PRED 40 LETI JE BILA USTANOVLJENA OSVOBODILNA FRONTA
Ljudska pomoč v boju za svobodo
Ena izmed organizacij, ki jeodavgusta 1941 delovala v okviru OF,je bila tudi Ljudska pomoč. Želja, da pomagajo Ijudem, ki so odšli v goz-dove in začeli upor proti okuptorju in tistim, katere je le-ta preganjal in niučil, je združila predvsem ženske, ki so začele zbirati denarne in ma-lerialne prispevke.
Organizacija Ljudska pomoč je bila v Jugoslaviji ustanovljenaže leta 1923, leto kasneje pa je tudi Slovenija imela svoj pokrajinski odbor. Prvotno ime je bilo Rdeča pomoč, tako so jo imenovali v Rusiji, kjer je tudi nastala.Toime je v Jugoslavij obstajalo do I. 1936, kosose nadr-žavni konferenci v Zagrebu odločili, da spremenijo ime v Ljudsko pomoč.
S prispevki, ki so jih zbirali člani Rdeče pomoči med delavci, so po-magali zapornikom v Sremski Mitrovici, Glavnjači in drugih zaporih
ter tako vsaj malcromilili prestajanje dolgoletnih kazni, ki jim jih je do-sodila tedanja oblast. Člani te organizcije, v kateri je bil čutiti vpliv KPJ, so tudi seznanjali javnost o življenju političnih zapornikov ter o pojavu fašizma in njegovih posledicah. Pomagali so delavcem, ki sose v španski državljanski vojni borili na strani Ijudske frbnte in so bili po zmagi generala Franca zaprti v Franciji. Zbirali so podpise za izpustitev političnih zapornikov. Ena največjih takih akcij je bila leta 1935, ko je Anton Korošec postal minister za notranje zadeve in je obljubil, da bo posredoval, če bo resolucijo, ki so jo na"pisali člani organizacije Rdeče pomoči, podpisala večina Sloveneev. Kljub temu da te obljube ni izpol-nil, so člani Rdeče pomoči v tej akciji dobili vso podporo napredne slo-venske javnosti, saj so v enem dnevu zbrali 40 tisoč podpisov.
Nadaljevanje na 4. strani
Ljudska pomoč v boju za svobodo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Delavska solidarnost, ki se je izo-blikovala prek zbiranja denarnih pri-spevkov, ki ga je organizirala Rdeča pomoč po tovamah za tovariše, ki stavkajo, je prišla najbolj do izraza v letih 1935 in 1936. Spomnimosezbi-ranja hrane, denarja in drugih stvari za papirničarje na Vevčah, ki so ga izpeljale delavke iz Saturnusa in s tem podprle njihovo trimesečno stavko.
Naloge organizacije so še bolj na-tančnoopredelilinapokrajinskikon-ferenci Ljudskepomoči, kije bilapri Mazoveevih v Zg. Kašlju junija 1940. Delegati iz vse Slovenije so v sprejeti resoluciji zapisali, da mora Ljudska pomoč materialno in mo-ralno podpreti vse akcije, ki jih orga-nizira in vodi delavec ali kmet za zboljšanje svojega položaja. Zahte-vali so ukinitev koncentracijskega taborišča v Bileči in zakona o zaščiti države, posebno njegovega 12. a člena.
Odbori Ijudske pomoči, kiniso na-stajali samo v tovarnah, ampak tu-di po hišah v mestih in vaseh ter so v njih delovali komunisti, so nadalje-valiz zbiranjempomočiza partizane in zapornike ob prihodu okupatorja.
V Ljubljanu je deloval glavni odbor Ljudske pomoči, ob njem pa še okrožni (za mesto in okolico) ter mestni. V mestnem odboru so posa-mezniki vod^ili sekcije zapomoč za-pornikom in ilegalcem, intendanturo in finance. Pri zbiranju podatkov o tem, kdo je zaprt, kako prestaja mu-čenje, ali je nevarnost, da koga izda, kaj kdopotrebuje, sočlanom Ljudske
pomoči sporočali pazniki, ki so bili zaposleni v zaporih. Za zapornike so organizirali pravno pomoč, skrbeli paso tudizazdravstvenostanje. Čla-nom Ljudske pomoči je iz ljubljan-ske porodnišnice uspelo rešiti An-gelo Ocepek s hčerko. Ženske, ki so jo prišle obiskat, so jo postrigle in preoblekle, fočerko pa so skrile v cekarin takozapustUe bolnišnico. Že prej pa poskrbeli, kje bo stanovala. Iskanje stanovanj in skrb za otro-ke, katerih staiši so bili zaprti ali so odšli v partizane, je bila vključena v delo Slovenske narodne pomoči. Po dosedaj zbranem gradivu smo ugo-tovili, da je bilo v Mostah in Polju med vojno 45 »ilegalčkov« —otrok, za katere so skrbeli popolnoma tuji Ijudje ali eden izmed njihovih sorod-nikov. Denar, ki ga je za te otroke zbirala Ljudska pomoč v rajonskih blagajnah, so deliliposameznimdru-žinam, pomoč paje znašlaod 150 do 1200 Iir. Iz mesečnih obračunov, ki so ohranjeni za rajon Moste, lahko vidimo, za koliko se je v enem letu povečalo število družin, ki so preje-male podporo Ljudske pomoči. Ok-^tobra 1941 je enaindvajset podpi-"rancev dobilo 5.677 lir, oktobra 1942 pa je 166 podpirancev dobilo 27.588 lir. V rajonskih skladiščih se je zbirala tudi obleka, hrana in sani-tetni material. Naj omenim le dve taki skladišči v rajonu Moste, pri Šlambergerjevih v Zeleni jami in pri Antonu Bau na Šmartinski cesti. Vse zbrane stvari so nato pošiljali v parti-zane in Ijudem v intemacijo.
Ljudska pomoč, ki je leta 1942 prerasla v Slovensko narodno pomoč in začela iz-dajati tudi svoj časopis »Narod v ječi«, je zbirala material v različnih akcijah. kot so hile leta 1942 »od šivanke do tanka«. »zlata akeija«, »akcija po žlički« in dri^e.
f lani SNP so bili povezani tudi z zdrav-niki in se prek njih oskrbovali z različnim sanitetnim materialom. Zdravnikiso tudi. dokler ni bila Ljubljana obdana z žico. v bolnišnicah zdravili ranjene partizane.
V Slovenski narodni pomoči je bilo vključeno veliko število Ijudi, v njej sta v največji meri odsevali humanost in soli-darnosi Ijudi v boju za svobodo.
T. Klepac