davki: V septembru je davč-. na uprava pobrala 781 milijonov lir davkov in taks na kupčije, od česar je odpadlo 577 milijonov lir na IGE. V istem mesecu 1955 so pobrali 796 milijonov lir, od česar 616 mil. lir IGE. Stečaji in menični protesti: V septembru so proglasili dva stečaja, medtem ko so v septembru 1956 štiri. Meničnih protestov ao zabeležili 1720 v vrednosti 69,7 mil. lir. V primerjavi z avgustom 1956 se je število meničnih protestov znižalo za 2,5 odst. in njih skupna vrednost za 45,2 odst. Zaposlenost in brezposelnost: 30. septembra je bilo na uradu za delo vpisanih 80.665 zaposlenih oseb, torej 601 oseba več kot 31. avgusta 1956. Brezposelnih je bilo 18.181, to je 262 manj kot v avgustu. Sporočilo družbe Poročali smo že, da je nemška pomorska družba «HAN-SA», ki vzdržuje redne pomorske zveze med Perzijskim zalivom, Trstom . Genovo in Nemčijo, takoj po sueški kri- zi ustavila ves promet. Sedaj je družba sklenila ponovno obnoviti promet in je ukazala kapitanu ladje «Adamsturm», ki je še vedno v Suezu, da odplove okoli Afrike v Genovo in nato v Trst, kamor bo priplula 9- januarja. Ladja «Fankturm», ki je sedaj v Port Sudanu, pa še čaka na ukaz. Z zidarskega odra sta nama Malo pret 14. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 35-letnega Bruna Hre-vatina iz Plavij št. 195 in 39-letnega Edvard^gFurlana iz Badice pri Kopru, katerega so po izpranju raznih prask na obrazu in nogi odslovili, medtem ko so morali Hreva-tina zaradi globoke rane na glavi in možganskega pretresa sprejeti s pridržano prognozo na drugem kir. oldel-ku. Ranjenca sta izjavila, da sta • bila zaposlena pri gradnji novega nadstropja livarne FOM v Ul. della Tesa, pri čemer sta stala na 4 in pol metra visokem zidarskem 0-dru. Žaradi nenadnega zloma ene izmed desk. sta padla v praznino in medtem ko vi je Furlan z oprijemom opornika ublažil padec, je Hrevatin priletel prav na kup gradbenega materiala. ^rnl red: 14.35 Želeli ste - J**« šajtel; 16.10 Dmdtrt) Deseta simfonija; 17J0 j in plesna glasba: 1890 spor tednik; 18.30 Pester stične glasbe: 2°,0° JK^utRoni- tualnosti: 20.10 I. gov: Otroci v naši j* (poje Ljubljanski komorni*™ 20.30 Radijska igra -Lepotica s Samosa, 21.25 cn lodiie do melodije. TELEVIZIJA 17.30 Sfinga TV: ne; 20.45 Vesti: 21.00 PMg? živali: 21.30 «On. ona to Excelsior. 15.00; «MoŽ, ki k del preveč«. J. Stevvar. Fenfce. 15.30: ((Sestra LetizU”’ A. Magriabi. E. BdesiDr Naziooale. 15.00: »Cudh« VXS. podoficirja Aacha«, O. «■ se H. Cristian. - Filodrammatico. 16.00: »Pe®*1 pj silneža«. R. Calhoun. »• Carlo. ,.r-udovit* Supercinema. 15.30: »co®' zgodbe VValta Disneya»- ^ Arcobaleno. 16.00; »Rock Astra”Rojan. 16.00: »Umaknit' * mušketirjem«, V. Sansoi. Cervi. , . t OlL Capitol. 15.30: ((Hamlet«, o. ver, J. Simmons. n-io Crutallo. 16.00: «KabacsK* ^ cesa«. S. Pampanim, m. stroianni. , rt tč Grattacieio. 16.00: »Strah i jubeznijo«. J. ^ttr*Ty?L’ prvi Alabarda. 16.00: < da se zadevni zakonski ?*tutek pripravlja za predlo-ltev ministrskemu svetu v “»»britev. Ksr zadeva nagrado za od-J °*t iz bivališča, se priča-da bo na splošno pri- Man del, neki izboljšek za sedmo ‘»vno uro. Med razgovorom so tudi "Prej razpravljali o vpraša-5™ starostne meje za upoko-*vr eksokutivnega osebja. Minister Zoli, ki mora od-tovati v Pariz na zaseda- nje nov sveta OEEC, je določil razgovor s predstavniki i., ‘“‘SU jlezničarj Istei ev v torek 20. t. m. ga dne dopoldne pa bo ■bister sprejel tudi pred-“vnike poštnotelegrafskih u-službeneev. Minister za delo in social-“ skrbstvo Vigorelli je v adu s programom otvarja-J* novih delovnih mest v ,, '|'ru proračuna 1956-57 pri-j® ha otvoritev 1384 novih ®*°vnih mest, ki bodo dala , “ 30.395 brezposelnim za »09.215 delovnih dni. Potreb- «fd, Ta sredstva znašajo 3 mili-e 144.862.035 lir. j Jništvo CGIL je sklicalo - avni zvezni odbor za 20. in t *• m- s sledečim dnevnim zasedanja: »Politika za enotnost ter prilago- diti «hrV nlen'ti organizacijskih i 'k novim nalogam sindi-**ta». , ^»dtajništvo za vojne po "■min. ■ :____3_i . . % H 'Mine je izdalo poročilo—-o-J-1. oktobra ter o iz-delu meseca okto-js'.Iz poročila je razvidno. 0 prošenj za pokojnino. se še razpravlja, k, • V tem številu pa so lij vltljučene prošnje inva-kj °v 'n sorodnikov padlih. r,v..° že danes zvečer. Pri-0 j ' ° bo poseben dokument kih i’h mednarodnih dogodki« 0 procesu združevanj ' dokument bo predložen b|it«aSedanju centralnega ko-i„ žs, kii bo v sredo, četrtek Na njem se bo go-»tra ° 0 Pripravah za kongres ij ?„e’,ki bo konec januar-tUd| T. Jutri dopoldne bo Djfl skupni sestanek obeh Oltarnih socialističnih žilo Ttenni bo imel poro- !,stega dobička. S to akcijo je prenehalo poslednje veliko družinsko podjetje Amerike, in od sedaj dalje bo morala družba objavljati točne bilance, česar do čega vprašanja prodaje avtomobilov, ki jih na desettiso-če meče na tržišče tekoči trak. «Fordov» manever Nedavno je prišlo do ene najbolj zanimivih finančnih transakcij v tem poslednjem času. Henry Ford II, predsednik avtomobilske družbe in vnuk ustanovitelja Fordove dinastije Henryja Forda I., je z ogromno reklamo napovedal da je njegova družba, ki je bila do tedaj izključno v ro- hteval. Družba ima sedaj 400.000 delničarjev, ki bodo mešetarjenj, ki so prodajali; sedaJ zakon od nje ni delnice, da noben kupec ne sme kupiti, če le mogoče, več kot 100 delnic. Zanimanje je bilo ogromno. V treh dneh je Ford prodal poslednjo delnico. Interesenti so se oglasili tudi z druge strani Oceana. Toda največje število kupcev je bilo med malimi ljudmi z omejenimi dohodki, ki so kupili eno ali dve delnici,, ker so se nadejali, da bodo s tem nakupom žhslu-žili, ker je Ford imel preteklega leta rekorden promet v IM I s-*:';;: S"'H •sšiM Zapadna vojska si ponovno «gradi» svojo vojsko. Na sliki nemška vojska na vajah. «Forda» ali «Chryslerja», dobi brezplačno majhno delnico družbe, pri kateri je kupil avtomobil. »General Motors« ali G. M., ki ga sestavljajo tvrdke Pon-tiac, Buick, Chevrollet, Cadillac in Oldsmobile (ki so hkrati tudi tipi avtomobilov), ima danes 151 tovarn s 620.000 nameščenci. Ford, ki se je izvlekel iz povojne krize in ki mogli formalno vplivati na1 sedaj vodi ogorčeno borbo z vodstvo podjetja, toda dejansko je 4o odst. delnic ostalo še vedno v rokah družine, in to jamči Fordovi dinastiji odločilen vpliv v družbi. «Fordov» manever je spremljala ogromna reklama ki je poudarlala, da je v ZDA nastopilo razdobje tako imenovanega «ljudskega kapitalizma« in prikazovala stvari, kakor da se je baje sam Iienry Ford II. velikodušno odločil za ta korak v dobrobit stotisočih svojih rojakov, Dejansko pa gre za nekaj povsem drugega: Ford je z zakasnitvijo izvedel samo to, kar je že davno izvedla prva in najmočnejša družba v ZDA, ((General Motors«. Strokovnjaki so namreč prišli do zaključka, da bo 400.000 novih delničarjev »Forda«, v primeru da kupijo nov avtomobil, po vsej verjetnosti kupilo «Ford». To je torej 400.000 novih potencialnih kupcev! Pritisk na kupce in trgovce Povsem normalen pojav je, da državljan, ko kupi nov avtomobil ene od treh velikih tvrdk, «General Motorsa«, G. M., ima 99 obratov, 2 280.000 nameščencev, medtem ko je družba «Chrysler» relativno majhna, s 54 obrati in 167.000 nameščenci. Dva najbolj množična in najcenejša tipa ameriških avtomobilov sta GM-mov »Chevrolet« in Fordov «Customli-ne». prodaja »Chevroieta« znaša prav gotovo 50 odst. ceiotne prodaje avtomobilov produkcije GM. Fordovi avtomobili stanejo prav toliko kakor Chevrolet, in z njimi skuša Ford pobiti General Mo tors, po sijajni «Chryslerjem». Bitka za tržišče se ne razvija le z reklamo ali z delitvijo delnic; ona se ne omejuje na te več ali manj ne- no niso niti izdelali, že prijaviti kot prodane. General Motors je hotel za vsako ceno zavesti javnost, da tolče Forda glede višine prodaje. Družbe pogosto postavljajo trgovcem kvote prodaje, ki jo morajo doseči, če želijo da jim to' varna še nadalje dobavlja avtomobile. Ta kvota je pretirana, zato pa morajo trgovci, ki imajo ogromne stroške v nekaterih primerih dati avtomobile pod ceno, da bi jih prodali. Nekateri trgovci gredo celo tako daleč, da poleg kupljenega avtomobila dajejo kupcu za reklamo še brezplačno vozovnico za Pariz in nazaj, vštevši sedemdnevno brezplačno bivanje v Parizu. Letos so bile vse tovarne avtomobilov prisiljene zmanjšati svojo proizvodnjo. Ostra konkurenčna borba le na videz koristi potrošniku, ki kupi cenejše, boljše in udobnejše avtomobile. Toda ta konkurenca zmagi nad 3e nevaren bumerang. Borzni mešetarji se boje, da bo tečaj Fordovih delnic na borzi padel, če bo še nadalje trajala kriza v prodaji avtomobilov, Tri največja avtomobilska pod- dolžne metode. 800.000 avtomo- ie*)a sicer verujejo v nadalj-bilov produkcije 1956 je ostalo I ni napredek, investirajo o-neprodanih v skladiščih trgov- j gromne vsote v nove obrate cev, ki so se pritožili senatnemu odboru za borbo proti trustom zaradi metod, ki jih uporabljajo tovarne v svojih poslovnih odnošajih. Predsednik združenja trgovcev avto mobilov je pred odborom izja- in plačujejo milijarde za reklamno družbo »Omislite si drugi avtomobil za družino« ((General Motors« in «Ford» škilita čez Ocean in skušata razširiti svoje posle v Evropi; vsi znaki kažejo, da po- vil kot priča, da »General ( staja nadprodukcija avtomobi-Motors« sili trgovce k falzifi-1 lov tako v prometneip, ka-ciranju. Trgovci so morali j kor tudi v gospodarskem smi-«Chevrolete», ki jim jih šel slu postopno nacionalni Dro-niso dobavili, in ki jih verjet- ‘ blem ZDA. Na prošnjo beograjsue «Borbe» izročam javnosti svoj dnevnik od 23. do 31. oktobra 1956. Dogodki na Madžarskem so se razvijali tako hitro in tako naglo, da je sleherni poskus posplošenja nemogoč vsaj z vidika očividca, ki ima zelo skromne možnosti. Zato sem sklenil ne gleda na to, kaj se dogaja na Madžarskem v trenutku, ■ ko narekujem pričujoče zapiske, ne glede na to. kakšne vtise in razpoloženje so vzbudili ti dogodki prej in jih vzbujajo zdaj, ostati zvest svoji vesti. Saj je menda ttidi lo pričevanje. In še nekaj: pričujoče vrstice so brez literarnih ambicij, tudi zato, ker sem jih napisal med grmenjem topov in reglanjem strojnic. I. 23. oktober Budimpešti, zaviti v meglo sem se približal hladnokrvno Sprevodnik poljskega spalnega voza je žvižgal «La Palomo« in »Moulin Rouge«. Rad bi se nekoliko pomudil pri tej malenkosti. Toda to bi bila literarna plaža. Starec je doma iz Budimpešte. Stara je Budimpešta, z več rokami, ki so sloko, toda čvrsto objele Donavo- Novih poslopij ne vidim. Puste, mokre, zakajene ulice, kamioni, prepleskani z rjavo barvo. To je menda vojna barva. Avtomobili znamke «Pobeda». Taksijev ni. Jaz pa ne skoparim, kajti 200 goldinarjev me bo tudi brez znanja madžarskega jezika odpeljalo v jugoslovansko poslaništvo. Tako se je tudi zgodilo. Peljal sem se po Budimpešti, po istih ulicah po katerih sem hodil decembra 1954. Kaj se je spremenilo? Verjamem ljudem, ki pravijo: »Da, spremenilo se je,# toda DOBRIČA ČOSIČ: SEDEM Kako se je začelo 23. oktobra az tega ne opazim; megla je mokra in gosta. Na poslaništvu: »V Madžarski vre«, «Sabad nep« je poslal pozdravno brzojavko »Tribuni ludu«. Jože Ravaj se jezi na novinarje. Jezita se tudi Geroe in Hegedis, ki sta pol ure za menoj prispela .* Jugoslavije. ((Madžari so na-\ dušeni za Polisko in za Go-mulko. Pisatelji in novinarji skupaj s študentovsko mladino so nosilci boja proti stalinizmu«. Dobro, novinarji in študentje. Jaz pa sem v svojem govoru, namenjenem proslavi revije »Veliki svet«, v gevoru, v katerem posredujem osebne informacije o sodobni jugoslovanski literaturi in še bolj osebno gledanje na probleme odnosov med političnimi sistemi in umetnostjo napisal tudi tole; «Ce niso časi neposrednih revolucionarskih akcij, če človek ne živi v trenutkih, v katerih se odloča o svobodi in politični usodi narodov, če torej položaj na takšen, literatura pa ima ambicijo, da je politični voditelj v družbi, tedaj je to samo dokaz nerazvitosti in okostenelo, sti demokratičnih oblik sistema in drugih političnih čini-teljev. Ce pa družbeno politični sistem vztraja na političnem aktivizmu literature kot nalogi, glavni nalogi, 'e-daj stvari v takšnem družbenem sistemu niso v redu«. Vzamem nekaj madžarskih časnikov in kar na slepo no giafični obliki naslovov pro- sim tovariša, naj mi jih prevede. »Irodalmi uysag» (((Književne novine«), glasilo madžarskih pisateljev, sedmo? leto številka 42 z dne 24, oktobra 1956. Naslov »Skrbi države«. Citiram; »Ze več tednov čutim nezadovoljstvo, Svobodno in odkrito pišemo o vsem, toda o ljudstvu, o njegovem ljudstvu (mišljen je Jožef A-tila, revolucionarni pesnik), o njem nič ne pišemo. To so delavci... Nenehoma slišim vprašanja; Ali imajo zadostne mezde, ali imajo dovolj veselja? Res, zadnje mesece smo bili njihovo bitko. Zahtevali smo več svobode, več spoštovanja več zakonitosti in reha. bilitacijo humanosti. Vse to pa tudi oni zahtevajo zdaj. Nismo pa rekli dvoumno, da so vse napake izvirale iz obdobja, ki bo zdaj zaključeno ir. ki so jih najbolj prizadele. Kolikokrat se je zgodilo, da smo videli kako ženo uklonjene delavce iz tovarne, pa se nismo vprašali, koliko je med njimi rehabilitiranih. In nadalje; Ali smo pogledali njihova stanovanja in v njihove lonce, v katerih kuhajo? Ali smo govorili o njihovih ženah, ki morajo postajati v »repih«? Ali smo se vprašali, kakšno je njihovo življenje? Ali smo jih vprašali, kakšne so njihove mezde in koliko imajo razvedrita? Mi hočemo, da imajo večje mezde in več razvedrila. Njihove skrbi bomo odpravili šele, ko bomo uredili vprašanje držav- nih skrbi- Vsi vemo, kakšne so te skrbi, ali jih vsaj slutimo. Nekatere državne skrbi bodo skrbi nas vseh. ne pa samo članov ozkih vodstev«. V članku ((Svoboda branja« pa pravi pisatelj Miklos Ve-selerivi: «Mislimo, da nismo osamljeni v stališču, če trdimo, da je ves narod polnoleten in sposoben, da si upravlja sam in da sam odloča o svoji usodi. Toda iz tega lahko povzamemo razne posledice. Predvsem, če je narod v političnem pogledu polnoleten, mora prav tako ceniti t.t. stvar tudi s stališča duhovnih vrednot. K duhovni polnoletnosti pa spada 'udi piavica, da lahko vsak državljan dežele v tisku in knjigi prebere, kar ga veseli in za kar se zanima. Naj pove to jasno. Dovolite, da bodo po ulicah prav tako prodajali «Times» in »Monde« in «Zuer-cher Zeitung«, kakor prodajajo «Daily Worker» in »Voli.sstim-me«. Ne vidim, kakšne bi mogle biti tu ovire, kje je tu nevarnost ali kako zlo«. Ne utegnem več brati oziroma poslušati branja, ker je prišel pisatelj Fisi, urednik »Velikega sveta« in me pospremil v Margetsziget, To je hotel delegatov, diplomatov, trgovcev, vohunov vseh barv na svetu in budimpeštanskih vlačug seveda, za dobro razpoloženje gostov in za aktivno bilanco hotela, ki ne posluje po »gospodarskem raču- je zbranih okrog spomenika nekaj sto ljudi. Malone tečemo — zamudili smo. Mojega tovariša prime za roko priletna meščanka v ponošen obleki, pripadnica razreda, k životari od prekupčevanja in znanja tujih jezikov. »Kam pa hitite? Vse je za man, Madžarski nikoli ne bo vrnjena stara svoboda«. Moj tovariš ji ljubeznivo od-r.un. Jugoslovanska zastavica govarja; »Stara ne, pač pa si na mizi daje mojemu kosilu očitno reprezentativen značaj. Hitimo v »Zvezo madžarskih pisateljev«. Prvi udarec po mojem častihlepju. Stopnišče je polno pisateljev, vznemirjenih, poslovnih. Saloni so polni, toda nihče ne opazi moje navzočnosti. Vdan V svojo usodo pomislim: Saj sem vendar napisal samo dva romana, ki ju šele zdaj prevajajo v madžarščino. Naposled me zelo prijazno sprejme predsednik »Zveze madžarskih pisateljev« Peter Veres, moj znanec iz Moskve od leta 1954. Govoriva o problemih prevajanja in o poškodbah književnih del po preobrazbi v drug jezik. Ne morem pa si kaj, da ne bi vprašal: »Prosim vas, kaj pa se dogaja v vaši hiši?« «Naša zveza in študentovske organizacije so sklicale miting na Petoefijevem trgu. Hočemo tisto, kar so dosegli Poljaki. Tudi vi morate z nami tja«- V meni nastane kratka dilema okrajnega politika, toda radovednost je moja napaka: «Grem». Vendar pa vnrašam: ((Slišal sem, da je vlada pre. povedala miting«. »Da. Bila ga je prepovedala, pa . je pravkar svoj sklep preklicala. Tudi vi morate razumeti, da so stari časi minili«. Moja skromna radost ne po. trebuie komentarja. Odhajamo, peš, v skupini je menda kakih 00 ljudi, radovednost ulice pa narašča. Ura je že tri, na Petoefijevem trgu pa nimajo nikake zveze z dejanskimi interesi madžarskega ljudstva. Opaža se težnja, da se požar v tej deželi tolmači na način, ki bi najbolj odgovarjal specifičnim kombinacijam in ciljem posameznih držav. Ta tolmačenja se pogosto prenašajo tudi na jugoslovansko stališče do dogodkov na Madžarskem in tudi ra politično vlogo Jugoslavije nasploh. Potrebno je jasno reči, da so mnogi politični delavci in časopisi na Zahodu zavzeli do madžarskih dogodkov enostransko stališče. V zamolčanju dejstva, da negativni preobrat dogodkov na Madžarskem ni vodil k uresničenju nekake idilične demokracije za vse, ampak k oživljanju in čim bolj svobodni dejavnosti in terorju najbolj mračnih pogromskih sil, se nedvosmiseino občuti želja, da se težnje, snovanja in borba madžarskega ljudstva izkoristijo i za likvidacijo socializma v tej deželi, kakor tudi za rušenje obstoječih odnosov v Evropi. S tem v zvezi se mora tolmačiti tudi oživljanje znanih »dvomov« na Zahodu glede sedanje jugoslovanske politike. Vzdržanje jugoslovanskega predstavnika v ZN pri glasovanju načrta ameriške resolucije o Madžarski je služilo kot povod za trditve, da je paša dežela v primeru Madžarske zapustila svoje načelno stališče — obsodbo vsake intervencije na ozemlju suverenih držav. Naša javnost in jugoslovanska politika niti ne odobrava niti ne more odobriti tega, da se na ozemlju neke suverene države tuje sile mešajo v reševanja njenih notranjih vprašanj. Taki posegi so v nasprotju z osnovnimi načeli, na katerih je zgrajena jugoslovanska zunanja politika. Toda mi ne moremo takih vprašanj obravnavati abstraktno, brez zveze z realnimi posledicami takega ali drugačnega razvoja, tako ne z gledišča interesov naroda dežele, za katero gre, kakor tudi ne z gledišča ohranitve miru. To pomeni hkrati, da moramo najostreje obsoditi poizkuse da se veliko trpljenje ma ažarskega ljudstva, ki se je dvignilo v upor za svoje pravice in za svojo bodočnost izkoristi za kombinacije, k ti mogle spraviti v nevarnost mir v Evropi. Moralo bi biti jasno, da mora vsak poizkus vmešavanja Zahoda v življenje in razvoj vzhodnoevropskih dežel, ki bi imel namen, da se v njih vzpostavijo stali režimi, da mora vsak tak poizkus voditi k zaostritvi odnosov v Evropi in privesti v dogodke v vzhodni Evropi, riso posamezni, niti osamljeni, ampak kažejo na enotno koncepcijo teh krogov, kažejo na en način gledanja na Jugoslavijo. Prav tako ni dvoma, da gre tu predvsem za napore, kako se izogniti pojasnitvi pravih vzrokov spora na Madžarskem, in olajšati odgovornost stalinske, odnosno v konkretnem madžarskem primeru rakošijevske in geroe-jevske politike, da gre za napore, da se z izmišljanjem neobstoječih vzrokov prikrUejo pravi vzroki. Skoraj neverjetno je, da se sedaj, ko je neobhodno potrebno, da se iz krvavih dogodkov na Madžarskem izvlečejo potrebni nauki, najdejo ljudje, ki mislijo, da bodo sebi in svojim strankam olajšali nalogo s tem, da bodo naprtili odgovornost Jugoslaviji, ljudje, ki uporno poskušajo analizg in zaključke, ki jih te vsiljujejo, zamenjati z oportunističnimi in pragmatičnimi gesli, ki nikomur in ničesar ne pojasnijo in ne morejo rešiti dejanskih protislovij, iz katerih se porajajo specifični problemi v vzhodnoevrovskih deželah, problemi, ki so ob delovanju različnih činiteljev, privedli do madžarske tragedije. Vprav takšna taktika puhlih gesel, netočnih tolmačenj in navideznih rešitev se je za ((reševanje# problemov na Madžarskem uporabljala prej in celo tik pred 23. oktobrom, ko je v Budimpešti izbruhnil požar. Namesto stvarnih ukrepov za demokratizacijo dežele (in socialistične demokracije je potrebna in ni stvar, ki bi bila v nasprotju s »proletarskim duhom«) se je o demokraciji le govorilo. Namesto stvarnih rešitev, ki bi morale zadostiti upravičenim zahtevam delovnega človeka, so se vršile spektakularne manifestacije «dobre volje«, ki so delovale le kot izzivanje. Dogodki na Madžarskem jo na tragičen način dokazali, da se konstruktivne rešitve ne morejo zamenjati z gesli, ki so preračunana le na politični učinek z mistifikacijami in prikrivanjem resnice. Razvoj na Poljskem in na Madžarskem — čeprav različen po svojem poteku in rezultatih, ker so bile različne tudi sile, ki so ga usmerjale — predstavlja, skupno, tako nauk, kakor tudi surovo kritiko politike nedoslednosti in prakticizma. V smislu zanikanja take prakse, v smislu odpiranja poti resničnemu socialističnemu razvoju so tudi tragični spori na Madžarskem dali svoj napredni rezultat. Očitno je, da vrnitve na staro stalinistično pot ne more biti, nevarnost tisto, sar se po navadi imenuje odnos sil in k°t ne more biti niti ponov-zaradi tega tudi varnost na kon- neSa vzpostavljanja kapitali- bomo priborili novo«. Na podstavku Petoefijevega spomenika stoji več razburje. nih delavcev in grdo dekle ki se ne sramuje solz. Dela vec s stisnjenimi in dvignjenimi pestmi v slogu našega Stevana Filipoviča pod vešali leta 1941 pa kriči: «Delavci so v sponah, jaz pa vam prinašam njihove pozdrave in vam pravim; Delavski razred je z vami, tovariši, študentje in pisatelji«. Ploskanje. Drhtim in kmalu si brišem solze. Neki človek se skloni in na njegova ramena stopi fotoreporter. Pisa. teli Peter Veres, mi pravi, preden odide, da se povzpne nr podstavek: »Zapomnite si to je prva madžarska revolucija bre* tujih idej in tuje) ga vmešavanja«. Potem pa Veres med pozdravljanjem docela prisrčno in prizadeto prebere resolucijo uprave Zveze madžarskih pisateljev. V 16 točkah te soglasno sprejete resolucije zahtevajo pisatelji demokratizacijo dežel, odločen boj proti stalinizmu, učinkovite ukrepe za zboljšanje življenjske ravni in zunanjo politiko na podlagi enakopravnosti in neodvisnosti Madžarske. Na teni mitingu brez mikrofonov, kjer ,io Petoefijev spomenik govorniški oder, ljudje ne tulijo, kriče. Mnogi jokajo, Petoefijev grob je črn, mračen in razdražen. (Nadaljevanje sledi) tinentu. Izhod iz tega je samo v razvoju Madžarske kot samostojne toda hkrati tudi napredne socialistične dežele. Kako lepo bi bilo, če bi bilo to pravočasno dojeto povsod tam, kjer bi bilo moralo biti dojeto. Pri oceni že omenjenih tolmačenj o jugoslovanskem stališču, ki se lahko čujejo na Zapadu, je treba imeti v vidu, da se ona pojavljajo v dobi britansko-francoskega napada na Egipt in da je eden izmed njihovih osnovnih ciljev, kompromitirati jugoslovansko stališče do intervencije v tej deželi. Z druge izhodiščne točke pa izhajajo poizkusi, da bi se zameglili in prikrili dejanski vzroki dogodkov na Madžarskem. Ti poizkusi se jasno kažejo tako po nekaterih krogih v vzhodni Evropi, kakor tudi pri posameznih komunističnih partijah na Zapadu. V nekaterih vzhodnoevropskih deželah se na raznih sestankih in predavanjih odgovornost za previranja na Madžarskem pogosto pripisuje »vmešavanju Jugoslavije«, neaakš-nim jugoslovanskim naporom, da bi se dežele vzhodne Evrope okužile # sumljivimi političnimi koncepcijami in sumljivo prakso. V nekem članku, ki Je b,l objavljen v moskovski ((Pravdi#, se je Enver Hodža zagnal na »vse tiste, ki si pripisujejo iskanje novih oblik« in »organizacije« socialistične oblasti, na one, ki ,ežijo za tem, da bi jih vsilili drugim in razglašajo odpoved )v»nje zgleda in izkušenj Sovietsk-’ zveze. On je kritiziral »elemente«, ki hočejo zvabn i v žarke ((komuniste in svoje delovno ljudstvo z gesli n nekakšnem ..specifičnem sociali zrnu”, o nekakšni „demokraci-ji”, z gesli torej, ki dišijo na Vse, le na proletarski duh ne«. Ni potrebno mnogo fantazije, da bi ne uganili, na koga se Hodževa namigovanja nanašajo. V primere iste vrste spada tudi predavanje nekega francoskega zgodovinarja, člana KPF, ki je pred nekaj tisoči mladincev v domu «Mitial te« v Parizu te dni razvijal tezo o Jugoslaviji kot o potuhnjenem agentu zapadnega imperializma. Taki napori, da se naši deželi pripiše »odgovornost« za zma. Zato je tem bolj čudno, na primer, to, da se v nekaterih listih v Vzhodni Evropi objavlja program Kadarjeve vlade — a da se iz njega izpuščajo bistveni elementi (u-vajanje delavskega samoupravljanja, spremembe agrarne politike, ureditev odnosov s Sovjetsko zvezo na temelju enakopravnosti), vprav tisti elementi, ki kažejo, da za madžarske in ne le za madžarske probleme ni in ne more biti »starih« rešitev. Ista nedosledna metoda v prikazovanju resnice vendar pa dosledna v pragmatizmu se zelo pogosto opaža tudi pri ((pojasnjevanju« jugoslovanske stvarnosti in jugoslovanske politike. Ako je «potrebno» in «koristno», je Jugoslavija socialistična, ako »potrebe« trenutno nalagajo drugače, postaja Jugoslavija takoj neod-rejena, sumljivo nevtralistična ali celo subverzivna. Kar se pa resnice o jugoslovanskem «vmešavanju# v razvoj vzhodnoevropskih dežel tiče sam obstoj naše dežele, ki je socialistična in neodvisna, obstoj jugoslovanske prakse, ki je drugačna od stalinske, ki je diskreditirana in ki neprestano upada, predstavlja razlog za zanimanje in vzbuja željo po izmenjavi izkušenj v deželah vzhodne Evrope. Odklanjajoč vsako namigovanje o vmešavanju Jugoslavije v notranje zadeve socialističnih dežel kot zlonamerno in v nasprotju z osnovnimi načeli jugoslovansk* politike, moramo odločno odkloniti tudi vsak poizkus diskreditiranja Jugoslavije kot socialistične dežele, vsak poizkus, da se nam krati pravica, da povemo svoje mnenje o vprašanjih, za katere smo zainteresirani. Kajti, ako Jugoslavija ni v »socialističnem taboru« — ona je ena izmed stvarnosti, ena izmed sil socializma naše dobe, ona je eden izmed gibal njegovega napredovanja, pa naj kdo to prizna ali ne. Poizkus, da se pri razlagi tragedije na Madžarskem kritika preusmeri s stalinske politike na Jugoslavijo, more pripomoči le k ustvarjanju nezaupanja v odnosih med našo deželo in nekaterimi državami vzhodne Evrope in motiti dosedanji povoljen razvoj prijateljskih odnosov med ugoslavijo in torni deželami, GAVHO ALTMAN imiiimuii; ha uiLiTu; v imnišm piikhajim V SOVODENJSKI OBČINI VLOŽILI LISTO OBČINSKE ENOTNOSTI Župan dr. Rernardis in pokrajinski predsednik odv. Culot bosta ponoi/no kandidirala na listi KD Priprave za upravne volitve, katerih se nameravajo napredni Slovenci na Goriškem udeležiti v krajih Gorica, Doberdob, Sovodnje, Steverjan ter za pokrajinske volitve, lepo napredujejo. y Sovodnjah je bila vložena lista občinske e-notnosti, ki bo na prvem me-*tu. V Doberdobu, Steverjanu ni v mestu pa so liste že sestavljene, sedaj pa je v teku zbiranje podpisov predlagateljev list. Od drugih po.litičnih strank v mestu so omembe vredne priprave Krščanske demokracije na občinske in pokrajin-*ke volitve. Govori se, da bo kandidatna lista KD za Gorico sestavljena iz sledečih imen: dosedanji župan dr. Ber-nardis, pokrajinski predsednik odv. Culot, dr. Terenzio, dr. Grusovin, prof. Di Giananto-nio, dr. Marcello Venuti, Sca-ramuzza, voditelj osnovnih šol dr. Agostino Sambo, Ballare, mestni tajnik KD Mario Peternel, direktor «Arena di Pola* Pasquale de Simone, Fran-cesco Moise, pokrajinski delegat mladih demokristjanov na kongresu v Tridentu Bruno Calderini, Giuseppe Agati, Francesco Brumat, voditelj CISL Giovanni Vezil in drugi. Za pokrajinske volitve bo v enem izmed mestnih volilnih okolišev kandidiral dosedanji predsednik pokrajine odvetnik Culot. Kandidatne liste se morajo predložiti najkasneje do petka opoldne. Bežen pogled na imena kandidatov Krščanske demokraci. je za občinske in pokrajinske volitve ustvarja vtis, da je v stranki prevladalo mišljenje, naj se nadaljuje z upravne politiko, katero sta izvajala prvi in drugi mestni svet in ki je naletela na nezadovoljstvo med širokimi sloji meščanstva ter doživela od. por v sami Krščanski demo-kraciti. Spričo take razvrstitve kandidatov močno dvomimo v \'ečji uspeh, ki bi ga lahko zabeležila na volitvah struja socialnih sil, ki jih predstavljajo mladi demokristjani, čeprav imajo predstavniki te struje dovolj dobre volje ;n tudi vpliv v stranki, kakor se zdi pa ta vpliv ne sega ra upravno in gospodarsko področje, kjer imaio »stari* skupno s poslancem Baresi-jem svoj vpliv. Občni zbor kluba «iiimon Gregorčič» V nedeljo 11. novembra ie na dan pete obletnice ustanovitve bil V. redni občni zbor Akademsko srednješolskega kluba «Simon Gregorčič* v Gorici. Po kratkem nagovoru predsednika o petletnem delovanju kluba so bila podana poročila odbornikov. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je klub od 13. novembra 1955 do ' 11. novembra 1956 priredil ali sodeloval na 33 prireditvah. V Gorici je klub priredil pet predavanj (o Finku Tomažiču, o taborništvu, o letalstvu, o jazz - glasbi in o Čehovu), dva literarna večera, poleg tega pa so člani kluba sodelovali na literarnem večeru v Trstu, folklorna skupina, ki je bila ustanovljena v tem letu, je nastopila dvakrat, in sicer v Gorici in Standrežu, klub pa je organiziral tudi dva uspela koncerta ljubljanskih • opernih pevcev- Nadalje je uredil e-no mladinsko prilogo «Soče». Skupina namiznoteniških igralcev je nastopila šestkrat, o. membe vredno je tekmovanje za Bogatajev pokal, ki se do ponavljalo vsako leto, Tudi šahisti so nastopili trikrat. Za zabavo svojih članov je pri- redil tri zabavne večere «Pu-sti ali vzemi* in devet družabnih prireditev, med katerimi je bilo najbolj uspešno tradicionalno miklavževanje. Poročilom je sledila živahna diskusija, nakar so ‘e vršile volitve odbora, ki bo vodil klub v prihodnjem letu. Izvoljeni so bili skoro sami mladi člani, kar nam daje u-panje, da bo klub prihodnje ieto pokazal še bolj aktivno bilanco svojega dela. Škrlatinka v goriški pokrajini V naši pokrajini se je pojavilo več primerov škrlatin-ke. V Gorici so ugotovili o-sem primerov, štiri v Grade-žu, po dva v Tržiču in San Canzianu. Zupan v Gorici je odredil ukinitev pouka na nekaterih italijanskih šolah, kjer so ugotovili pojav bolezni. NADALJEVANJE STIKOV, S SOSEDNIO REfUBUKO AVTOBUSNA GORICO IN LJUBLJANO Na lej progi bosta po enkrat na teden vozila avtobusa Ribi in SAP Odnosi med našimi kraji in sosednjo republiko Slovenijo se vedno bolj krepijo. Te dni se je izvedelo, d8 bo v četrtek 15. novembra vzpostavljena neposredna avtobusna zveza med Gorico in Ljubljano čez Postojno. Promet bosta vzdrževali podjetji Ribi iz Gorice in SAP iz Ljubljane. Vozili bosta vsak četrtek do 14. junija prihodnjega leta. S 15. junijem 1957 bo proga podaljšana do Bleda, kar bo imelo velik turistični pomen. Promet na tej progi bo obratoval do 15. septembra. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri zjutraj iz Ribijeve postaje ter bo prispel v Ljubljano ob 9.45. Peljal bo čez Ajdovščino, Postojno in Vrhniko. Iz Ljubljane bo Ribijev avtobus odpeljal izpred glavne železniške postaje ob 17. uri s prihodom v Gorico ob 19 45. Obenem bo avtobus SAP odpeljal ob 6.30 izpred glavne železniške postaje v Ljublja- Delovni center v Doberdobu za popravilo poti ob jezeru Tudi v Dolenjah so otvorili novi center, ki bo urejeval manjše poti v zaselkih ni, iz Gorice pa bo odpotoval ob 13.50. Vozili se bodo lahko samo potniki, ki bodo imeli potni list in jugoslovanski osebni ali skupni vizum. IZ ČEDADA V kratkem bodo pričeli graditi športno igrišče Tudi v Čedadu kot v ostalih mestih so prešli aktivneje k reševanju športnih problemov in je bila pred dnevi javna dražba, na kateri je zmagalo podjetje Angelo Cetis, ki bo opravilo najvažnejša zidarska dela na novem nogometnem igrišču, ki bo v Čedadu v ponos vsem meščanom in v korist mladine, ki je morala večkrat tudi na tuja igrišča, da se je lahko športno udejstvovala. Samo zidarska dela za tribune, ki bodo postavljene na igrušču, in ki jih bo izdelalo omenjeno podjetje Cefis, je predvidenih za 13.500.000 lir stroškov. Izvedelo se je, da je ministrstvo za delo javilo iz Rima, da bodo v kratkem odprli v Doberdobu nov delovne - vajenski center, ki bo za 76 dni zaposloval 35 brezposelnih delavcev iz občine. V glavnem bodo delavci popravljali manjše ceste v notranjosti, predvsem pa bodo v kolikor je bilo zatrjeno, skušali popraviti cesto, ki vodi iz Doberdoba ob jezeru do Jamelj. in ki je resnično v zanemarjenem stanju ter po njej ni več mogoč nikakršen promet z motornimi vozili ali vozovi z vprežno živino- Delovni center je bil te dni otvprjen tudi v Dolenjah. Predvsem bodo delavci tega centra uredili ceste v središču občine, nato pa tud: v Mirniku, Venkovem in Trušnem. Delavcev je 10, delali pa bodo 51 dni. celo uro, sta nastopila Goričana Filibert Benedetič (pesmi) in Vislava (pesmi, proza), Tržačana Hektor Jogan (proza) in Sergej Birsa (pesmi, proza) ter učiteljiščnika iz Tolmina Sonja Savli (proza) in Izidor Hvalica (pesmi). Številna publika, med katero smo opazili tudi odrasle priznane umetnike peresa, je z burnim ploskanjem nagradila trud mladih literatov, zlasti Filiberta Benedetiča in Izidorja Hvalico. Podrobnejšo ocene bomo objavili v nedeljski mladinski prilogi. Martinovanje v Čedadu Tri dni je bilo mesto polno podeželanov in potujočih kramarjev; sklenili so tudi številne kupčije s sadjem in živino Ta vsakoletni praznik je v Čedadu še posebno slovesen, ker se v treh dneh: 10., 11- .n 12. novembra zbirajo v Čedadu prebivalci vseh Nadiških dolin. V mesto prinesejo svoj skromni letni pridelek; jabolka, hruške, kostanj, drva in obenem se z mesarji in nekaterimi veletrgovci dogovorijo o kupčijah odnosno o nakupu in prodaji goveje živine. Po vsem mestu je bilo tudi letos izredno živahno; od vseh strani je prišlo v Čedad tudi mnogo kramarjev, ki so razkazovali kupcem in vsem radovednežem svoje blago, obenem pa so prišli tudi številni luna parki, ki so bili in so še sedaj v veselje Ce-aadcem in okoličanom. Drugi literarni večer zelo uspel V soboto 10. novembra je bil na sedežu AfeK «Simon Gregorčič* drugi literarni večer, ki so ga organizirali zato, ker je lanska tovrstna piireditev žela velik uspeh. Na prireditvi, ki je trajala Zimski urnik trgovin v goriški pokrajini Do 31. marca bodo trgovine pc vsej goriški pokrajini odprte enako z izjemo v Gra-dežu. Pekarne bodo odprte od 6,30 do 12.30 in od 16. ure do 18. ure. Mlekarne od 7. ure do 12.30 in od 16. ure do 18.30. Trgovine z jestvinami od 8. ure do 12-30 in od 1530 do 19. ure. Drogerije od 8.30 do 12.30 'n od 15. ure do 19. ure. Trgovine s tekstilom, oblačilnimi predmeti, perilom itd. od 8.30 do 12.30 in od 15. ure do 19- ure. Železnine od 8.30 do 12.30 in od 15. ure do 19. ure. Trgovine s sadjem in zelenjavo od 8 30 do 1230 in od 15. ure do 19. ure. Prodajalci drv, lesa in gradbenega materiala bodo imeli odprte svoje lokale od 8. ure do 12. ure in od 13. ure do 17. ure. Trgovine avtomobilov in motorjev od 8.30 do 12. ure in od 13. ure do 17. ure. Trgovine koles in nadomestnih lelov od 8.30 do 12.30 in od 15- do 19. ure- Cvetličarne od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 19. ure. Trgovine s kmetijskimi pridelki od 8.3Q do 12.30 in od 15 ure do 19. ure. Slaščičarne od 7-30 do 21.30. Trgi so odprti po navodilih županstev posameznih občin. Mesnice; ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek od 7.30 do 12.30; sobota in dan pred prazniki od 7 30 do 12.30 in od 16. ure do 20. ure. Ob nedeljah so mesnice zaprte. i Rojstva, smrti in poroke Od 4. do 10. novembra se je rodilo v goriški občini 16 otrok, in sicer. Carmen Fuga, Giovanna Farfoglia, Salvatore Oggiano, Patrizia Marte, Fla-via Bisiach, Kiuseppe Sticotti, Maurizio Valentinuzzi, Pietro Zagato, Elisabetta Komjanc, Carmen Peteani, Emilio Di Consolo, Fulvio Levante, Gian-ni Adinolfi, Silvano Forchias-sin Ranieri Gnesotto, Carlot-ta Francovig. Umrli so: 78-letna gospodinja Maria Kastner vd. De Sa-vergnani, 57-letni upokojenec Pietro Fantini, 76-letni upokojenec Giovanni Battista Dal-la Motta, 43-letni delavec Gui-do Moratelli, 47-letni delavec Rodolfo Calligaris, 79-letni u-pokojenec Giovanni Zulian, 4 ure stara Giovanna Ferfo-glia, 74-letni upokojenec Car-lo Ferfoglia, 44-letni pek Mario Paoletti, 75-letni kmet Pietro Tonut, 61-letni pek Emi-iio Bregant, 10 dni stari Giuseppe Sticotti, 47-letni delavec Elio Korečič, 58-letni u-pokojenec Giovanni Visintin. Poročili so se: Carmelo Val-vason in gospodinja Pierina Li Gioi, mehanik Rolando Furlan in delavka Elvira Gomau. li, delavec Antonio Spessot in celavka Iolanda Manfrici, e-lektričar Sergio Sfiligoi in gospodinja Laura Luongo, trgovec Giorgio Visintin in gospodinja Nidia De Valentino. Oklici: uradnik Mario Com-passi in delavka Santina Greg. gio podoficir finance Mario Radicci in gospodinja Lidia Reson, uradnik Ettore Lualdi in gospodinja Antonietta Marconi. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, telefon 25-76. — KINO — CORSO. 14.30: »Serenada*, M. Lanza, J. Fontain. VERDI. 16.30: «Stebri neba*. J. Chandler in D. Malone cinemascop. VITTOR1A. 17.15; «7 minut prepozno*, J. Nelson. CENTRALE. 17.00: «Interpool, agent Z 3», A. Bartok. MODERNO. 17.00: «Kraljičin vitez*, iftoite in čtiajte ft l 9 urivvTfvrv * K ,»,r 8ilj| Hi S mm ig Hif! •j:j -ir :Hk • J m pf: j:j: i ‘ '■ ll •• fHs « drag i» % I* r, *•-. Jj, ITALIJANSKI NOGOMETAŠI NA DVEH FRONTAH BERNiNEODLOČENO 1:1 MARSEILLE: ZMAGA 3:0 Strelca golov: Ballaman (Švica), Firmani (Italija) - Povprečna igra obeh enajstoric • Zaslužena zmaga mladincev - Bandini odličen Bern: 1:1 BERN, 12. — Pred 60.000 gledalci r.a stadionu v Bernu sta se italijanska in švicarska nogometna reprezentanca razšli z neodločenim rezultatom 1:1, ki je bil dosežen že v prvem polčasu. Strelca sta bila v 26’ Baliaman (Sv.) in v 35’ Firmani (It.). Holandskemu sodniku Hornu sta se enaj-storici predstavili v naslednjih postavah: Švica: Farlier;-Casali, Koch; Kerner. Frosio, Mueller, An-tenen, Ballaman, Meier. Hugi II.. Riva IV. Italija: Ghezzi; Magnani, Fa-rina; Chiappella, Orzam, Se-gato; Tortul, Gratton, Firmani. Montuori, Agnoletto. Obe enajstorici so sestavljali trenutno prav gotovo najboljši igralci obeh držav, a kljub temu prikazana igra ni bila na taki višini kot bi bilo pričakovati. To velja še posebno za Italijane, ki so zaigrali daleč izpod svojih sposobnosti. Tako je na primer popol-noSna odpovedala dvojica Montuori - Firmani. na katero so italijanski strokovnjaki polagali vse «voje upe. Montuori je takorekoč izginil in ostal je le Firmani, katerega so soigralci premalo upoštevali a je z golom, kakršne je le redko dano videti, opravičil pričakovanje in zaupanje sestav-ljalcev itrlijanske reprezentance in nogometne javnosti. Ostali trije v napadu so zatajili. posebno Agnoletto in Gratton (bil je poškodovan), medtem ko se je Tortul v drugem polčasu še kar dobro znašel. V em skupaj s Firma-nijem vred pa je v opravičilo dejstvo, da so Švicarji že od vsega početka igrah z verižno obrambo, poleg tega pa se s taktiko strogega kritja na padalcev. Zadovoljivo igro je dala o-bramba, v kateri je bil najboljši vratar Ghezzi, ki je lepo ubranil nekaj izredno ne- varnih strelov, med katerimi je treba posebej omeniti Hu-gijev strel v 39’ drugega polčasa, katerega je Ghezzi s skrajnimi napori 'zboksal v kot. Branilca sta bila dobra, prav tako tudi krilska vrsta. Orzan je bil odličen v prvem polčasu, v drugem pa je nekoliko popustil. * V celoti pa je enajstorica šepala na startu, na povezanosti posameznih sektorjev in predvsem na neizkoriščanju kril. Švicarji so — kot smo že omenili — igrali zaprto v o-brambi a zato niso bili nič manj nevarni v napadu, v katerem pa so igrali samo štirje igralci, ker je zveza Meier igral odzadaj z nalogo povezovanja napada s krilsko oz. obrambno vrsto. Največja prednost Švicarjev je bila v tem. da so igrali enostavno brez posebnih zapletenih in često nekoristnih kombinacij (kot je bil to pogosti primer pri Italijanih) a zato tembolj z dolgimi pasovi preko zelo prodornih kril. Vsak njihov napad je zato pomenil resno nevarnost* za gol in Ghezzi je imel vseh 90’ obilo posla, ki ga je nadvse zadovoljivo opravil. Kdo drugi na njegovem mestu bi bil zelo verjetno manj uspešen. Spričo taktike Švicarjev in njihove trde, na trenutke tudi grobe igre. ter spričo že omenjenih pomankljivosti italijanske enajstorice, tekma ni mogla navdušiti igralcev, čeprav ni manjkalo razburljivih trenutkov pred obema goloma, posebno v prvem polčasu, ki je bil znatno boljši od drugega. Oba gola sta bila lepa ir posebno Firmanijev prava mojstrovina. Sam Firmani je po tekmi izjavil, da je bil to najlepši gol v njegovi karieri in da ga je se dolgo potem bolela noga zaradi silovitosti udarca. Švicarji so dosegli gol neposredno iz kota, ko je žogo Ballaman SLOVENSKI ATLETI NA OLIMPIADI MILENA USE Redkokateri atlet se lahko pohvali s tako hitrim napredkom kot metalka krogle Milena Usenik. Leta 1955 je kot začetnica vrgla kroglo čez 14 m v olimpijskem letu pa je svoje rezultate še popravila. Čeprav hitra, njena pot do uspeha ni bila lahka. Z vestnim vsakodnevnim treningom je Useniko-va dodala svojim naravnim fizičnim sposobnostim še tisto tehniko, ki brez nje ni velikih rezultatov. K temu ji je mnogo pripomoglo tudi vsakodnevno delo v šoli, saj je po poklicu slušatelji-ca inštituta za telesno vzgojo v Ljubljani. Usenikova nima velike rutine. Sicčr je v zadnjih letin nastopala na mnogih velikih tekmovanjih v tujini in doma, kljub temu pa se še nikdar’ ni udeležila prireditve kova evropskega prvenstva ali olimpijskih iger. Morda pa bo s svojo mladostno neobteženostjo premagala v Melbournu tudi to oviro. tl se n i kova je izredno skromno dekle. Doma je na Blokah, stanuje pa v Ljubljani. Čeprav je njeno življenje v glavnem posvečeno telesni vzgoji, ima tudi druge želje. Predvsem se rada izpopolnila v risar-stvu. Za risanje ima Usenikova prav toliko smisla kot za met krogle. Tudi orna je stara šele 22 let in je tako v glavnem atletska kariera še pred njo. Stalno rivalstvo s Kotluško-vo pa je tudi porok za še nadaljnje izboljšanje rezultatov. 14,81 torej skoraj gotovo še ni zadnja beseda priljubljene Milene, zajel v zraku in jo z volejem poslal v mrežo mimo presenečenega Ghezzija. V drugem polčasu je bila igra zelo raztrgana in posamezne akcije so bile bolj delo posameznikov kot skupnosti. Vratarja sta imela sicer še vedno mnogo posla, ki sta ga z lahkoto opravi’a. Očitno pa je bilo, da so Švicarji čuvali rezultat tudi za ceno nekaterih nedopustnih grobosti (sodnik je izključil njihovega branilca Casalija), medtem ko Italijani niso imeli več moči za dosego zmage, ki bi v ostalem tudi ne bila zaslužena. Marseille: 3:0 MARSEILLE, 12. — Presenečenje v južni prestolnici Francije. Italijanski mladinci so premagali francoske s 3:0, čeprav so ti veljali za velike favorite. Vse tri gole so Italijani dosegli v prvem polčasu: v 5’ Bodi, v 23’ in v 38’ Rozzoni. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Francija: Taillandier; M. Tylinski, Novak; Chiarelli, R. Tyhmški, Ferrier; Gujon. Maou-che, Liron, Theo, Dorsini. Italija: Eandim; Favinato, Losi; David. Mialich, Emoli; Bean, Pis*rin, Rozzoni, Bodi, Barison. Italijanski mladinci so zmagali samo zato. ker so znali streljati, ker so znali izkoristiti tistih nekaj redkih priložnosti. ki so jih ustvarili v vseh 90 minutah igre. Francozi pa so medtem igrali, lepo igrali, perfektno kombinirali, krasno obvladovali žogo vse do kazenskega prostora. Tu so žogo skoraj redno izgubljali zaradi oklevanja, redke strele pa je z veščino preizkušenega čeprav zelo mladega vratarja ubranil Bandini iz Trsta in enkrat namesto njega drog. Nasprotno so italijanski i-gralci iz treh protinapadov dosegli tri gole. katerim sicer ni kaj oporekati (tretji je bil sicer golo naključje), za katere pa vsekakor ni mogoče trditi, da so bili plod kdove kako globoko zasnovane igre. Zaradi tega je tudi vsak pretiran slavospev mlademu italijanskemu nogometu na osnovi te zmage preuranjen Priznati je namreč treba, da so francoski mladinci dali italijanskim lekcijo o lepem igranju in če so tokra* odpovedali tam kjer so običajno doslej veljali za najmočnejše, potem je to lahko tudi samo naključje. Podobno kot v Bernu, je bil tudi v* Marseillu prvi polčas dosti boljši od drugega. Italijani so se kmalu zaprli v o-brambo, Francozi pa so zaman skušali znižati rezuPat. Postali so zaradi tega nervozni, morda celo nekoliko grobi, predvsem pa demoralizirani, k čemur je v znatni meri pripomogla se huda poškodba njihovega vratarja, kateri si je pri nenamernem trčenju z Barisonom zlomil tri rebra. NAJNOVNSE OLIMPIJSKE VKST1 ŠVICA POJDE NA OEIMPIADO! trening tekmi jugoslovanski vaterpolisti premagali ameriške s 5.3 vodstva, KINO ŠKEDENJ predvaja danes ■!. t. m. ob 1*1 uri barvni film: Peklenska dirka BERN, 12. — švicarski o-limpijski odbor je preklical svoj sklep in sporočil mednarodnemu olimpijskemu odboru, da ro Švica uracino sodelovala na olimpiadi v Melbournu. Pri svojem nešportnem stališču je ostala samo telovadna zveza, zaradi česar bodo švicarski telovadci ostali doma. Namesto 43 bo v Melbourne odpotovalo tako le 35 atletov, predstavnikov lah-koatletike, plavanja, sabljanja, strelstva, veslanja in modernega peteroboja. Odločitev švicarskega olimpijskega odbora bodo prav gotovo pozdravili vsi resnični športniki na svetu in bo blagodejno vplivala tudi na ostale države, ki so v zadnjih dneh kolebale. Razveseljiva je tudi vest iz Melbourna, ki pravi, da je predstavnik Madžarske, minister za šport Gjula Hegyi. na vprašanje če bo protestiral zaradi prisotnosti sovjetskih atletov, izjavil: ((Madžarska delegacija se podreja pravilom mednarodnega olimpijskega odlora, kar pojasnjuje vse.* Z drugimi besedami to pomeni, da madžarska delegacija zavrača vmešavanja po-litike v olimpijske igre. Ista vest pravi, da so Madžari v olimpijskem naselju zamenjali zastavo z movo, ki ima na sredi Košutov grb. Tudi na Holandskem vlada med športniki nezadovoljstvo zaradi sklepa holandskega o-limpijskega odbora, da se Holandska ne bo udeležila olim-piade. Trener holandskega hokejskega moštva je zahteval od odbora, da prekliče svoj sklep, kar pa je predsednik odbora zrvrnil. Svoje stališče so pojasnili tudi Egipčani, ki so izjavili, da njihova odpoved nima v sebi nič političnega, ampak da •je le logična posledica dei-stva. da se zaradi vojne napetosti atieti ni=o mogli pripravljati. V naslednjem še nekaj o-limpijskih vesti: MELBOURNE, 12. — Jugoslovanski vaterpolisti so danes v trening tekmi premagali ameriške s .5:3... , Sovjetski atlet Kaškarov je na treningu skočil 2.101 m visoko in s tem izboljšal avstralski rekord, ki je doslej znašal 2.044 m. Olimpijski prvak v skoku s palico Američan Bob Ri-chards je izjavil, da je odskočišče na olimpijskem stadionu zelo slabo in da komaj dopušča skoke do 4.36 m. Richard« meni, da zaradi tega ne bo mogoče uoseči novega rekorda. Olimpijski ogenj se vedno bolj približuje Melbournu. Atleti, ki prenašajo baklo, pa so se morali danes zaradi moč nega naliva posluži*i kamiona, ker je bila nevarnost, da jim ogenj ugasne. Doslej so avstralski tekači nosili baklo s hitrostjo 7’ na miljo. OSLO, 12. — Danes je odpotovala iz Osla norveška o-limpijska ekipa, ki šteje 18 1 ---------------------------- atletov in 6 članov Predsedniku norveškega pijskega odbora so dali P lastilo, da lahko na mestu mem odloči, če bodo n°Lejta. atleti nastopili ali ne. teri norveški listi so na izrazili mnenje, da bi bi o lje ostati doma. kot pa ^ movati ramo ob rami * tanskimi in francoskimi 8 Od Norvežanov imajo P izglede na uspeh atle i sen. Larsen in Daniel**«; strelca John Larsen in shaug ter jadralci. Mednarodni nogomet Na stadionu tekmi *a PARIZ. 12. -Colombes je v prvi svetovni pokal *'ranC,J8 magala Belgijo s 6:3. je bila zelo živahna in ra ■ ljiva. saj so bili PrVj. * -e. doseženi v razdobju v Francozov J ki Je goli tih minut. Od bil najboljši Cicowski, sam dosegel 5 golov. VIVIER, 12. - Srečanj« reprezentanc Belgije m cije se je zaključilo a belgijcev s 3:0. ESCH. 12. — Luksemburg - Švica B 4:1 (0:1). , _ ANVERS, 12. — Honved Borshost 3:0. ’ LIEGE. 12. — Veres Lobog - Liege 6:2. Zmagoviti slolp^j Svica-Italija (I. polčas) j j ^ Svica-Italija (II. polčas) • j Francija-ltalija (I. P°1^ i Francija-Italija (H. po1-* \ Gallaratese-Marzoli Hellas-Forli Merano-Dolo Labronico Liv.-Cecina S. Sepolcro-Ternana Tivoli-B.P.D. Collef. Campobasso-Trani Marsala-Casertana Matera-Cosenza Zmagovalci s 13 prejmejo približno po lir, zmagovalci z 12 pa po 214.000 lir. V Trst dobitnik s 13 18 ((dvanajstkaJ *® i 2:2 * 1:1 * 4:2 1:1 i:» i:» 0:0 točka^ 4 933.00° točka«11 J* 1 srečni mi, ter arj‘v*' NOGOMET Avstrijski nogometaš1 za tekmo proti Itw Na fekS nogometno « DUNAJ, 12. trening za proti Italiji, ki Genovi, je avstrijska gSied- na kombija sklicala n ■nje igralce: Vratarja; Engelmeier, kan; ,:Cek branilci. Puschnik, K05 Nickerl. Hasenkorf; Bar- • Koller. B pel>' stranska krilca schandt; srednja krilca: Stolz; napadalci: Kolhauser zhofer. Haummer, Brousek ger. oaiovorm ureannt STANISLAV BENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT • Kolin'81’"’ Wal' Wagner. K°sličeSV predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. nri Ulm: Petelinovo »Preden bo petelin tretjič zapel, me boš izdal* Igrajo: FRANCISCO RABAL in JACCJUELINE PIERREUX O tem filmu je največ razpravljal svetovni OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCIOOO 03. OOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOftOOOOOOOOOOO ,(00000° r IVAN BRATKO TELESKOP tr- -n se vračali iz Benečije, so izpraznili nekoprivatno trgovino..v» blftgo » ^inSer^^Vendar “crt &z vsem v redu plačali. Napadli so tudi avtobus •abinjerjev. Vendar črt z vsem se vrnili v logor, ga je obsedla ibiti m :--j-0-je z vso vnemo razlagal Štefanu. Skle- neka nova mtoe1. ki Jo J J* tudi z Igorjem. n i‘’ ‘r o o se medtem odpravila na teren. Sprem-iu NO^U”., Chamberlain m lerenec. ki Jim. * *> **B11» »■”»•»«?* *”'* ">”k0 v tolminskih hribih. Kmet jih je od veselja objel: »Zmerai sem si govoril: Nekega dne bo potrkalo in bodo tu... M »os«,u ao že bili. Vi ate prvi, ki »te prisil V Je jabolk, orehov, kostanjev, mleka in kruha. Toplo jesensko sonce je grelo v sobo. c . , Zvečer so v vasi imeli sestanek. Marjan je tam sreča dva kmeta, ki ju je bil spoznal že pred desetimi leti, ko je se kot dijak pešačil po Primorskem. Takrat jima je bil povedal, da je iz Jugoslavije. Onadva pa odrezano: »Samo povejte, kdaj! Takoj bomo udarili! Prav vsi iz naše vasil In iz sosednjih tudi!» »Samo znamenja čaikamol* Marjan se je zdaj spomnil še drugih srečanj. Na cesti od Trsta proti Gorici se mu je bil pridružil brezposeln delavec, ki je v okornem jeziku govoril o »razredno zavednem proletariatu* in o »blaznem Mussoliniju*. Ponoči pa je po vaseh poslušal slovenske pesmi, ki Jih Je bilo prepovedano peti. Nazadnje se Je spomnil tudi župnika iz tiste fare. Pri njem je takrat prenočil. Povedal mu je mnogo o tugl Slovencev pod zasedbo. Zdaj je zvedel, da je v fari še vedno isti župnik. Naročil je, naj mu pripravijo sestanek z njim. Takrat je bilo Marjanu sedemnajst let, toda vse to se mu je zagrizlo v dušo, kakor da bi bilo včeraj. Ponoči so pripravili sestanek z župnikom. Terenec ga je pripeljal do samotne hruške za vasjo, kjer je iz noči zrasla partizanska patrulja. Marjan je župnika komaj spoznal, on pa se ga sploh ni več spomnil. Duhovnik je bil sicer prijazen, a trdo je poudarjal, da še ni čas za borbo, da se morajo Slovenci bolj čuvati kakor drugi, ker jih je samo milijon, in da mora zmaga prej ali slej tako priti. Govoril je v izbranem knjižnem jeziku, posebej poudarjajoč vsako besedo. Ogenj, ki je Marjana v zadnjem letu vsega preveval, se župnika ni dotaknil, morda ga je celo pekel ta upor ljudstva, njegova trdnost in boj, tovarištvo in strogost. Več ko sta govorila, bolj sta sl bila tuja. Topline, ki je vela od duhovnika pred dese- timi leti, ni bilo več. Razšla sta se -brez. sadu. Ko je župnik že izginil v noči, je Marjan še vedno stal sam pod košato hruško in gledal za njim. «Nikdar ne bi mogel tako ostro videti, koliko sem se spremenil, ko po tem srečanju z njim!* Patrulja ga je opozorila, da se že dani. Naglo so odšli v gozdni bunker, ki je bil kako uro stran. Tako so se teleskopci srečavali z bojem zunaj, ki so ga v kampu odevali v čudovite sanje... vse bo lepo, naglo, nenavadno lahko. Dobrot prostosti, ki so jih dosegli, so se hitro navadili in jih niso utegnili več v miru uživati. Zagrabili so bika novih težkoč naravnost za roge in v boj z njim so se zagrizli in se razigrali. Igor in Dušan sta imela v logoru polne roke dela. Iz Ljub- ljanske pokrajine je prispel kurir z naročilom, da morajo Igor, Dušan in Štefan takoj na pot z, njim, drugi pa naj se uvrstijo v partizanske enote na Primorskem. Povedal je tudi, da vsa Ljubljana govori o njihovem begu. In da ljudje vedno znova sprašujejo: «Pa kam so odlagali zemljo?* — Dušan je tudi zvedel, da so mu mamo in sestro odpeljali v zapore v Italiji, Ela pa da je bolničarka pri partizanih. Pošilja mu vroče pozdrave. Črtov oče da je zaprt, starejši brat pa da je bil ustreljen. Preden so se ločili, so doživeli novo presenečenje: Nekega Jutra sta se pojavila v logoru Miloš in stric Marko. Objemanja in veselja ni bilo ne konca ne kraja. »Gonars se zbira!* je rekel črt in pomembno pogledoval Štefana. Za natančnejše pripovedovanje o Miloševi odisejadi čez Furlanijo ni bilo časa ne razpoloženja. Pretolkel se je do strica Marka in izpolnil vsa naročila. »Pa zakaj sta nam dala javko nasproti Casa del fascio?* Je vprašal Ljubo. »V levjem žrelu Je najbolj varno!* se je zasmejal stric Marko. Pripovedovala sta vse od začetka do konca: Markova žena je bila na Kojskem na številki 13 na počitnicah. Ni bila osumljena in stric Marko se je najbolj zanesel nanjo. Kak teden pred begom osmorice pa so bile po vseh Brdih velike aretacij«. Tudi Markova žena je morala zbežati, ker so jo zastimili. »O, zato je niso več poznali!* je sam zase brundal in si prikimaval Ljubo. Miloš in Marko pa sta bila nenadno odpoklicana v Ljubljansko pokrajino. Upala sta, da se bosta vrnila še pred prihodom beguncev, toda padala sta iz hajke v hajko, tako da se njuna vrnitev močno zakasnila. Ves čas sta bila v strahu zanje, vendar pa nista mogla ničesar napraviti. Pripovedovala sta o strahotah napada na osvajalcu iztrgani košček domače zemlje. Vse je požgano, odpeljano v zapore, postreljeno. Nekaj časa so bile vse zveze pretrgane. Enote se spet na novo zbirajo... O Nadji in o mami ni mogel Miloš ničesar zvedeti. Osmorici je bilo zdaj vse jasno: Boljšega sprejema jim pač niso mogli pripraviti. Boj za biti ali ne biti je prav v vro- čih dneh njihovega bega prišel do vrha. e)jU Prišel je dan slovesa. Vlažen, topel jesenski dan. P? so se prevažali težki oblaki, skozi hoste pa je dan ''L od vel južni veter. Teleskopci so sicer imeli dovolj dela, t°rL»0sti rok jim ni šlo. Toliko mesecev so se skupaj tolkli za P a se dan in noč so bili povezani kakor prsti na roki, zdaj P bodo morali raziti... „,.^11 Igor je končal svoje priprave za odhod. Za hip se j? uki jo vzpetini nad logorom. Pod njim so bili teleskopci,,^: sedeli skupaj, niso se pa nič pogovarjali. Igor jih je » j ii> Ze pred prihodom v Gonars so bili sami v sebi ureJ^Vib0? odločeni v dveh, treh stvareh te dobe... Drugo pa v tem aii, ju ni bilo odločilno. Tudi svojih osebnih stvari niso r® žaie saj jih niso mogli, četudi so jih pod gladino vzn^nes s° Vse je boj za uničenje sovražnika in za prihodnost... Pa £j0br>' čisti, bojeviti; jutri bodo še bloj vsestranski, izkušeni, ^t0r Danes se prebijajo po tesnem hudourniku, jutri bodo n borCi. kem morju. — Pri teleskopu so se krepko razmahnili * grt l*| Štefan je še bolj odločen in drzen... nagel, za alccijo- arj: Ljubo — njegova dvojnika. Na nasprotnem polu je fud' Zmago bodo ostvarlli drugi, on pa jim pripravlja P° ’ nj S® to je mnogo. In Igor sam? Zaplaval je. Prej v Ljn° J pri' je lahko naslonil na druge, v Gonarsu je bil usodn klenjen na lastne analize in odločitve. jajo se Igor se je spustil k njim v kotanju. Molčijo. P°S°v^.igo ,0. z očmi. Čutijo, da jih je teleskop močneje povezal, ‘LgfliP]'' poprej mislili. Tak boj in tak uspeh se ne zabrišeta v »Fj,, s« »Dolgo sem na tihem upal, da je še kdo ušel za na je končno oglasil Ljubo. -a »Zal mi je Petra in Lojzeta! To sta fanta, madona, bo, za akcijo!* je spet ponovil Štefan. ^nU-vii »Težko mi je zaradi brata. Jaz tu, on pa v Kanyl,je dp vzdihnil Črt in se s tem povrnil k misli, ki ga je zaa* toliko vznemirjala: bj »Kaj pa napad na Gonars?* ja Štefan je menil, da bi to morala biti akcija m terjala mnogo partizanov in mnogo kamionov. ,gji) ♦Le kje jih dobiti?* je mozgal. (Nadaljevanj*