POŠTNINA PLAČANA V 6®T0VIM
Leto III.	Štev. 10
Celoletna naročnina	. 280 Lir
Polletna	„	. 140	„
Posamezna številka	• 6 .
Za Jugoslavijo . . .	2 Din
Gorica, sobota 10. marca 1947
tfaŽH0 ZBOHOIME 5L0VEHSH0 ITflLUilMSKE BHTIFBŠISTIČHE MHUE V BHBOlSffl
V bratski slogi - zmagi naproti
V nedeljo 2. t. m. so se sestali v Gradiški — mali furlanski metropoli — zastopniki SIAU-ja za Goriško, za tržiški okraj in za okraja Gradiška in Krmin, da si izberejo iz svoje srede nov odbor za vse te kraje, ki naj bi po mirovni pogodbi pripadali Italiji.
Vsled novih mej in zaradi s tem nastalega novega položaja je bilo potrebno preurediti Udruženje, ki ima nove naloge v borbi za demokracijo. Na tem važnem sestanku so si bratsko segli v roke stari znanci, izkušeni in iskreni borci za svobodo, kar se je poznalo v častnem številu zastopnikov, ki so prihiteli na zborovanje, da ponovno oo-živijo staro prijateljstvo, ki je bilo skovano po zaporih in taboriščih ter končno zapečateno v edinstveni narodno osvobodilni vojni. Posebno polnoštevilno so se odzvali delegatje iz Tržiča, ki so zastopali demokratične množice svojega mesta.
Po otvoritvenem govoru bivšega predsednika Okrožnega odbora SIAU je povzel besedo tov. Gasparini. V začetku svojega govora je tovariš spomnil prisotne na zgodovinsko važnost tega zasedanja ter poklical v spomin dan 3. julija 1945, ko je bil položen temeljni kamen naši organizaciji. Čeravno so nekateri prazni sedeži še čakali
Ali so Slovenci pravilno zastopani?
Tovariš iz Tržiča je vprašal, če so Slovenci tudi pravilno zastopani v vodstvu in kakšno da je. Ko je dobil zadovoljiv odgovor je dejal, da je potrebno, da se odbor vedno medsebojno izpopolnjuje in želi da so Slovenci, kot enakopravni tudi p-av zastopani.
Spregovoril je tov. Calvo, ki je dejal, da je naša antifašistična zveza vedno bolj čvrsta in močna in da bo gibanje zajelo vse poštene demokrate, ki bo združilo ljudstva Italije in Jugoslavije. »In to je in bo naloga SIAU« je končal tovariš Calvo.
Sledila je živahna diskusija. Tov. Gasparini je ponovno povzel besedo na vprašanje, ki mu
Naše bratstvo se ni rodilo v kavarnah, temveč v zaporih, v gozdu, pri partizanih
na nekatere zastopnike drugih strank, ki jih zaenkrat še ni zraven, se je slovensko italijanska antifašistična unjja vedno bolj krepila. Vsak še tako majhen kraj ima svoj odbor, kar kaže, da je ta mogočna organizacija res ljudska, ker je zajela vse sloje. Ne samo pri nas, temveč tudi v Italiji jo že poznajo, saj so Benetke pred kratkim zahtevale
15.000	izkaznic. Kakor se je leta 1943 v Brdih ustanovil prvi bataljon italijanskih partizanov, tako predstavlja SIAU prvi politični bataljon Italije, kajti isti ima izpolniti važno nalogo, postati mora predstraža novih demokratičnih sil Italije. Primerjal je koristno in borbeno delovanje SIAU, ki je pritegnil v svoj delokrog skoro vse delovne množice, z onim »Leghe friulane«, ki ni zmožna organizirati niti enega plesa brez izgube. »Naše gibanje je vedno bolj množično gibanje, ki bo združb lo v bratskem sodelovanju vse pošteno jugoslovansko in italijansko ljudstvo, ki bo v mirnem sožitju in s pozitivnim delom izbojevalo vse tiste pravice, ki mu priitičejo. SIAU je zveza demokratičnega ljudstva, SIAU je živ primer bratske povezave med narodi. In temu se mi ne bomo nikoli odrekli«. Tako je zaključil tov. Gasparini, kateremu so navzoči burno ploskali.
je bilo stavljeno. Opozoril je na važnost bratstva, ki je in se bo še bolj utrdilo- Italijani in Slovenci bodo enotni tudi v bodočnosti in to se bo pokazalo pri vseh množičnih manifestacijah. Pod pokroviteljstvom SIAU se prirejajo počitniške izmenjave otrok, slovenski zbori nastopajo na furlanskih odrih, vršijo se medsebojne kulturne prireditve, ki prinašajo slovensko kulturo tudi v Palmanovo in Videm, tako da se lahko furlansko ljudstvo bolj pobliže seznani z njo-Tov. Bevkova je dejala v slovenščini: »Mi Slovenci, ki nas je usoda dodelila Italiji, bomo nadaljevali z borbo ob strani italijanskih demokratov«.
Osmi marec, praznik žena
V čem obstoji pomen osmega marca? To je dan, na katerem se zberejo žene iz mesta in vasi, da se spominjajo skupnih naporov in borb za socialno emancipacijo, da še bolj strni jo vrste za svetovno fronto demokracije proti vsem nakanam mednarodnih temnih sil. Na ta dan bodo pregledale pot, ki so jo do sedaj hodile. Še bolj čvrsto se bodo demokratične žene sveta vrgle v borbo za enakopravnost in proti izkoriščanju.
Napačno in staromodno je mnenje, češ da ni treba, da se ženske vtikajo v politiko- Tudi žena je danes na političnem polju, da povzdigne svoj glas proti krivičnim ntirovnim pogojem, proti grozeči moriji, kjer padajo možje in sinovi za tuje imperialistične koristi. Zena dvajsetega stoletja stopa v javno življenje, na ceste in trge, da izkriči svojo bol, ko vidi, da možje in otroci nimajo dela ali če so za delo slabo plačani, tako da ne morejo pošteno preživljati svojih družin. Ona povzdigne svoj glas v obrambo svojih socialnih pridobitev, za boljše življenje.
Korist žene zahteva, da se zanima za vsa javna vprašanja kot moški. Spoznavati jih mora in po svojih močeh tudi pravilno reševati. Da pa bo to tudi dosegla je potrebno, da ima sama volivno pravico in da lahko izbira zastopnike, ki si jih sama želi in katerim tudi zaupa. Nekoč je borba žene naletela na nerazumevanje, na posmeh. Danes ni več tega. V Sovjetski zvezi so dobile žene volivno pravico že po prvi svetovni vojni, jugoslovanske žene so si jo priborile s sodelovanjem v narodno ovobodilni borbi. Ženska voliv-na pravica ni več samo sen, ona zmaguje v vseh naprednih državah. Ni daleč več dan. Ko ne bo več kraja na svetu, kjer bi žene ne sodelovale v javnem življenju.
Primorska žena je pokazala vso svojo zrelost in sposobnost v borbi za svobodo. V narodno osvobodilni vojni se je izkazala večkrat enakovredna možu. Kot politična delavka in bolniška strežnica je veliko doprinesla k zmagi proti nasilnemu okupatorju. Razen tega je doma vodila gospodarstvo in oskrbovala partizansko vojsko z živežem.
Mnoge so odlične javne delavke. V ljubljanski in beograjski skupščini jih sedi cela vrsta med poslanci. V Sovjetski zvezi, Češkoslovaški in Bolgariji je veliko žena na odgovornih mestih. Velika zasluga ravno teh žena je, da imamo danes v teh državah take zakone, ki nudijo polno zaščito materam in otrokom. One so v polni meri dokazale svojo sposobnost za javno delo.
Jugoslovanska žena je danes svobodna in enakopravna. Ona pomaga pri obnovi države in skrbno čuva pridobitve osvobodilne borbe. Obenem nudijo slovanske žene pomoč vsem onim sestram v svetu, ki se morajo še vedno boriti za svojo enakopravnost. Za primorske žene pa se borba še ni končala. Še krepkeje se bo morala okleniti SIAU ter ostati zvesta njenemu programu. V duhu slovansko - italijan-
Eden izmed tovarišev iz Tržiča je izjavil: »Bodite uverjeni, bratje Slovenci, da današnja Italija ni več tèsta, ki je bila. pred četrtstoletjem, pa naj reakcija govori še kar hoče. Naše bratstvo se ni rodilo v zakajenih beznicah, temveč najprvo v fašističnih zaporih, v gozdu in to bomo tudi čuvali«.
skega bratstva se bo morala povezati z naprednimi italijanskimi ženami za zmago ljudske demokracije, ki bo dala primorski ženi vse pravice, ki ji pripadajo. S to zmago in s temi dokončnimi cilji, bodo pravično rešene naše narodne svoboščine. Naše žene bodo gotovo v veliki meri pripomogle, da se bo ustvaril v svetu pravičen mir in da bodo odstranjeni vsi vzroki bodočih vojn, ki jih hočejo brezsrčni imperialisti povzročiti na škodo že
Povzeli so še besedo tov. Calvo, Borghese in Banfi: »Fašizem ni napravil prve korake v Milanu, kakor je to oznanjal Mussolini, največji krvnik slovenskega ljudstva, temveč na tem ozemlju, ko je preganjal Slovence in zažigal delavske domove.« Medklic navzočega delegata Slovenca: Naša borba je istovetna z
tako težko preizkušenega človeštva. Borba svobodoljubnih žen je pravična in vsaka pravična stvar bo tudi zmagala.
Primorske žene ne bodo osamljene v tej borbi. Z njimi so vse jugoslovanske žene, z njimi so vse napredne žene sveta. Zavedati se moramo, da je mednarodna organizacija žena že velika armada, s katero bodo morali računati vsi reakcionarji, ki hočejo ovirati to mogočno organizacijo v borbi za demokracijo.
borbo italijanskih demokratičnih množic.
Ob koncu zborovanja je spregovoril še podpredsednik novega odbora, ki je še enkrat potrdil odločnost Slovencev nadaljevati s pravično borbo, ramo ob rami z italijanskimi demokratičnimi množicami.
Sledile so volitve novega Odbora SIAU za Goriško, Tržič ler
oba furlanska okraja Gradiško in Krmim. Novi odbor prevzame vodstvo zborovanja, predsednik se zahvali za izkazano zaupanje, sledita mu podpredsednik in tajnik, nakar je bila konferenca zaključena.
Med petjem partizanskih pesmi in vzklikanjem bratstvu obeh narodov in demokraciji so se udeleženci počasi razhajali.
POLITIČm PREGLED
fif. marca 1.1. se bo pričela moskovska konferenca
Namestniki v Londonu so pripravljali in sestavljali mirovni pogodbi za Nemčijo in Avstrijo, o katerih bo moral sedaj v Moskvi na dolgo in široko razpravljati svet zunanjih ministrov.
Zasedanje v sovjetski prestolnici se po zadnjih vesteh prične 11. marca.
Glede Nemčije bo dnevni red konference vseboval med drugim naslednje glavne točke: a) Politični in gospodarski problem Nemčije; b) Načrti za dokončno ureditev miru; c) Predlogi Združenih držav za sklenitev sporazuma med štirimi velesilami; d) Problem Porurja in vprašanje premoga; e) Pogodba o neodvisnosti Avstrije.
Do sedaj so delegacije večinoma že prispele v Moskvo-
Britanski zunanji minister Be-vin je potoval skozi Berlin jn Varšavo, medtem ko je general George Marshall, ameriški zunanji minister, odpotoval proti Moskvi z letalom. Tudi francoski zunanji minister Georges Bi-dault se je s svojo delegacijo napotil v glavno mesto Sovjetske zveze.
Zunanji ministri zapadnih velesil so pred svojim odhodom
Konec formalnega oojnega stanja

sateliti konec formalnega ' ga stanja z Madžarsko, B< jo, Romunijo, Finsko in It
Ko bodo ratificirane vs godbe — je dalje rekel Be angleški spodnji zbornici Velika Britanija umaknila čete, ki jih ima n. pr. v Ji krajini in ki štejejo 45 mož.
Nato je Bevin govoril o torialnih vprašanjih v zv< mirovnimi pogodbami.
Izjavil je:
»Nikoli nisem dvomil, d imela mirovna pogodba iz 1919, v kolikor se tiče I prej ali slej neizogibne po ce. Po mojem mišljenju sq li Italijani s tajno pogodbo ta 1915 (londonski pakt — opomba) preveč, .to pa sam to, da bi vstopili v vojno. 1 prišlo do izpolnjevanja ol mislim, da je bila storjena \ krivica, ker je prišlo tako go slovanskega prebivalstva italijansko oblast«.
Nadalje je Bevin povoda glavno delo vendarle š-
podali izjave, iz katerih je. razvidno, da bo zasedanje v Moskvi sicer dolgotrajno, a da se bo gotovo končalo z uspehom.
V zvezi z bližnjo konferenco v Moskvi je naslovilo predsedstvo enotne socialistične partije Nemčije na nemški narod proglas, ki opozarja na nevarnost politike razkosanja Nemčije, ki jo vodijo reakcionarne sile meščanskih strank in vodstvo socialnodemokratske stranke. Te tendence so prišle posebno do izraza v pripravah za sestavo posebne vlade v britanski in ameriški okupacijski coni.
Enotna socialistična partija predlaga, naj nemški narod na svobodnih in tajnih volitvah sprejme sklep o obliki svoje državne ureditve. Antifašistične demokratične stranke in sindikati vse Nemčije morajo ustanoviti skupni odbor za izvedbo plebiscita glede vprašanja ustanovitve enotne države z demokratičnimi samoupravami dežel in občin«.
»Nemško vprašanje je mogoče rešiti samo z ustanovitvijo enotne države« — tako zaključuje proglas enotne socialistične partije Nemčije.
opravljeno. Čakata še mirovni pogodbi z Nemčijo (Avstrijo) in Japonsko. Misliti moramo na varnost Evrope. Niti po dveh vojnah in dveh porazih Nemčije še nisem gotov, če Nemci resnično priznajo posledice poraza in nesmiselnost vojne, ki naj bi bila sredstvo politike.
V tej zvezi je Bevim rekel, da bi bilo zelo važno, če bi prišlo do sporazuma med štirimi velesilami glede vprašanja vzpostavitve Nemčije kot ekonomske baze. Glede nemških mej pa je dejal, da je zahtevala Francija 1’osarje in da se britanska vlada temu ni protivila. Vzhodna meja Nemčije — tako pravi Bevin — pa bo sprožila »zelo mučna vprašanja«.
Na koncu je Bevin omenil bližnjo konferenco v Moskvi in pri tem dodal:	Čakajo nas straho-
vite težave. Nikoli ni bil položaj tako vsestransko zapleten in bi šlo za usodo skoraj vse zemeljske oble. To vojno so vsekakor spremljali največji ekonomski pretresljaji, kar jih je svet kdaj koli doživel.
Stran 2
Saški te«nik“, 8. marca 1947
Štev. 10
Hekaj o reparacijah
Berlinski list »Tribune« je poskusil izračunati reparacije, ki sta jih Velika Britanija in Zedinjene države Amerike že dobili od Nemčije. Pokazalo se je, da se cenijo nemške investicije kapitala v inozemstvu, ki naj bi bile izročene Veliki Britaniji in Zedinjenim državam Amerike, na 3.3 milijarde dolarjev. Vrednost trgovinske mornarice Nemčije, ki je prišla v roke zapadnih zaveznikov, znaša 2.2 milijarde dolarjev. Vrednost nemškega zlata ter nemških patentov in izumov, ki sta jih vzeli Velika Britanija in Zedinjene države Amerike, se ceni na 5 milijard
dolarjev. Že to znaša 10.5 milijard dolarjev in pri tem ni všteta vrednost iz tekoče proizvodnje vzetih predmetov in vrednost nemških tovarn in strojev, ki so jih Angleži in Američani zaplenili in kupili po prisilno znižanih cenah.
Iz tega je razvidno, da Velika Britanija in Zedinjene države Amerike dobršno intenzivno krijeta svoje reparacijske žahte-ve in da vsota reparacij, ki sta jih dobili od Nemčije, že presega skupno vsoto reparacijskih zahtev Sovjetske zveze (10 nili-jard dolarjev).
Podpis francosko-angleške pogodbe
Ta teden sta Bevin in Bidault v Dunquerqueu podpisala anglo-francosko pogodbo.
V zvezi s podpisom te pogodbe sta vladi Velike Britanije in Francije objavili dodatno izjavo, v kateri je govora, da je anglo-. francoska pogodba o zavezništvu in medsebojni pomoči sklenjena v duhu kolektivne varnosti — kakor predvideva statut Organizacije združenih narodov v svrho preprečitve sleherne vojaške obnove in grožnje s strani Nemčije.
Razen tega sta zunanja ministra Francije in Anglije izrazila upanje, da bodo ta jamstva izpolnjena s štiristransko pogodbo, ki bo ustvarila potrebne pogoje za razorožitev in demilitarizacijo Nemčije.
Bevin je še posebej izjavil, da »mora Sovjetska zveza ipo-števati, da ne obstoja zapadni blok, marveč poskus, da bi pripomogli k ustvarjanju svetovnega miru«.
11 kratkem bo podpisana prijateljska in zavezniška pogodba med Poljsko in češkoslovaško
Praška radijska postaja oznanja, da je poljski veleposlanik na Češkoslovaškem potrdil vest, ki je že prišla v svetovno javnost, da bo namreč v bližnji prihodnosti podpisana prijateljska in zavezniška pogodba med Poljsko in Češkoslovaško.
Ta pogodba bo okrepila prijateljsko sodelovanje in zbližanje slovanskih dežel.
Poseben pomen pa dobiva, ker bo podpisana na predvečer velike mirovne konference v Moskvi.
Delo preiskovalne komisije o Grčiji
Kakor je bilo že javljeno, bo skupina strokovnjakov mednarodne komisije obiskala tudi področja grških partizanov. Sestala se bo s partizanskim poveljnikom Markosom.
V	Solunu je komisija zasliševala priče, ki jih je imenovala grška vlada. Na splošno so priče dajale protislovne izjave.
V	začetku tega tedna je anketna komisija zaslišala priče demokratičnih udruženj, glavni odbor grške demokratične mladine »Epon« in druge.
Bivši grški minister Petmezas je v imenu demokratičnih združenj navedel vzroke meščanske vojne v Grčiji. Jasno je predočil
razmere, pod katerimi so morali demokratični državljani nastopiti z orožjem proti fašistični via di.
Vzrok meščanske vojne je angleška intervencija, podpora reakcionarnemu režimu, fašisti-zacija državne uprave, sleparske volitve in naposled monarhofaši-stični teror.
Vlada je izzvala partizane na odpor, a sedaj jih obtožuje, da dobivajo pomoč iz tujine.
Meščanska vojna v Grčiji se lahko konča samo s sestavo ra-prezentativne vlade, s svobodnimi volitvami ter z odstranitvijo kolaboracionistov.
Novi uspehi prvomajskega tekmovanja
nat Kobariškem
V zadnjih štirinajstih dneh tro-mesečnega tekmovanja beležimo na Kobariškem nove lepe uspehe nove zmage delovnega ljudstva, ki se zaveda, da bo edinole z delom svojih rok ustvarilo sebi in bodočim pokolenjem boljše življenje in obenem dvignilo tudi kulturno raven.
Duh novega časa preveva naše ljudstvo. Zavest, da bomo skoraj priključeni k Jugoslaviji, jim daje novih moči do novega delovnega poleta, kajti zavedajo se, da bo ves trud in denar šel v korist dviganja živinoreje in zboljšanja poljedelstva. Vsekakor bo tudi to njih delo korak naprej v prvi petletki, ki bo pripomogla k ekonomski osamosvojitvi skupne domovine. Zato ni našemu ljudstvu nobena žrtev pretežka, kar jasno priča dejstvo, da je že v prvem mesecu prvomajskega tekmovanja doseglo 47°/o celotnega načrta na gospodarsko - političnem polju. Tako je bilo samo v zadnjih štirinajstih dneh nabranega denarja za obnovo, popravo in pripravo objektov v znesku 416.356 lir.
Vas Livek je nabavila nove električne stroje za zadružno mlekarno, za kar je porabila 150.000 lir. Električne stroje za mlekarno si je nabavila tudi zadružna mlekarna v Smasteh in sicer v znesku 130.000 lir. Vas Kamno je tudi modernizirala zadružno mlekarno in nabavila stroj za gnetenje masla, ki jo stane lir 51.000.
Ostale svote so zbrali po vaseh, za razne druge koristne naprave in vaške potrebe, tako na primer za postavitev spomenikov, za progo Šamae - Sarajevo, za obnovitev mladinskih domov, itd. Tako so že v tem me-
secu tekmovanja zbrali vsoto 1,017.839 lir. Na gospodarskem sektorju so s prostovoljnim delom izvršili še razna druga dela v korist skupnosti. Uspehi pa bi bili prav gotovo še večji, ko bi dela ne oviralo slabo zimsko vrtrne.
Na kulturno prosvetnem polju pa so dosegli celotni načrt za 60°/o. Vršile so se že razne prireditve, otvorila sta se dva večerna tečaja slovenščine im sicer v Borjani in v Sužkiu. Skupnih večernih tečajev v okraju je 14, katere obiskuje 319 tečajnikov. Postavili sta se dve pionirski knjižnici, v Ladrah in na Vršnem, za knjižnice prosvetnih društev pa je bilo nabavljenih 40 novih knjig. Vršili sta se dve kulturni predavanjih Kobaridča-ni pa so si ustanovili svoj šahovski klub.
Tudi pri fizkulturi beležimo lepe uspehe in napredek, to pa predvsem pri naših smučarjih, ki so v smislu tromesečnega tekmovanja sami organizirali smučarske tekme v veleslalomu, kjer je nastopilo več smučarjev iz Livka in okoliških vasi. Ti smučarji so letos nastopali že na raznih drugih tekmah in tudi na tekmi za državno prvenstvo Slovenije.
Prav tako so tudi samo organizacijo v okraju že precej izboljšali in v tem pogledu dos.egli že 50°/o celotnega načrta. Med tem časom sta bila ustanovljena tudi dva krajevna odbora Enotnih sindikatov.
Od celotnega načrta na Kobariškem so že v prvem mesecu dosegli 670/o, kar nam je jasen dokaz, da je . kobariško ljudstvo dobro razumelo smisel in splošne koristi tekmovanja.
»Želel bi, da bi vsa Amerika videla tisto, kar sem jaz videl v Jugoslaviji “
piše ameriški književnik Robert John v sarajevskem „Oslobodjenjuu
Robert John, ameriški književnik, ki je te dni obiskal vzhodno Bosno, je spisal v današnji št. sarajevskega »Oslobodjenja« svoje vtise s potovanja po Jugoslaviji.
»Pred kratkim sem se vrnil s potovanja po vzhodni Bosni, kjer sem bil 6 dni, piše Robert John. V teh 6 dneh sem potoval preko 13 naselij in se razgovarj-n / nekaj stotinami ljudmi. Govoril sem z uradniki ljudske oblasti, prosvetnimi referenti, sindikd-nimi voditelji, delavci iz ra/'iò nih tovarn, vojnimi sirotami, borci, ki so se več let borili po gozdovih in z ljudmi, ki so izgubili vse, na splošno rečeno, razgovar-
jal sem se s širokimi ljudskimi sloji.
Želel bi, da bi vsa Amerika videla vse tisto, kar sem videl jaz. Moja dolžnost je, da stremim po tem, da bi ameriško ljudstvo videlo to, kar sem jaz videl.
Videl sem kaj je napravila vojna v tem delu Jugoslavije. Toda še več, videl sem, kako dobiva nova Jugoslavija svojo novo obliko. V dolini Drine sem videl in občutil duh ljudi, ki je omogočil da so bile dosežene tako veličastne zmage bolnišnice, šole in podjetja so bila zgrajena preko noči. Nova in velika poslopja rastejo na ruševinah starih. V te-

Primorski pisatelj o naši knjigi
V nedeljo 2. marca so t gorici na Travniku slovesno otvorili Ljudsko knjižnico. Dr. Andrej Budal je imel ob tej priliki otvoritveni govor, kate-regalprinašamo v celoti.
Ni ga med vami človeka, ki se ne bi zavedal važnosti knjižnic in čitalnic. Zgodovina človeške izobrazbe je tesno povezana z usodami knjig in časopisov. Ko so v starem veku vojni dogodki povzročili požar slovite knjižnice v Aleksandriji in v Egiptu, je ta dogodek veljal za hud udarec, ki je zadel ves tedanji kulturni svet. V srednjerp veku so bili samostani čuvarji rokopisov in knjižnih zbirk. Navadnemu človeku so bile knjige in šole težko dostopne in človeštvo je dolgo tavalo po teminah nevednosti. Sele z iznajdbo tiska se je to stanje spremenilo.
Med prvimi knjigami, ki jih je nova iznajdba prinesla človeštvu, so bile tudi slovenske. Brž za nemškim narodom, ki je v Luthrovih knjigah .dvignil protest zoper rimsko pokvarjenost, je zahteval tudi slovenski narod svobodo vesti in vere. Slovenska
knjiga je stara skoraj štiristo let. V letu 1551 je izdal Primož Trubar prvi dve slovenski knjigi, katekizem in abecednik, ki sta bili tiskani z.nemškimi črkami, a že 1. 1555 sta izšli isti dve knjigi v latinskih črkah in ta abeceda je ostala v slovenski knjigi do danes. Protestantska borba za svobodo vesti sc je vodila sprva pretežno z živo govorniško besedo. Ko pa je reakcija predi-kante pregnala, se je borba nadaljevala največ s knjigami, ki so se skrivaj uvažale in širile. Malo je bilo tedaj ljudi, ki so premogli nekaj knjig. Kdor je imel tak zaklad, ga je skrbno čuval pred katoliško reakcijo, ki je knjige plenila in požigala. Protestantizem se med Slovenci ni ohranil, ostala pa je ljubezen do slovenske knjige in do slovenskega branja. Katolištvo samo je bilo prisiljeno, da se poslužuje glavne protestantske knjige, Dalmatinove biblije, in da stopa v pri-
rejanju slovenskih knjig po Grubarjevih, Dalmatinovih in Bohoričevih stopinjah. Adam Bohorič je bil sestavil 1. 1584 za protestantske šole prvo slovensko slovnico »Arcticae horulae« — »Zimske urice« in je uredil abecedo, ki se je imenovala po njem bohoričica. Tristo let so se nato tiskale vse slovenske knjige v bohoričici.
Protestantizmu je sledila katoliška obnova, ki pa ni bila glede slovenskih knjig nikakšna obnova, temveč korak nazaj v temni srednji vek. Vse sedemnajsto stoletje ni izšla skoraj nobena pomembna slovenska knjiga, rele prosvetljeno osemnajsto fto-letje, ki je na zapadu pripravljalo in končno izvedlo veliko francosko revolucijo z novimi, naprednimi zahtevami svobode, bratstva in enakosti, je ustvarilo boljše pogoje za uspešen razvoj slovenske knjige. Redovniki kakor Marko Pohlin, Damascen
Dev z almanahom »Pisanice« i. dr. so brez velikega daru, a z veliko vnemo in dobro voljo ustvarili marsikaj dobrega in dali mlademu Vodniku trdno slovensko podlago. Posvetni duhovniki kakor Japelj, Gutsmann in drugi so gojili nabožno in sk>v-niško književnost in so zbirali slovarsko gradivo. Največje zasluge za podvig dobre slovenske knjige pa je imel mecen baron Žiga Zois, ki se je rodil pred dvesto leti v Trstu (1747—1819) in je v svoji ohromelosti iskal plemenitih užitkov v svoji bogati domači knjižnici, odprti vsemu njegovemu krogu iz »akademije delavnih« (Academia operoso-rum), zlasti Linhartu, Kumerdeju, Vodniku, Kopitarju in drugim. V tem krogu je Linhart postavil temelje slovenskemu gledališču z igrama »Županova Micka« in »Ta veseli dan, ali Matiček se ženi«. V njem je Vodnik našel svojo čisto narodno in ljudsko
ku je tudi gradnja industrije med Rogatico in Fočo, kjer so že udarjeni temelji boljšega življenja prebivalstva vsega tega kraja«.
Robert John je bil nekoč že v Jugoslaviji; v tem kratkem času je zvedel o njej nekaj malega, »toda duh današnje Jugoslavije se sploh ne more primerjati z duhom stare Jugoslavije«. Vsem tistim, ki mislijo, da v dobi miru ni poleta in borb za obnovo^ predlaga naj pridejo v dolino Drine, kjer gradi ljudstvo novo življenje'
Robert John zaključuje svoj članek:
»Milijoni ameriškega ljudstva so za resnično demokracijo, ki mora vladati po vsem svetu. V boju za resnično demokracijo tako v Ameriki, kakor izven nje, je naš tisk naš naj večji sovražnik. Zato znova prosim jugoslovanske narode naj se zavedajo, da glas ameriškega tiska ni glas ameriškega ljudstva. Jugoslavija ima pri svojem boju v mirni dobi ob svoji strani milijone ameriških prijateljev«.
Praznik Rdeče armade
v Moskvi
Dne 23. p. m. je bila v prestolnici sovjetske zveze v Moskvi, slovesno proslavljena 29-obletni-ca sovjetske armade.
Ulice so bile slovesno okrašene. Po vseh oddelkih moskovske garnizije, vojaških akademijah in šolah so bile v zvezi s tem praznikom, slovesno akademijo in koncerti. Centralni muzej sovjetske armade, ki priča o preteklih velikih bitkah, je bil ves dan poln obiskovalcev. V njem je zastava zmage, ki so jo sovjetski vojaki izobesili nad Reichstagoin v Berlinu; v njem je razstavljena strašna vojna oprema, s katero so bili uničeni fašisti, daljp vojaška odlikovanja po!eg osebnih odlikovanj slavnih sovjetskih generalov Batutina in Cerankov skega. Muzej dobiva st j'n • no ve razstavne predmete od katerih jih je bilo več tisoč zbranih v zadnjem letu. Muzej je dobil številna darila prijateljev sovjetske armade v inozemstvu. Zvečer je vladalo po ulicah prestolnice praznično razpoloženje.
Ob 20. uri je tisoče raket različnih barv razsvetljevali nebo; 20 topovskih salv je odjeknil., nad prestolnico — kot svečan pozdrav na čast 29-oblctnice oboroženih sil sovjetske države.
ČITAJTE IN ŠIRITE »SOŠKI TEDNIK"

smer, izdal je trikrat »Veliko Pratiko« (1795—1797) in je osnoval prvi slovenski časopis »Ljubljanske Novice«, ki je izhajal od leta 1797 do leta 1800. Letos praznujemo stopetdesetletnico postanka »Ljubljanskih Novic«, ki jim je bil Vodnik tri leta urednik in edini pisatelj; četrto leto jih je urejal Janez Sušnik, nato pa so prenehale. Skoraj pol stoletja so ostali Slovenci brez svojega časopisa in ko so ga po neštetih prošnjah leta 1843 vendarle dobili, jim je mačehovska Avstrija dovolila le strokovni list »Kmetijske in rokodelske Novice«, ki jih je mnogo let i reial dr. Janez Bleiweis. Šele '■ pomladi narodov leta 1848 je bujno pognala cela šuma slovenskih listov, ki so čez malo v novi reakciji po večini spet zamrli. Usode slovenskega časopisja so bile v drugi polovici preteklega stoletja zelo mnogovrstne, vendar so se z razgibanim strankarskim življenjem razvijali tudi slovenski listi. V dvajsetem stoletju je doseglo naše časopisje kljub dvema vojnama in kljub fašistične-
Štev. 10	___________________»Soški tednik", 8. marca 1947	Stran 3
Slovensko narodno gledališče v Gorici
Italijanski šovinisti se sami tepejo po plavi
Goriška mladina na smučarskem tečajn v Pianici
V nedeljo, 2. marca, je gostovalo v Gorici, v Verdijevem gledališču, Slovensko- narodno gledališče iz Trsta s K. Simonovo igro v šestih slikah »Tako tudi bo«.
Po dolgih mesecih prisilnega odmora, ko nam ni bilo mogoče videti in poslušati nobene važnejše novosti na gledališkem odru in to ravno zaradi tega, ker smo z odvzemom Ljudskega doma ostali brez primerne gledališke dvorane, nam je gostovanje tržaških igralcev prišlo dvakrat dobrodošlo.
Goriško in okoliško ljudstvo je napolnilo dvorano ter pazno sledilo izvajanjem igralcev, ki so nam ostali isti zvesti in dobii znanci še izza lanske gledalske sezone. Bodisi glavne vloge, kakor ostale manjše vloge so bile dobro zasedene; režija v pravih rokah. Ves okoliš igre jc ogrel poslušalce, ki so se čutili povezani z dejanjem, ki jim je bilo k" likor toliko že domače, saj so dogodki in miljč pomaknjeni že čisto v našo bližino. Ne z l: se nam več potrebno opisati dovršeno igro vsakega posameznega igralca in igralke, saj je cel an-sambl Slovenskega narodnega gledališča tvoril umetniško eno to, ki je prišla z naravnim poda janjem vlog do popolne veljave. Nadejamo se, da bomo imeli v bodočnosti še večkrat priliko pozdraviti vrle igralce v naši sredi in to v svoji dvorani, nemoteni
Gorica
Ob zaključku mednarodnega tedna žena - velika kulturna prireditev v Gorici
V nedeljo, 9. marca ob 3. uri popoldne, priredi goriška ASIŽZ kulturni nastop, sodelovali bodo pionirji iz Gorice in Tržiča. Program tega popoldne vsebuje med drugim pestre točke z glasbo, petjem, baleti itd. Prireditev, ki se bo vršila v znamenju slovesnega zaključka mednarodnega tedna žena, se bo vršila v
mu in nacističnemu zatiranju primerno višino. S časopisi so se vse zadnje stoletje množile tudi slovenske čitalnice. Če se danes ozremo po teh prostorih, nam je brž jasno, da posameznik ne utegne več vsak dan sproti pregledati vseh zanimivosti, ki mu jih nudi naše dnevno, tedensko in mesečno časopisje.
Leto postanka »Ljubljanskih Novic« je obenem rojstno leto »Velikana učenosti« Matije Čopa. Letos slavimo stopetdesetletnico njegovega rojstva. Rodil se je 26. januarja 1797 v Žirovmci na Gorenjskem, blizu Prešernovega rojstnega kraja Vrbe, tri leta pred Prešernom. Šolal se je v Ljubljani in na Dunaju, služboval je kot srednješolski profesor na Reki, kot srednješolski in univerzitetni profesor v Lvovu, kot srednješolski profesor in nato kot knjižničar v Ljubljani do svoje prerane smrti, ki ga je dohitela 6. julija 1835 med kopanjem v Savi pri Tomačevem nad Ljubljano. Matija Čop je strastno zbiral knjige in je bil tako zaverovan v njih prebiranje, da mu je to estetsko uživanje požiralo preveč dragocenega časa in mu
od šovinističnih zlikovcev, ki nam hočejo ob vseh prilikah kratiti umetniški užitek,
Samo mimogrede naj omenimo — to kar »Lunedi« opisuje kot »buffonata slava« — da kljub temu, da so se vtihotapili pri vsej policiji v podstrešje gledališča italijanski šovinistični izziva-či ter na prav pobalinski način vrgli po dvorani nekaj lističev z napisi »Italia« kar ni občinstva v dvorani nikakor vznemirilo, nasprotno za pobaline, ki ne znajo kaj pametnejšega, imamo samo pomilovanje, ko vidimo da se njih sovraštvo in jeza do našega kulturnega podviga tako otročje izraža. Tudi trenotna prekinitev toka je delo teh šovinistov, ki ne znajo na drugačen način izliti svojega starega gneva do vsega, kar je naše. Vajeni smo vsemu. Bombni atentati, grozilna pisma ter oviranje naših kulturnih predstav pač ne bo uklonilo našega borbenega duha, naše jeklene volje do kulturnega razmaha in naše gotovosti v končni uspeh.
Vse te podlosti italijanskih ekstremistov in vernih Mussolinijevih kreatur se bodo maščevale nad njimi samimi. Gnoja in smeti imajo že toliko, da so v njih že skoraj zakopani. Ko bo ves ta mrčes pod silo razmer izginil, takrat bo pošteno italijansko ljudstvo videlo v nas in pri nas prijatelje, ki skušajo z visokim kulturnim poletom kazati pot tudi njim samim.
dvorani Sport Centra, na Kate-rinijevem trgu (vhod iz ul. Orzo-ni). Goriške žene vabijo vse občinstvo.
Zvečer pa ob 20. uri se bo vr-čila v isti dvorani Sport Centra, (kjer se je nedavno vršil planinski ples), velika plesna prireditev, na pobudo goriških žena, ki vabijo občinstvo k obilni udeležbi.
Vstopnice se lahko dvignejo v kavarni Bratuž, ali v Ljudski knjižnici- na Travniku ali pri vhodu.
ga ni ostalo niti toliko, da bi bi; Slovencem napisal nekaj prepotrebnih lastnih del. Prešeren ga je prijateljski zbodel: »V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige«. Vendar je prav Prešernu in sotrudnikom »Kranjske Čbelice« ves čas svojega bivanja v Ljubljani zelo velikodušno razsipal »Krezove zaklade« svojega duha. Radodarno je pomagal z nasveti in spisi in vsi so ga priznavali za svojega duhovnega in estetskega voditelja. Njegova bogata knjižnica je po njegovi smrti pomnožila licejsko knjižnico v Ljubljani, ki se je do danes razvila v prvo in najbogatejšo slovensko knjižnico. Največja Čopova in Prešernova zasluga je v tem, da se je slovensko slovstvo dvignilo na evropsko višino in si je naš jezik izbojeval enotnost, samostojnost in častno mesto med drugimi slovanskimi in evropskimi jeziki, da ni utonil v Vrazovem ilirstvu in. tudi ni obtičal v pokrajinski razcepljenosti, kakršna ga je ogrožala dotlej. Glavna slovenska knjiga iz tiste dobe so Prešernove Poezije, katerih stoletnico smo praznova-
Zaporniki se zahvaljujejo mladini
Dragi tovariš, ki se je te dni vrnil na svobodo, se zahvaljuje vzgledni mladini iz Oslavja s sledečimi besedami: »Komic Pino in Pintar Darko se toplo zahvaljujeta mladini iz Oslavja za darove, ki sta jih prejela v zaporu ter izražata svojo hvaležnost in veselje, da se je izkazala tako solidarna s pripo.miki in da se jih ob vsaki priliki spominja«.
Solkan
V znamenju tromesečnega tekmovanja
Naša vas je tudi že nekaj doprinesla za prvomajsko tekmovanje. Pretekli teden je mladina priredila tek čez drn in strn, ki se ga je udeležilo lepo število mladih fizkulturnikov. Nabavili so si tudi mrežo in žogo za od bojko, za katero vlada med mladino precejšnje zanimanje.
V okviru prosvetnega društva se vršijo vaje za nove prireditve. Pretekli mesec sta bili v naši va si dve kulturni prireditvi, ki sta dobro izpadli ter pokazali tudi precejšnjo kulturno višino.
Tudi na zadružnem polja tvJe-žimo dobre uspehe. Pridobili smo 23 novih članov za nabavno prodajno zadrugo, dočim so sindikalne vrste narastle za 15 novih članov. Sindikati so končali z razdeljevanjem drv.
Slabo vreme ovira obnovo, toda razpoloženje je ostalo na višini, kajti 200 delavcev se je obvezalo, da bo žrtvovalo tedensko po eno uro v denarju v prid tromesečnega tekmovanja. Vsestranskega dela se je udeležilo 95 prostovoljcev.
Renče
Gogoljev »Revizor"
Naša igralska skupina prosvetnega društva »Zvezda« se je v nedeljo že v drugič predstavila občinstvu z Gogoljevo veseloigro »Revizor« ter žela za svoje dobro podajanje zasluženo odobravanje. Kljub temu, da je igra težka ter da zahteva od igralcev in igralk veliko dobre volje in talenta, vendar so poslušalci odnesli najboljši vtis.
Vse graje pa je vredno obnašanje nekaterih mladeničev, ki ne cenijo truda požrtvovalnih kulturnih delavcev in jim je vsaka boljša igra »španska vas«, če že ne kaj hujšega. Njih razgrajanje in nekulturno obnašanje spada vse drugam, samo ne v gledališko dvorano. Zadnji čas je, da si ustvarijo drugačne odnose do našega kulturnega udejstvovanja.
li lani; izšle so L 1846. S to našo temeljno knjigo smo se Slovenci kulturno uveljavili pred svetom. Čeprav so omejeni Prešernovi nasprotniki rajši povzdigovali votlega in gromkega Koseskega, je zgodovina kmalu potegnila pravično mejo med genialnim pevcem po božji volji in napihnjenim, izumetničenim, če-sto neumljivim izdelovalcem bobnečih pesniških stopic.
Mladoslovenci so dvignili Prešernove in Čopove vrednote, da jih je ves narod spoznal in vzljubil. Slovenska knjiga je doživela nov višek v trojici Levstik-Stri-tar-Jurčič. Kaj pomeni za razvoj slovenske knjige na Primorskem in zlasti na Goriškem ime Simon Gregorčič, so pokazale Gragor-čičeve slavnosti sredi narodno osvobodilne borbe ob stoletnici Gregorčičevega rojstva 1. 1944 in lani ob štiridesetletnici njegove smrti. Za njim in za velkimi slovenskimi romanopisci je nastopila moderna, ki je ustvarila Slovencem lepo število novih književnih umetnin, od Kettejevih in Murnovih Poezij do obširnega Cankarjevega in Župančičevega dela. Če se je ustil sredi pretekle-
Bilje
Razstava gospodinjskega tečaja
Preteklo nedeljo se je vršila v Biljah razstava del, ki so jih izvršile gojenke gospodinjskega tečaja. Posebno pozornost so zbujala ročna dela v šivanju in pletenju ter razni kroji. Razstavljeno je bilo tudi razno pecivo, ki so ga pridne tečajnice izdelale po receptih.
Dobro prirejeno razstavo je p ose til tudi predsednik n óve g a goriškega okraja tov. Vižintin, ki se je zelo laskavo izrazil o razstavljenih delih ter čestital voditeljici tečaja tov. Hmeljakovi in potom nje vsem ostalim tečajnicam.
Vse hvale je vredna požrtvovalnost vseh tečajnic, ki so se pridno učile, se neumorno pripravljale ter tudi same poskrbele za kurivo. Razstava je pokazala, kaj vse zmore dobra volja posameznika, ki stremi k napredku in k zboljšanju življenjskega standarda.
Prvačina
Razvitje delavske sindikalne zastave
Dne 27. p. m. se je vršila v naši vasi pomembna slavnost. Krajevna podružnica Enotnih sindikatov je razvila svojo delavsko sindikalno zastavo. Ob tej priliki se je zbrala množica, ki je štela preko 500 ljudi. Razen razvitja zastave smo praznovali tudi 29. obletnico Rdeče armade. Obenem smo počastili spomin padlih junakov, Rdečearmejcev in partizanov.
—
Kanal
Vzgleden tovarii
Okrajni odsek za socialno skrbstvo je delil nagrade invalidom narodno osvobodilne borbe. Ob tej priliki smo bili priča, kako je tov. Štucin Stanko iz Go-
ga stoletja oholi Nemec Anasta-sius Gruen, da si upa slovensko slovstvo povezati v culico, bi ga danes tak poskus pokopal pod piramido prvovrstnih in prav dobrih slovenskih knjig; to bi se mu zgodilo tudi v tej čitalnici in njeni knjižnici.
Kar si je naše ljudstvo že zdavnaj želelo, se danes uresničuje. Temelji naše ljudske kulture, ki so bili pred prvo svetovno vojno precej trdni, a so jih naši nasprotniki med obema vojnama uničili, se danes obnavljajo. V državni knjižnici, par minut odtod, je stal za mojih dijaških let in morda še stoji latinski napis: Ilič mortui pracbent vivis et sapere et vivere — Tu mrtvi nudijo živim modrost in življenje. Za to našo knjižnico bi bik) treba napis popraviti tako: Tu živi nudijo živim modrost in življenje. Naši pisatelji od Trubarja, Vodnika in Prešerna dalje so za nas posebno danes tako živi, kakor niso bili še nikoli. Ta prostor bodi zametek obširnejšega doma slovenske Muze in postani zaželeno zbirališče tistih Slovencev, ki so jim kulturni užitki važnejši in potrebne j ši od vseh drugih.
renje vasi, istotako invalid, z lastnega nagiba podaril prejeti denar v sklad vejnih sirot, kljub temu, da sam težko prehranja svojo družino. Vzgledni tovariš je pač sam izkusil žalostno usodo sirot in zato je tudi pravilno doumel položaj teh revčkov. Naj bi tovarišu Štucinu sledili še drugi.
Sedlo na Kobariškem
Mi gremo naprej..
Kljub temu, da ovira prvomajsko tekmovanje sneg in dež, vendar ne počivamo, temveč skušamo zboljšati organizacijo na vasi. Pridobili smo nove člane za naše oroanizacije ter smo pridno na delu v pripravah za mladinsko progo Šamae - Sarajevo. V prvo delovno brigado sta se javili dve mladinki in en mladinec. Na prostovoljnih prispevkih smo nabrali 1200 lir.
Žaga na Bovškem
Zadružno udejstvovanje
Razveseljivo je dejstvo, da se tudi naša vas resno zanima za zadružništvo. Imamo poslovalnico nabavno-prodajne zadruge, ki kar dobro deluje. Na zadnjem vaškem zboru smo sklenili, da je potrebno in koristno nabaviti si žago na električni pogon, ker je dandanes vsakemu jasno, da je žaganje drv z navadno ročno žago zamudno in ekonomsko neopravičljivo. Vsi, ki so se zborovanja udeležili, so si bili edini v tem, da bo vsak prispeval za nabavo žage 1.350 Mr kot delež. Veseli nas, da je ta pameten predlog prodrl in to tudi pri onih, ki so do sedaj imeli gotove pomisleke.
Za Oe£]I dom o Kojsliem
Velika je požrtvovalnost briških žen in ogromni so njih prispevki za sirote »Severjevega doma« v Kojskem. Zadnje dni so prispeli sledeči darovi in sicer so darovale žene iz Vipolž 1150 lir, iz Hlevnika - Skrij evo 220 lir, iz Brestja - Figovce 1000 lir in iz Kojskega 500 lir. Vedno vzgled-ne žene iz Štev er j ama pa so pristopile kot redni podporni elani z svoto 500 lir mesečno.
Tudi žene kanalskega okraja niso pozabile na »Dečji dom« v Kojskem. Nasprotno, tedensko prejemamo poročila o raznih vaseh, ki prirejajo kultur ic prire ditve ter pošiljajo prispevke za to važno ustanovo. Žene iz vasi Sela - Kozmerice so priredile pred kratkim zabavni večer, na katerem so zbrale 1000 lir prostovoljnih prispevkov ter jih nakazale za prepotrebne sirote v Kojskem.
OBVESTILO
Podpoveljstvo mestnih straž (ul. Mazzini, 7) naznanja, da so našli znesek denarja, ki se sedaj hrani pri tem poveljstvu.
Našla se je tudi majhna zapestna ura iz kromirane kovine.
Kdor more dokazati, da je lastnik, naj se zglasi pri zgoraj imenovanem podpoveljstvu mestnih straž.
Živel 8. marec, mednarodni praznik žena !
MnJilliim flit-
asameifàò
...................	....iBL.iilHlhiiiliii.i.J,/'	iiiiii ,;iu ............i ini,lijta............... . ........................... ................................................................Ulili............................... ................... ?li■.. ........................................................................................ ....................1. ; iju...	'a,.: ■i
4
Soški tednik**, 8. marca 1947
Štev. 10
V	nedeljo se je na-.Jjevalo jugoslovansko nogomeViO prvenstvo. Razen Rdeče zvezde so vsi prvaki na prvenstveni lestvici odnesli zmago. Na čelu je moštvo Partizana, ki je v Titovgra-du zmagalo nad Budučnostjo. Tržaška enajsterica Lj. P >nziane je nastopila v Mariboru, tejer je igrala prijateljsko tekmo / Nat-to. Vsled snega ni bilo mogoče izvesti tekmo za prvenstvo.
V	okrožnem prvenstvu je zmagalo Primorje nad Colom; Miren je premagal Krmin II z 3:2.
• * *
Na Reki se je vršila izredna skupščina vseh fizkulturnih društev, da bi se izvedla fuzija v eno samo fizkilltumo društvo »Kvarner«. Za predsednika društva je bil izvoljen Ivan Kučera, pomočnik ravnatelja tovarne »Torpedo«, za sekretarja pa Barbieri Elidio.
• • •
V	Pragi se je zaključilo tekmovanje za prvenstvo sveta in Evrope v hockeyu na ledu. Prvenstvo si je priborila Češkoslovaška z zmago nad Ameriko z rezultatom 6:1. Češkoslovaška je bila uradno proglašena za prvaka. S tem je ostala Češkoslovaška prvič svetovni prvak v hockeyu na ledu ter sedmič prvak Evrope.
Ob koncu igre je občinstvo vdrlo na igrišče, dvignilo igralce na roke, polomilo palice in drobce palic odneslo s seboj za spomin. Pokal za svetovno in evropsko prvenstvo je pripadel Češkoslovaški. Najslabša ekipa vsega tekmovanja, Belgija, je dobila pokal, ki ga je daroval minister za narodno zdravje, moštvu, ki bi pokazalo najdostojnejšo igro.
SMUK
Goriški smučarji so se udeležili letošnjega državnega prvenstva v Sloveniji. Zaradi izredno slabega vremena, ki je otežkočil prometne zveze, so člani »Soškega smučarskega društva« napravili nič manj kot 90 km poti na smučih v snežnem metežu, da bi pravočasno dospeli na Bled, kjer so se vršile tekme. Kljub tem težavam in naporom so naši go-riški tovariši zabeležili lepe uspehe. Skupina za patrolni tek, ki je bila sestavljena iz tovarišev Kazimirja Namarja (Gorica), Vlada Miklaviča (Livek) in Ludvika Faletiča (Ravna), se je plasirala na šesto mesto, kar je vsekakor nepričakovan uspeh. Istotako so se dobro odrezali na individualni progi 15 km. Med mladinci je dosegel tov. Janko Jekli iz Livka deveto mesto.
Ljubo doma, kdor ga ima
Pred dnevi' se je oglasil v uredništvu srednje star mož iz Soške doline ter nam je dal v vpogled pismo, ki ga je prejel od brata, ki biva že dvajset let v daljni Ameriki
Opisuje življenje v Ameriki, ki ni nikakor tako rožnato, kakor si nekateri naivneži predstavljajo. Dokler so mladi in pri polni moči, še gre. A treba je trdo delati. Če pa je človek že kolikortoliko zgaran, potem pa je res najbolje, da ne sanja o novem svetu, kajti Ameriko ima lahko vsakdo dom.a Pismo zaključuje: »Dragi brat, predno končam to moje pisanje, ki ti ga pišem zadnji dan starega leta, medtem ko žena še lika perilo in obleko za otroke, bi ti še eno povedal: grejte se ob domači peči in jejte »oblice« (repo), ampak doma. Sam bi se rad vrnil v vaše kraje, a zaenkrat ne mo-
rem. Kolikokrat se spomnim na star slovenski pregovor, ki pravi: ljubo dom.a, kdor ga ima«.
Kulturni drobiž
Iz Moskve poročajo: Na seji instituta za svetovno literaturo pri Akademiji znanosti ZSSR je podal namestnik predsednika zunanje komisije Zveze sovjetskih pisateljev Aleksander Lejtes referat o sovjetski literaturi v inozemstvu. »V teku zadnjih 5 let, je rekel govornik, »je bilo v Evropi in Ameriki izdanih 182 del sovjetske književnosti. V Angliji je bilo v teku leta 1943 natisnjenih 59 del sovjetskih avtorjev. Novela Konstantina Simonova »Dnevi in noči«, posvečena Stalingrajski bitki, je bila izdana v Ameriki v 500.000 izvodih. V Franciji je doživelo velik uspeh delo književnice Vere In-ber »Leningrajski dnevniki«.
Docent sofijske univerze Velo Veljčev je imel v vseruskem gledališkem društvu predavanje o glavnih momentih v razvoju bolgarskega gledališča. V svojem predavanju je poudaril, da so imela velik vpliv na razvoj ool-garske drame dela Gorkega. Bolgarsko gledališče v veliki meri uporablja ustvarjalne metode najboljših ruskih režiserjev Stanislavskega, Vahtangova in Tri-rova.
Na Dunaju so odprli razstavo sovjetskega slikarstva in grafike. Priredil jo je komite za umetnost pri ministrskem svetu ZSSR, skupaj z društvom za kulturne stike med ZSSR in inozemstvom. Razstavljene so slike 4 sovjetskih slikarjev:	Aleksandra in Sergeja
Gerasimova, Aleksandra Ejnoka in Arkadija Plastova. Na razstavi so bili predstavnik avstrijske vlade Fiegl, predstavniki sovjetskega in zavezniškega poveljstva v Avstriji, ministri in poslanci parlamenta, predsednik dunajske občine Koerner in drugi javni delavci.
Eno izmed največjih založni ških podjetij v Jugoslaviji »Prosveta« je založilo v preteklem letu 222 izdaj s skupno naklado
4,334.000	izvodov raznih publikacij. V tem letu je predvideno, da se izda 325 knjig.
Državno gledališče »Stanislavski« je predvajalo novo gledališko delo o jugoslovanskih partizanih »Novi svet«, delo pisatelja Mdivanija.
Delo prikazuje ter z najglobjo realnostjo slavi junaško m nevarnosti polno življenje jugoslovanskih rodoljubov in njihov boj proti nemškim fašistom in izdajalcem domovine — četnikom. Glavna osebnost je narodni heroj bosanskih mest Slavko Babič. V delu nastopa tudi maršal Josip Broz - Tito.
Preteklo soboto se je začelo v centralnem šahovskem domu v Beogradu finalno tekmovanje za ekipno šahovsko prvenstvo FLRJ. Vsa srečanja prvega in drugega kola so bila nedokončana.
V Murski Soboti se je vršil šahovski brzotumir za naslov prvaka Murske Sobote. Brzoturnir-ja se je udeležilo 44 tekmovalcev, ki so bili po žrebu grupirani v štiri skupine. Naslov prvaka za mesec februar si je priboril Kloj-čnik s 26 točkami (dosegljivih 32).
Mladinska šahovska ekipa iz Ljutomera je gostovala z mladinci FD »Sobote« ter izgubila z 10:6.
Razdeliteo otrobou
Ohrožno kmetijsko nadzorstvo sporoča :
Živinorejcem bivajočim v občini Gorica, je na razpolago večja množina otrobov, ki bodo razdeljeni za krmljenje mlečnih krav in za perutnino.
Za prejem nakazil se bodo morali prizadeti obrniti na Statistični odsek kmetijskega nadzorni-štva v Gorici — Korzo Roosevelt št. 5 - II. nadstr. - od 8 do 12 ure — v sledečem redu:
Četrtek 6 marca — priimki z začetno črko A - B.
Petek 7 marca — priimki z začetno črko C - D.
Sobota 8 marca — priimki z začetno črko E - F - G.
Pondeljek 10 marca — priimki z začetno črko H - I - K.
Torek 11 marca — priimki z začetno črko L - M - N.
Sreda 12 marca — priimki z začetno črko O - P - Q.
Četrtek 13 marca — priimki z začetno črko R - S - T.
Petek 14 marca — priimki z začetno črko U - V - Z.
Sobota 15 marca — zaostali. Ponedeljek 17 marca — zaostali. Torek 18 marca — zaostali.
Houe knjige
V podružnici Ljudske založbe v Gorici - Rooseveltov korzo 33, pritličje dobite sledeče knjige:
Prežihov Voranc: Od Kotelj do
belih vod...........L. 200.—
Branka Jurca: Pod bičem
(broširano)..........„	55.—
Branka Jurca: Pod bičem
(vezano) ............„	115.—
Kardelj : Pot nove Jugoslavije (broširano) . » 280.— Kardelj: Pot nove Jugoslavije (vezano) . . „ 380.— Marie Pujmanova: Ljudje na razpotju . . „	310.—
Puškin: Pesmi	.	„	230.—
N. Ostrovski: Rojeni v
burji.................. 300.—
Koledar O F za leto 1947 Prežihov Voranc : Samorastniki .............„	360.—
Ferdo Godina: Spomini na partizanska leta V. M. Thackray: Sejem ničevosti (vezano) L,
II. del................ 630,—
V. M. Thackray: Sejem ničevosti (broširano)
L, II. del...........„	480,—
Maksim Gorki: Sovražniki ...................„	200.—
Ciril Kosmač: Sreča in
kruh................... 330.—
Vida Grantova: Slovenska drama (vezano) „	170.—
Vida Grantova: Slovenska drama (broširano) „ 100.— Ivo Gruden : V pregnanstvo ...................»	135.—
S. Kosovel: Zbrano delo
(vezano)............... 385.—
S. Kosovel: Zbrano delo
(broširano)..........„	300.—
Oton Župančič: Zimzelen pod snegom .	„	90.—
A. Avdejenko: Ljubim . „ 140 — Olaf Aslagsson: Šepavec „ 100.— K. Pavstovskij: Kara-
Bugac................»	65.—
Pionirski statut . . . „ 25.— Mihail Šolohov: Tihi
Don I. del (vezano) . „ 230.— Mihail Šolohov: Tihi
Don 1. del (broširano) „ 170.— Maksim Gorki: Mati
(vezano)...........  „	280.—
Maksim Gorki: Mati
(broširano)............ 200.—
Drobne novice
* Nacistični zločinci na Koroškem, katerih bi morala žc davno zadeti zaslužena kazen, uživajo vso. zaslombo avstrijskih oblasti. Pred nedavnim so oprostili nacističnega morilca Wolteja, ki je danes predsednik organizacije socialno demokratske stranke v Smarjeti. Temu sc ni niti čuditi, kajti na Koroškem je še vse polno zagrizenih nacistov.
*	Kakor poročajo iz Rima je prišlo v fašistični stranki »Uomo Qualunque« do razkola. Nekateri fašistični poslanci, med temi Emilio Patrissi, so se ločili od vodje kvalunkvistov Giannini^a ter nameravajo ustanoviti novo stranko fašističnega tipa.
*	Interniranci iz Trakije in Makedonije so predložili anketni komisiji spomenico, v kateri raz-krinkujejo monarhistični) grško vlado, ki podpira četnike in podobne protiljudske elemente.
*	V tovarni kleja v Ljubljani je nastala eksplozija, ki je zahtevala dve žrtvi. Tovariš Pirc Jakob in Kastelic Anton sta sku šala odstraniti napako pri ventilu, kjer je izhlapeval bencin, pri tem se je vžgal bencin; eksplozija je razrušila velik del poslo^ pja ter pokopala tovariša, ki sta žrtvovala svoja življenja, da bi očuvala ljudsko imovino.
*	Koroški pevski zbor »Matija Verdnik« nastopa v Jugoslaviji z velikim uspehom. Ko so se predstavili beograjskemu občinstvu, jih je isto z velikim navdušenjem sprejelo. Posebno so ugajale koroške narodne pesmi.
*	Pri volitvah za občinski svet v Rio de Janeiro (Brazilija) je komunistična stranka dobila največ glasov. Na podlagi rezultatov bo dobila Kompartija 18 mest v občinskem svetu, dočim bodo imele: delavska stranka 9 mest, nacionalna demokratska zveza 9, socialdemokrati 6 in republikanci 5 mest.
*	Na kmetijskih strojnih postajah Jugoslavije je bilo prcrc-jenih več tečajev in na njih se je usposobilo 2317 traktoristov.
*	Prvo filmsko naselje Jugoslavije bodo zgradili v okolici Beograda in sicer na površini 300 ha. Naselje je določeno za nad 1000 prebivalcev in bo imelo sedern srednjih in velikih filmskih ale-Ijev, 4 delavnice, 4 prostore ter dekoracije in drugo. Letna zmogljivost tega filmskega mesta bo znašala dvajset dolgih umetniških filmov razen številnih dokumentarnih in kulturnih filmov.
*	V Moskvi se je 26. preteklega meseca vršil večer jugoslovanskih in sovjetskih književnikov. Namestnik generalnega sekretarja zveze sovjetskih pisateljev Konstantin Simonov je povdaril, da veže narode ZSSR z junaško Jugoslavijo veliko prijateljstvo. Dejal je: »To prijateljstvo 'e nastalo v dneh surove preizkušnje vojnih let. V vrstah Jugoslovan skih partizanov so se borili mno gi intelektualci, ljudje visoke kulture. Med njimi so bili tudi jugoslovanski književniki, ki so b; li navzoči na tej prireditvi'«. Kritik Ferdo Kozak je pozdravil sovjetske književnike in sov:et-sko ljudstvo v slovenskem jeziku.
*	V ponedeljek, 3. t. m., se je zopet pričelo delo v vseh angleških tovarnah. Uporaba električnega toka za domačinsko uporabo pa bo še nadalje omejena.
*	Zaradi zadnjih terorističnih napadov s strani židovskih organizacij je bilo proglašeno v Jeruzalemu in Tel Avivu obsedno stanje. Britanski vojaki preiskujejo hišo za hišo. Angleški poveljnik je izjavil, da bosta obe mesti tako dolgo odrezani od sveta, dokler ne najdejo napadalcev.
*	V Beogradu se nadaljuje proces proti 13 kriminalcem naci-fašistom, ki so pod vodstvom nemškega generala Turnerja zažigali cele vasi in ubivali prebivalstvo Srbije.
*	Znani sodelavec okupatorja Napoleon Zervas je bil imenovan za ministra javne varnosti v grški vladi. Vedno lepše na Grškem!
*	V Benetkah pa se nadaljuje proces proti bivšemu nemškemu maršalu letalstva Kesselringu. Krvoločni nemški general se otepa na vse strani in bi hotel biti čist kot jagnje. Upamo pa, da mu vse to ne bo nič pomagalo — viseti bo moral!
*	Po vseh krajih Slovenske Koroške tekmuje mladina v obešanju tablic s slovenskimi napisi. Mladinci iz Dobrle vesi so že postavili kažipote in obesili talile na raznih javnih poslopjih, nato na pošti, občini in drugih poslopjih. Tudi prebivalstvo v Sv. liju, Škofičah in Logi vesi j c povsod obesilo napise v slovenskem jeziku. Mladina je opravljala to delo s petjem partizanskih pesmi. Ponoči so fašistični in drugi reakcionarni elementi razbili in odstranili table s slovenskimi napisi.
*	V Celju so bile velike manifestacije za slovensko Koroško. Preteklo soboto so se zbrali v mestu delegati vseh krajevnih organizacij Zveze koroških partizanskih in Majstrovih borcev. Na proslavi je govoril tov. Vinko Moederndorfer. V svojem govoru je prikazal vztrajno in odločno borbo koroških Slovence', n njihovo zahtevo po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. V pestrem sporedu so se vrstile recitacdske in pevske točke; sodelovali so solisti, pevski in recitacijski zbori.
*	Odbor za pomoč Jugoslaviji v Buenos Airesu je poslal že štiri pošiljke oblek in hrane, 380 zabojev v teži 52420 kg. Vrednost tega blaga znaša okrog
850.000	pezosov. Te pošiljke so povečini darilni paketi, ki jih naši izseljenci v Južni Ameriki pošiljajo svojcem v domovini. V Split pa je prispel parnik »Uži-ce« iz Aleksandrije z 281 zaboji obleke in obutve v vrednosti okrog 200.000 dolarjev. To blago je poslala jugoslovanska Narodna odbrana v Južni Ameriki (Cile) jugoslovanskemu Rdečemu križu, da blago razdeli.
*	Associated Press poroča, da so kmetje, polzakupniki in poljedelci v srednji in južni Italiji praznovali »kmelski praznik«. Prirejali so mitinge in množične demonstracije, na katerih so pv>-navljali svoje upravičene zahteve, naj se zemlja podeli tistemu, ki jo . obdeluje. V Palermu, v Siciliji, je 15.000 kmetov demonstriralo in zahtevalo izvedbo agrarne reforme.
*	Budimpeške mladinske organizacije so ustanovile odbor za proslavo stoletnice revolucije 1. 1848. Odbor bo napravil podroben načrt za proslavo.
*	Kakor poroča »New York Herald Tribuna«, deluje sedaj kakih 600 nemških znanstvenikov v Združenih državah Amerike. Predstavniki ameriškega ministrstva za vojsko v Fort Bleesu v državi Texas so izjavili, da bodo ti znanstveniki prejeli ameriško državljanstvo in da bodo prišle v ZDA tudi njihove družine. Večje število ameriških znanstvenikov je protestiralo proti nekaterim nemškim učenjakom, ker so se baje aktivno udeleževali v na-cifašističnih in vojaških organizacijah.
*	V zvezi z odkritjem Horthy-jeve zarote proti republiki je po siala Zveza slovanskih študentov v Madžarski madžarskemu ministrstvu za notranje zadeve ostro resolucijo.
V Štandrežu
prodam
hišo z dvoriščem in vrtom. Lohar, ul. Uittorio Veneto, 31 Borica
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava; Gorica, Korzo Roosevelt, 33/11. — Izdaja Usta je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: ^Primorski dnevnik*