PHIHDHSKI DNEVNIK —IV1 ITnrMUlllIHTIIMl II!■! II IM 1111 ■ Milili—■■1B||||—|-WMMM1^M1W1—MUU|MUI1—11|11||BMM||||||II1||||—IH« GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA \ Leto IV - Cena 15 lir -10 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 • Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260. četrtlerj 760, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,163, 330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnllo - uprava: Ljubljana ft-90601-19 TRST sreda, 12. maja 1948 Poštnina plačana y gotov;n. op^dizlon? in abbon. postale Stev. 894 frinas naj dokažejo! Najnovejia. izjava vlade s katero predlagajo vla-' Sovjetske zveze izboljšanje Nebojnih odnosov, je brez vorna najvažnejši politični do-9°aek zadnjih dni. Zaradi te-Je nujno, da jo za danes Površno analiziramo in po-svoje stališče glede nje- verno ^ vsebine in oblike. F ' loti Predvsem nam izjava v ce- hu'— Pripravljene na izbolj-, le medsebojnih odnosov, ra, ?? da3e vtisa> da «0 ZDA larv'1^10 pr‘crau^eMe nn izbali- I tzi °Vazirno že v začetku, da wva vali vso krivdo sedanje- i is^pednarodnega Polo-aia na l (j medtem ko ves svet ve, n\Sovjetska zveza tista, ki ■ Pokolje v Grčiji, da r f JJeteka zveza ne podpira 2»*»*g* režima, da Sovjet-tni ZVeza ne pošilja svoje le-I v Sredozemsko ‘J *M svoia letala krog in 1 fto3in Aziie- Menihi h izboljšanje medse-i odnosov nemogoče, ko s Bo 6 stranJca pozvati dru-j. ^ ^ tisto zatožno klop, na ,er* bi morala sama sedeti. I tuj mer,'-'^a izjava nam doka-■ei da ni zaman borba vse- ■< •’ Proti•w^ra^ine9<1 ljudstva rifk* tmPer^a^zmu, kajti ame-,***» kroge je k temu W*- P™s^il predvsem pri- "e želi ajneriškega ljudstva, ki si ™ „ novih avantur in groz-\to svetovnih bodili Marshall, Truman in vsi jd nadrejeni in podrejeni k lt° prisiljeni podvzeti ga.rak tudi zaradi nenehne-lj 'n naraščajočega pritiska j. skih množic vsega sveta, p®? osredotočile svojo borbo p^zavratnim poskusom im- pr^.ai pa Marshallov načrt, . katerega so hoteli ame-g 1 imperialisti zasužnjiti Pritisniti ljudske dr- ktn i°^ *w saire^ vsako (kn^ .atično gibanje? Ameri-. Ujava 10. maja nam jasno nje8, da so se ji rožnate sa-^ Slede Marshallovega; načr-e«r ° izjutovit® tn da niso jj aPski narodi nasedli največ-Provokaciji imperialistov. e^Pomeni, da so tudi mnogi aj^^i kapitalisti sprevideli ^ *nfki gospodarski pritisk, je njihovih državah uniču-1,1noge industrije. ^ ® nam še enkrat dokazuje, (ja hm nekdo stiska prste in ^ceja resnično izboljša-e>[,SVetovnih odnosov, morajo za vedno opustiti na-jo^ztovne razdelitve v dva ^bora, ki sta se ko-t( Kancev pokazala kot tabor !fo*y'ne ljudske demokracije s ^tsko zvezo na čelu na eni Ce n* in tabor peščioe zatiral-0r_ svobodoljubnih teženj z Dr^^imi bnprialisti v prvih \ ■— na drugi. ; Ameriška izjava nam poda- ■^frsen obris imperialističnih Ako težijo vladni krogi 5 4 izboljšanju odnosov s fototeko zvezo in demokra-državami, se morajo da se svet ne more izliti v vzhodni in zapadni jo delovna ljudstva tvori-države in ne peščica ljudi. bas°dvlovanja z ZSSR pa ne jnira uvo svetu, naivni ton iziava' ko gr katere jasen primer je monarho-falistična vla-I*J,- Je prekosila samega Hit- -c nvrvuj, riAui /im Ko sta Hitler h napade, sta si tudi HM* .»V tUlfi.pl/r 1er\Xf\ tu Pod prldskom ameriškega liudsiva, ki je nezadovolfno s Trumanovo proilsovjeisko politiko izzivanja, In pod pritiskom narodov vsega svela, ki nočejo več vojne VLADA ZDA PREDLAGA izboljšanje odnosov s SZ KLJUB IZZIVALNEMU TONU AMERIŠKE NOTE, KI DOLŽI SOVJETSKO ZVEZO VMEŠAVANJA V NOTRANJE ZADEVE DRUGIH DRŽAV, MED TEM KO ZDA S SVOJIMI VOJAKI IN OROŽJEM DIREKTNO INTERVENIRAJO V GRČIJI IN DRŽIJO SVOJA VOJAŠKA OPORIŠČA NA VSEH DELIH SVETA, JE MOLOTOV ODGOVORIL, DA SOVJETSKA VLADA UGODNO SPREJEMA IZJAVO, KER JE VEDNO VODILA POLITIKO PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA DO ZDA OB SOGLASNI PODPORI VSEH SOVJETSKIH NARODOV PARIZ, 11. — Kakor poroča APP, je moskovski radio sporočil, da Je general Bedeli Smith, veleposlanik ZDA v Moskvi izročil 4. maja sovjetskemu zunanjemu ministru M6-lotovu izjavo o sovjetsko-ameriškvh odnosih. Izjava Je sestavljena v izzivalnem tonu, vendar pa kaže na diplomatski umik, na katerega so bile ZDA prisiljene zaradi vedno večjega pritiska v notranjosti In tudi v inozemstvu. Nota pravi med drugim, aa zaskrbljenost in odločnost ljudstva ZDA naraščata sorazmerno s sovražnostjo sovjetske vlade proti načrtu za evropsko obnovo, doč:m ne predstavlja y očeh Američanov ta program nevarnosti za nobeno državo. Nota nadaljuje nato, da je »zaradi zadržanja sovjetske vlade ali političnih skupin, ki jih ta kontrolira položaj postal tak aa želijo ZDA poudariti nekatere posebno važne točke, da ne bo nobenega nesporazuma)). Moskovski radio navaja sledeče točke severnoameriške izjave: 1. Zunanja politika vlade ZDA je bila obširno opredeljena v zadnjem času. Ta politika uživa podporo večine ameriškega ljudstva in se bo z odločnostjo nadaljevala v bodočnosti, ne o a bi jo noben ponrslek notranje politike, kakor na primer prihodnje predsedniške volitve, mogel spremeniti. 2. Vlada ZDA Izjavlja, da ZDA ne gojijo nobenega sovražnega ali napadalnega namena v svojih od-«osih s Sovjetsko zvezo. Politika ZDA je znana v tem, da ne more imeti nobenega vpliva na interese Sovjetske zveze, če skuša ta živeti v miru s svojimi sosedi in se vzdržuje vsakega vpliva, bodisi neposrednega kakor posrednega na politiko drugih driav. Do sedaj — nadaljuje izjava — nismo nikoli opustili upanja na spremembo politike, ki nam bi dala pr-.liko, da najdemo sredttvo za vzpostavitev dobrih odnosov med našima državama in korenito zmanjšanje ne3porazur.ov, k: imajo sedaj tako neugoden vpliv na mednarodne odnose. Kar se tiče ZDA, ostajajo vrata odprta za razgovore, da se uredijo naša nespora-zumljenja. Vlada ZDA odkrito upa, da člani sovjetske vlade ne bodo obsodili politike severnoameriške vlade, kakor je bila ta opredeljena. Moskovski radio Je nato sporočil, da je sovjetski zunanji minister 9. t. m. sprejel generala Bedella Sm:-tha in v imenu sovjetske vlade za izboljšanje sovjetsko-ameriških odnosov in se izjavil sporazumnega, da se začnejo razgovori z namenom, da se rešijo naspro^jtva med obema državama. Vendarle je.potrebno poudariti, da Sovjetska zveza ne more biti sporazumna A trditvami ameriške vlade, da so mednarodna napetost ;n nez?dovol].vi sovjetsko-amer ški zavzema hoče ne-i^:° braniti svojo nezaslišano ^ ervencijo v notranje zadeve gPvdno-evropskih držav, dalje na^ej Kitajske itd. Nota se »om* sklicuje na tnevar-tfj*- ki jo predstavlja za cv-59e države (za njihove h<)infeJ neka * manjšina*, ki bi Tae‘a zavladati u teh državah. g0 Manjšina, o kateri toliko L.0r®» naj bi bila vsa demo-,1'tna gibanja sveta, vse one utrf*'1*jonske množice, ’ ki so je , nacizem in fašizem in ki hkj.0re, da ne zapadejo v še , odiktature, diktaturo naj-* r0 \ne)šcga zmčaja, diktatu- odnosi posledica sovjetske politike v vzhodni EVropi. Kar se tiče odnosov Sovjetske zveze z njenimi sosedam; in z drugimi državami, ugotavlja sovjetska vlada z zadovoljstvom, da so se od konca vojne ti izboljšali. Kakor je znano, je ta položaj o-mogočil sklenitev pogodb o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Sovjetsko zvezo in temi državami. Te pogodbe imajo izključno namen onemogočiti ponovitev nemškega napada in nasprotno z izjavami Bedella Smitha ne vsebujejo nobene tajne določbe. Sovjetska zveza bo nadaljevala politiko prijateljstva s temi evropskimi državami. V izjavi ameriške vlade — je nadaljeval moskovski radio — je med drugim rečeno, da se nekateri ukrepi zunanje politike ZDA ki so povzročili nezadovoljstvo Sovjetske zveze, dajo pojasniti s pretiranim vplivom Sovjetske zveze na notranje zadeve teh držav. Sovjetska vlada se ne more strinjati e razlagami te vrste. Kar se tiče držav vzhodne Evropa, so nastale spremembe v sistemu dogovorov, ki družijo te države. Bilo bi povsem netočno, če bi hoteli pripisati demokratične spremembe, ki so nastale, sovjetskemu vplivu v notranje zadeve teh držav. To bi pomenilo, da se hoče ignorirati dejstva oa so te spremembe naravni rezultat zmage demokratičnih, sil nad nacizmom in fašizmom. Razumljivo je torej, da so bili komunisti postavljeni na vodilna mesta, ker so narodi teh držav prepričani, da so komunisti najbolj odločni sovražniki nove vojne. Nihče nima pravice diskutirati dejstva, da so demokratične reforme, ki so se izvr-š’le, notranja vprašanja. Iz ameriške izjave pa vendar izhaja, da ima severnoameriška vlada druge vidike in se s svoje strani vmešava v notranje zadeve drugih držav. Dogodki v Grčiji niso edini primer tega vmešavanja. Z druge strani razlaga severnoameriška vlada «nezadovoljiv» položaj v sovjet-skoamerlških odnosih e zadržanjem Sovjetske zveze proti načrtu za pomoč Evropi. Vendar je jasno, da ta načrt ne bi bil postavljen v znani obliki, če bi slonel na normalnih odnosih v okviru OZN in če ne bi Sov.etska zveza zavzela negativnega stališča proti njemu. Zato izjavlja vlada Sovjetske eveze, da je sedanji »nezadovoljiv* položaj v sovjetsko-ameriških odnosih rezultat politike, ki jo ZDA vodijo v zadnjih šestih mesecih in še posebno zaradi povečanega razvoja ameriških letalskih, suhozemskih in pomorskih oporišč na vseh delih sveta. Te vrste ukrepi se ne dajo obrazložiti z razlogi varnosti. Ne more se opustiti dejstvo, da sedanje mednarodne odnose še bolj obremenjuje vojna, ki Jo- pridigajo Novi pokolji v Grčiji prekosila samega hToda zakaj pa se toliko *efl * manjšin*, če so res manjšine T Vse to je le \Teza> da si zagotovijo nad-itr 0 v tistih državah, od ko-V« pripravljajo za naskok 1 Sovjetski zvezi. Dobro V, namr«K da je ta *manj-h) dejansko večina, medtem >yita nekaj sličnegat pr; *e skriva izjava mogo-^kii^a.vljanja novega impe-l'kkQ ' nega napada na Sov-Na vse to lahko po, ker vemo iz zgodo-®e i® mnogokrat im-ern zatekel s takim tri- ATENE, 11, — Množične usmo--titve v Grčiji niso prenehale. Včeraj so v Volosu ustrelili drugih petoajst demokratov, med katerimi tudi eno žensko. Danes pa so ustrelili dirugih, 10, k jih je vojaško sodišče obsodilo, ker so pomagali .partizanom. Pred sodiščem v Latriumu’se je včeraj začela razprava preti 114 demokratom, ki Jih obtožujejo, da so organizirali upor na otoku Makronizos, kjer so Internirani številni mladeniči, ki #o bili mobilizirani, a jih sumijo simpatije do demokratičnega gibanja. Pcrcč lo grško - češkoslovaškega lista javlja, da so monarhofašiatič-ne Čete prisilile 600.000 kmečkih družin, da zapustijo svoje vasi, da ne bi pomagale demokratični vojski. Okoli +00.000 sirot je brez strehe in njihovo število narašča. Samo v Atenah je 52.000 sirot brSz strehe in večina je podvržena naj-večjemu trpljemju. V atenskih naporih živijo otroci skupno s svojimi materami in ne dobivajo nobene posebne hrane. Sedaj je v grških zaporih ali taboriščih nad 5000 žena. Samo na področju Florine so pred kratkim aretirali 650 žena, cd katerih so 27 umorili v zaporih. Na nekem zborovanju Je glavni tajnik britanske komunistične siranke Ha,rry Pcllitt izjavil: «S krvjo grških mučenikov so si omadeževali reke Churchill, Attlee in Eevin. Ta niadež lahko operemo samo mi, ne zaradi njih, pač pe zara'ii časti, ponosa in badočnesti Velike Britanije.* Pollitt je končno izjavil, da fo ZDA in Velika Bri-tanija v Grčiji uporabili več de-nar ja, orožja in blaga, kaker v kateri koli drugi državi. nekateri krogi, ki so tesno povezani z vlado ZDA proti Sovjetski zvezi. Nasprotno zasleduje sovjetska vlada politiko miru do ZDA in drugih držav ter ne ustvarja vojaških opo. rišč v drugih državah in ne dovoljuje žuganja proti nikomur. Omeniti je treba tudi ustanovitev zveze zapadnih držav, ki vsebuje Veliko Britanijo, Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg, dočim imajo dogovori, ki jih je Sovjetska zveza sklenila z državami vzhodne Evrope in tudi s Francijo in Veliko Britanijo, namen preprečiti nov nemški napad m niso naperjeni proti nobeni zavezniški državi. Vojaški dogovor, ki so ga ustvarili med zapadrvimi državami, je lahko naperjen proti vsem državam, ki so bile zaveznice v drugi svetovni vojni. V vsem francoskem, britanskem in ameriškem tisku se odkrito izjavlja, da je ta zveza naperjena proti Sovjetski zvezi. Nemogoče je, da ne bi navedli dejstva, da je bila ustanovitev tega vojaškega dogo-vc»ra možna edino le zaradi ameriške podpore. Jasno je, da se vojaški, dogovor zapadnih držav ne more1 smatrati kot obrambni dogovor. Neprijateljski značaj ameriške politike do Sovjetske zveze Je Jasno viden iz trgovinskih odnosov med obema državama. Na p»dlagi trgovinskega dogovora med obema državama je ameriška vlada obvezana, da ne uvaja pri izvažanju ameriških p/oizvodov v Sovjetsko zvezo nobenega strožjega postopka kak6r z drugimi državami. Vendar pa politika, ki je sedaj vodijo ZDA, gre mimo tega dejstva in je v popolnem protislovju z ameriškimi tigovinskimi dogovori, ki ustvarjajo tako diskriminacijo v odnosih s Sovjetsko zvezo in to kljub dejstvu, di je sovjetska vlada vestno izvršila vse obveznosti tega dogovora. Iz tega položaja izhaja, da je izvoz ameriških proizvodov v Sovjetsko zvezo ukinjen in da je ta, ki je že položila predujme za nekatere proizvode in ki je druge že plačaia, sedaj vezana, kakor tudi ameriške tvrdke, ki so bile ž njo v odnosih. Tak položaj je nedopusten. Ameriška vlada je izjavila, da nima nobenega napadalnega namena proti Sovjetski zvezi in je izrazila upanje, da bo možno najti rešitev za vzpostavitev razumljivih In dobrih odnosov med obema državama, kakor tudi odpravo sedanje mednarodne napetosti. Ameriška vlada se je izrazila pripravljeno delovati v smislu splošne stabilizacije v svetu, ki bi odgovarjala tudi potrebam varnosti sovjetskega ljudstva. Sovjetska vlada lahko samo ugodno sprejme to izjavo ameriške vlade, ker je vedno vodila politiko prijateljstva in sodelovanja do zpA, ki je žela vedno odobravanje in soglasno podporo sovjetskih narodov. Sovjetska vtada je izjavila, da je pripravljena nadaljevati to politiko z največjo vztrajnostjo. Molotov je v zaključku izja/-vil: «Sovjetska vlada Izraža tudi upanje, da se bo našla mož nost odstranitve nesporazum-ljenj in vzpostavitve med obema državama onih dobrih odnosov, ki bi odgovarjali tako interesom ljudstva obeh držav, kakor delu za utrditev miru. Ameriški poslanik v Moskvi Bedeli Smith je obljubil, da bo Izročil Izjavo sovjetske vlade svoji vladi. res senzacionalna vest o bodočih sovjetsko-ameriških pogajanjih povzročila mnog« večji oddih na za-padu kakor na vzhodu. Boldiszar je izjavil, da pripisujejo madžarski politični krogi tej vesti veliko važnost, ker je dokaz očitnega poraza vojno-hujskaške politike nekaterih a-meriških krogov. Ameriški voditelji vidijo, da politika, ki stalno pridiga o vojni, ni umestna v predvolivni dobi. Na Madžarskem smatrajo povsem naravno, da je Sovjetska zveza sprejela ameriško ponudbo, kajti ona vodi vedno politiko miru in ni od Protest demokratičnega ljudstva Trsta zaradi gokoljev v Grdil Odbor za pomoč grškemu ljudstvu izraža globoko zgražanje tržaškega ljudstva zaradi zločinov, k; se dan za dnem vrstijo v Grčiji, ter pošilja zato protestno pismo Združenim nabodom, v keterem pravi: «Protestom in zgralanju milijonov demokratov vsega sveta nad zločin,1', ki se danes dogajajo v Grčiji, nad smrtnimi obsodbami, ki jih je izrekla monarhofa-Sistlona vlada ob podpori imperialističnih vojakov pod vodstvom generala Van Fleeta in nad usmrt tvijo 154 demokratov, ki so se borili za svobodo in neodvisnost svoje drsave, se pri-Ijučujejo protesti demokratičnega ljudstva Trlaškega ozemlja. Odbor za pomoč grškemu ljudstvu izrata v imenu vseh demokratičnih prebivalcev TrtaSkega ozemlja svojo solidarnost grSke-,77iu ljudstvu in demokratični armadi, hkrati pa ostro obsoja zločine mofiarhofaSistične vlade in poSiva Varnostni svet, naj se zoperstavi nadaljevanju teh zločinov, ki dajejo možnost fašistični vlad', da se vzdrli na oblasti in Se bolj zasuinji grško ljudstvo, k,\ se bori za svojo svobodo in neodvisnost. Napad neofašlstov na sedež goriSke federacije KPI TEŽKE PROVOKACIJE ob lugosiovansKi men SOFIJA. — PrezidiJ Ljudske skupščine je ratificiral pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vza-govoma za prekinitev pogajanj )emni poraočl m€d CSR ia Bolga-med velikimi državami. | r j0< Policija aretirala enajst tovarišev, ki so ]o pozvali, da razprši napadalce V&eraj popoldne okrog 15.30 je .tovar.ža Zocchi in Geromet. Skupina neofašistov, na čelu kate- To je nov re sta bila dva znana terorista Po- 1 šističnega te: lin in Gigllott;, vdrla v vežo gorl-ške federacije KPI z namenom, da bi jo opustoSile. Tovarni, ki so bili v stavbi, so nemudoma pozval; po telefonu o-rotoike in policijo ter se tudi same postavili po robu teroristom. Prišlo je do hudega spopada. Čeprav je orožn Ska postaja o-daljena le nekaj korakov, so orožniki prlšflj žele čez nekaj časa. Kasneje so prišli na kraj tudi organi javne vernosti, tfred katerimi inšpektor Ferlsi, ki pa so na nezar slifian način takoj aretirali enajst tovarišev. Med aretiranimi tovariši so člani izvršilnega, komiteja KPI kakor tudi sam sekretar goriSke federacije KPI Zocchi, ki je bivši komandant garibaldinske divizije v Furlaniji, odlikovan s sreibrno medaljo za partizansko hrabrost. Nato je policija že blokirala prostore goriške federacije KPI. Ničesar pa ni policija podvzela proti teroristom. Med napadom sta bila ranjena Ohranjena je enotnost Svetovne sindikalne zveze Obsodba imperialistične protidelavske in protisindikalne politike - Einaudi izvoljen za predsednika italijanske republike le z navadno večino - Fronta je oddala prazne glasovnice člen v verig; neofa-terorja v Gorici. Zadnji poskus vdora v sede* federacije KPI Je bil prveg«. maja. V Tržiču pa Cosulldhevi biriči nekaznovano stalno napadajo demokratične Italijane in slovenske delavce. Kljub temu, da vlada takšno ozfačje na meji z Jugoslavijo Se dolgo časa, oblasti že vedno nasedajo tako resnim provokacijam. OOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO kom, ko se je pripravljal kakšen nov zavraten naskok. Zato smo mnenja, da bodo ZDA pokazale in dokazale svojo resnično dobro voljo za izboljšanje medsebojnih odnosov, če bodo takoj pričele izvajati v praksi, za kar na papirju pravijo, da žele. Mi, tržaški Slovenci, ki smo najbolj izpostavljeni ameriškemu imperialističnemu pritisku in ki vsakodnevno doživljamo nove napade s strani krajevnih hlapcev tega ameriškega imperializma, smo pripravljeni verjeti ameriški izjavi samo v primeru, da predstavniki ZDA svojo politiko v našem mestu izpremenijo. Naj dokažejo svojo dobro voljo s tem, da prenehajo kršiti določbe mirovne pogodbe: omogočijo imenovanje guvernerja, izvedejo upravne volitve in da nas priznajo k^t po- polnoma enakopravne državljane Tržaškega ozemlja. Naj uničijo ostanke fašizma in prav po njihovi zaslugi naraščajočega. neofašizma in omogočijo, da postane Trst prijateljski most med Itdlijo in FLRJ. Le tako bodo ameriški uradni krogi dokazali, da hočejo resnično izboljšanje medsebojnih odnosov in da ne pripravljajo nove vojne, ampak da sc res držijo mednarodnih obveznosti, na katere so se z ostalimi zmagovitimi državami obvezali in ki so prvi pogoj resničnega miru. V znaku teh upravičenih pričakovanj se pridružujemo tudi mi Molotovu, ki je izjavo ugodno sprejel ter poudaril, da so sovjetski narodi bili vedno za sodelovanje in prijateljstvo z ZDA, za kar smo pod omenjenimi pogoji tudi mi. Prvi komentarji Objeva ameriške in sovjetske note Je izzvala po vsem svetu veliko s-:nzac.Jo in 6‘evilne komentarje. Ameriški uradni krogi pa bi seveda raje videli da bi pogajanja ostala tajna. Truman pa Je d«nes h'tel zatrjevat:, da je ameriška no ta samo potrdila amerško zunanjo politiko ter da ne predstavlja nl-kake spremembe te polvt.ke. Nasprotno pa je v ameriški javnosti zavladal velik optirlzem. ker si amer'ško ljudstvo resnično želi sporazuma s Sovjetsko zvezo v interesu svetovnega miru. V političnih krogih izjavljajo,.da Je sedaj možen sest?nek med Stalinom ta Trumanom, verjetno pa se bosta prej sestala Marshall in Molotov. Francoski komunistični poslanec Florimond Bonte pa je s tem v rve-zi izjavil: Med najvažnejšimi vzroki pobude ZDA ja v prvi vrsti veliko povečanje demokratičnih sil in sil miru ter odločna volja vseh narodov, ki ljubijo svobodo in neodvisnost da zastavijo pot vojnim hujskačem ter da nočejo nositi težkega bremena zopetne oborožitve. Odgovor Sovjetske zveze je samo izvajanje njene politike miru, ki ni nikoli prenehala po ustanovitvi Sovjetske zveze. Gotovo je, da bo na-jvoved teh pogajanj vlila veliko upa nje vsemu »vetu. Madž-rskl zunanji minister Bol-dlssar p« Je' dopisniku Franc« Pres. se Utfavil: Prepričani smo. da je (Od našega posebnega dopisnikaJ RIM, 11. — Italijanski poslanci in senatorji so nocoj končno izvoli.1 Lu.gi Einaudija za predsednika republike. Einaudi je bi! do sedaj podpredsednik vlade in minister ea proračun. Fronta je glasovala za Orlanda, ki je prejel 345 glasov, medtem ko je ebrai Einaudi 518 glasov. Demokristjani so se odločili zg Einaudija šele danes zjutraj, ko so uvideli, da jim je odločnost fronte končno preprečila izvolitev Sforze, ki je umaknil kandidaturo, ko je spoznal, da je njegova izvolitev nemogoča, Po včerajšnjem drugem glasovanju so Saragatovci izjavili De Ga-speriju, da je mogoče doseči dveiret-jinsko večino glasov na Sforzovo ime samo, če glasujejo zanj tudi oni. Za ta primer pa zahtevajo kot nagrado štiri ministrstva, ln sicer zunanje, dela, industrije ter pošte in brzojava. De Gasperi tega ni sprejej in je nato sporočil Sforzi, da demokristjani ne bodo več vzdrževali njegove kanoidature. Tako so demokristjani pri današnjih volitvah osredotočili svoje glasove na liberalca Einaudija. Ob pričetku glasovanja je Togliatti predlagal predsedniku, naj Odloži glasovanje za pol ure, da bi fronta dosegla z ostalimi skupinami sporazum glede osebe bodočega predsednika republike, ki bi ga Obe zbornici izvolili z izredno veliko večino, kar naj b; pričala de pomeni takšna izvolitev skupno rešitev vprašanja. Toda predsednik Gron-chi je ta predlog zavrnil, nakar so poslanci in senatorji fronte in sa-ragatovcev oddali prazne glasovnice. Tako je prejel Einaudi 462 glasov, praznih glasov pa je bilo 333. *er pri dopoldanskih volitvah Einaudi ni dosegel določene kvalificirane večine, je prišlo popoldne do četrtega in zadnjega glasovanja za katero zadostuje po ustavi navadna absolutna večina. Pri zadnjem glasovanju je fronta glasovala za Orlanda. • • • Ob zaključku zasedanja Svetovne sindikalne . zveze je Salllant med dfugim izjavil: «Kakor sem že predvideval, je SSZ ohranila svojo enotnost. Ta enotnost Je bistvena činjenica za mir ln socialni napredek, czračje, ki je bilo v začetku napeto, se je proti koncu razčstilo, tako da so bile vse resolucije sprejete soglasno. »Izvršilni odbor je nato sklenil, aa bo svetovni kongres vsega delavstva v Bruslju še prvo polovico avgusta tega leta. Izvršilni odbor navaja v svojem poročilu, da so imperialisti sprožili ofenzivo proti demokratičnem in sindikalnim pravicam delovnega ljudstva, kar je svoječasno že objo-dii vrhovni svet sindikatov v Pragi. V raznih deželah so zatrli svobodne sindikate, postavili izven zakona starke ter določili smrtno kazen za stavkajoče, namesto svobodnih sindikatov pa so ustanovili ♦vladne sindikate, ki so ubogljivo orožje v rokah reakcije. Poročilo izvršenega odbora našteva nato dežele, ki se borijo za svojo svobodo ln imenuje v prvi vrsti Grč’Jo, Španijo, Portugalsko, Indijo, Egipt, CHe. Brazilijo in Iran. Poročilo navaja nadalje, da v mnopih državah ne upoštevajo enako ženskega z moškim delom. Izvršilni odbor je zato sklenil, da bo poopiral načelo «za enako delo, enako plačilo», in da bo pozval delavke, naj se čimbolj organizirajo. V tem oziru morajo posamezne sln-d kalne organizacije podpirati ini- ciativo Svetovne sindikalne zveze. Končno poudarja izvršilni odbor, da bo sklep glede ustanovitve posebnega Sveta nemških sindikatov prispeval k izvedbi enotnosti vsega nemškega sindikalnega gibanja, kakor tudi, da bo postal odločilen faktor za gospodarsko in politično enotnost Nemčije. Jugoslovanski delegat Salaj je pozval vse prisotne naj pospešijo proteste proti poko-Ijem v Grčiji. * * » Fronta je glede grških begunce?, ki so prispeli v Neapelj na krovu argentinske ladje «Toscanel]i», dosegla popoln u$peh. Danes je podtajnik zunanjega ministrstva Bru-sca sporočil Terracinlju da bodo 31 grškim beguncem dovolili izkrcanje v Genovi in da jim bo dovoljeno ostati v Italiji, oziroma odpotovati v Jugoslavijo, ker je jugoslovansko poslaništvo izjavilo, da jim Jugoslavija nudi gostoljubje. E. MILIC Protestna stavka turinskih delavcev TURIN, 11. (ATI) — Včeraj popoldne od 17. do 18. so turinski delavci prekinili delo kot protest pro. tl preiskavam, ki Jih je porcije .zvedla v soboto pri levičarskih organizacijah. Italijanska socialistična stranka, partizanska zveza in zveži italijanskih zena bodo vložile ovadbo na driav no pravd ni št, vo zaradi neupravičenih preiskav. Tudi federacija KPI bo vložila ovad. bo zarad1. hudih ialitev in zaradi uničenja v nekaterih njenih ee-de2:h. Izzivanja italijanskih bojnih lodi| ob istrski oboli KOPER, 11. (ATI) — Ob 10.15 po krajevnem času, ki odgovarja 11.15 po legalni uri, sta se dva torpedna lovca z italijansko zastavo približala na 2 milji 'od istrske o. bale v teritorialnih vodah jugoslovanskega področja Tržaškega o-zemlja v bližini Pirana. Po prekrS.tvi ter.torlaln‘h voda jugoslovanskega področja ata oba torpedna lovca, označena s črkami OL ;n CB, odplula proti Jugu vzdolž istrske obale. Tržaško ljndstyo zahteva da VU preneha * protidemokratičnimi ukrepi Ze ves teden po prvomajskih proslavah pošiljajo demokratično prebivalstvo Trsta « raznih mestnih m okoliških okrajev protestna pisma okupacijski anglo- ameriški vojaški upravi, v katerih protestira zaradi načina, ki se ga je ta uprava posluievala, da bi na vsak način onemogočila proslavo prvega maja resnično demokratičnim množicam Trsta m Tržaškega o. zemlja. Demokratično prebivalstvo mest. nega predela Sv. Vid poudarja na primer v svojemi protestnem pismu, ki ga je poslalo VU in njegovo vsebino še posebej Organizaciji Združenih narodov, da VU rr' dovolila demokratičnim organizacijam prvomajskega zborovanja na trgu Unitd, temveč jim je dala na razpolago le tisti majhni trg Peru_ gino, ki je bil za ogromno Število udeleiencev zborovanja povsem neprimeren in nezadosten. Delavski zbornici pa, za katero prav dobro vojaška uprava ve, dSr nikakor ne predstavlja večine tržaškega delavstva, pa je dovolila veliki trg Uni-td, za kcierega je Delavska zbornica trdila, da bo na njem priredila zborovanje za 70.000 ljudi, ko je bilo te v naprej jasno, da je ta številka naravnost smešna, kor se je izkazalo na sam prvi maj, ko se je zborovanja Delavske zbornice udele^lo kvečjemu 3000 ljudi. Na ta nnjčin je vojaJSRa uprava ponovno dokazala, kako je poveaana s šovinističnimi in novofaSističnimi skupinami trSaških reakcionarjev in nalašč podvzemala za delavski praznik takšne nemogoče mere, sorto da bi ustvarila incidente in ne. rede. Zaradi tega demokratično ljudstvo Sv. Vida protestira in zahteva, da vojaška uprava preneha s podobnimi merami, kajti dovoljevanje tako velikega trga neznatni skupini šovinistov ima zgolj namen ustvarjati sovraštvo ,-n izzivanja na popolnoma fašistični način. To protestno pismo nosi 137 podpisov. VARŠAVA — Okoli sto čeSk h dijakov iz Brna se bo udeležilo prostovoljnega dela za obnovo Gdanskega PRAGA. — V praških kinematografih predvajajo novi češkoelo. vaški film «Krakatit», ki Je prirejen po znanem romanu pisatelja Karla Capka. Film prikazuje grozna uničenja po modernem orožju in po atomski bombi. Češkoslovaška kritika izjavlja, da je film dobro zrežiran. Pogled na zagrebški velesejem (Od našega posebnega dopisnika) Najveija Jugoslovanska gospodarska prireditev, zagrebški velesejem IB!,8 — žanje te dni velike uspehe, ki poplačujejo izredne napore nove Jugoslavije, da bi doma i» v tujini pokazala ustvarjalno moč in organizacijsko sposobnost svojih narodov. Tisoi-S/lava množica se nepretrgoma razliva po paviljonih in opazuje z velikim zanimanjem predmete, ki jih razstavlja 1000 Jugoslovanskih in 250 tujih podjetij. * * • Jugoslavija je udeležena z vsemi panogami svojega gospodar-stuo. Industrija, obrt in poljedelstvo so na razstavi prikazani kot sestavni deli ene same gospodarske enote. In ravno ta organična predstava Jugoslovanske gospodarske strukture je morda najznačilnejša stran jugoslovanskega dela razstave in vzbuja zaradi te-ya največjo pozornost domačih, e'asti pa tujih obiskovalcev. Novi ustroj države, petletni plan in vsestranska načrtnost ter medsebojna povezava t>seh gospodarskih sektorjev pridejo na razstavi do otipljivega izraza. V skladu » nalogami petletnega plana zavzemajo na velesejmu industrija tn njeni proizvodi nljvfiž-nejše mesto. Organično je zlasti prikazana industrija premoga, nafte, črne metalurgije, metalurgije barvastih kovin tn nefcotin-skih rudnin. Kemična industrija ter industrijo gradbenega materiala in stekla sta dobro zastopani. Odlična tn bogata je zbirka proizvodov, ki jih razstavlja lesna industrija. Napori in uspeh Jugoslovanske tekstilne industrije so prikazani v posebnem ločenem paviljonu. Pestro je zastopana industrija usnja in obutve ter industrija gume. Znaten del rats-stavlfnlnpija prostora je namenjen katrttvrki industriji in elektroindu- striji. Prvič v zgodovini je Jugoslavija razstavila vrsto novih proizvodov, plod prvega leta. načrtnega gospodarstva. Naj omenimo med temi le razne stroje za predelava kovin, lokomotive in vagone, parne kotle, mlatilnice, transkormatorje, razne gradbene in hidravlične itroje in telefonski material. Kmetijstvo Je zastopano a «se-mi najrazličnejšimi proizvodi Jugoslovanske zemlje. Pri tem je posebno poudarjena važnost industrijskih rastlin. Na vseh področjih poljedelstva pa- so razvidni napori za kvalitativno izboljšanje poljedelskih proiz^yodov in za ti-piziranje najvažnejših pridelkov, posebno onih, ki so predmet obširnega izvoza na mednarodna tržišča. Mrd tujimi razstavljalci je po številu in raznovrstnosti predmetov na prvem mestu Sovjetska zveza. Pred obiskovalci se odpira panorama neizmerne gospodarske moči in podjetnosti sovjetskega ljudstva. Mnogi obiskovalci so se prvič seznanili z izdelki najzna-meniteljših sovjetskih industrijskih kompleksov, od staHngrajske toitarne eSverdlon* do moskovske «Krasnij proletarij», od avtomobilskega zavoda, v Gortoju do «Kirova* iz Gomelo. Pohvalno, je udeležba vseh držav nove demokracije. Poljska razstavlja predvsem proizvode, ki so predmet živahne mednarodne zamenja\>e, kakor premog, tekstilni in kovinski izdelki. Češkoslovaška razstavlja v svojem paviljonu v glavnem industrijsko proizvodnjo. Bolgarska prikazuje svoja poljedelska bogastva. Madžarska razstavlja zlasti svojo tekstilno in lahko kovinsko industrijo. Za temi ne zaostaja tudi mala Albanija, ki je poslala na velesejem predvsem, vzorce sov j e ga podzemeljskega bogastva* Zapadne države so letos bolje zastopane kakor v preteklem le iu. Med njimi zavzema Svioa morda najodličnejše mesto, z bogato izbiro orodnih strojev in preciznih instrumentov. Francija razstavlja t; prvi vrsti avtomobilsko industrijo. Italija prikazuje med drugim industrijo gumijastih predmetov in industrijo motorjev. Holandska zavzema dobro mesto posebno z radijskim materialom in elektrotehniko. Belgija trna na razstavi dobro organiziran informacijski oddelek. Značilna je angleška ude'ežba s telefonskim in telegrafskim materialom. Cona B Tržaškega ozemlja je priredila svoj razstavljalni odde lek, ki prikazuje tipične proizvode svojega gospodarstva. Trst sam pa jo zastopan s številnimi trgovskimi podjetji. Žalostna je ugotovitev, da je na te) mednarodni gospodarski prireditvi, ki je najbližja Tržaikemu zalivu, tržaška industrija popolnoma odsotna. Zagrebški velesejem je ponoven dokaz, da Jugoshvvija želi in tiče stikov z vsem zunanjim svetom. Nagel razvvj Jugoslovanskega gospodarstva nenehno ustvarja pogoje za še uspešnejše in koristnejše mednarodno gospodarsko sodelovanje. Kdor je obiskal zagrebških velesejem, pa se je predvsem prepričal o doslednosti Jugoslovanskih gospodarskih programov in načrtov in o resnosti, W odlikuje Jugoslavijo pri poslovnih odnosih z vsemi deželami. S. O. V prihodnjih številkah našega lista bomo objavljali reportaže našega posebnega dopisDika, ki bodo podrobneje obravnavale po sijnezne panoge Jugoslovanskega itM* velesejma kakor tudi posamezne paviljone vseh drugih držav, ki so se velesejma udeležile. (Op. ur.). Pobožne želje fašistov Brezpomembna zadeva zaradi samokresa, s katerim se Je motil Simčič, je zadala ogromnega dela klerofašlštičnemu časopisju. Ta tisk Je ta dogodek zagrabil kot kast, da jo primerno oglodava In tako zakrije delovanje legialh teroristov in njenih krožkov, od koder pošilja jo terorista na akcije. Vendar hoče traaško fašistično časopisje te nekaj drugega doseči, njegovi lastniki si želijo s«eio tega, da bi £ tendencioznimi in lažnimi vestmi blatil sedeae ljudske prosvete, da bi policija, tet navadno ne najde morilčev delavcev, inscenirala komedije s preiskavami po kulturnih kroiklh, da bi okupacijske oblasti e naivnimi pretvezami rekvtrtfale krožke in tako odvzele delovnemu ljudstvu njegove sedeže. Ta želja fašistov ni nova, saj so te dni, potem ko so njihovi gangsterji vdirali t zasebna stanovanja, bili tako predrzni, da so V giuntlnem glasilu prinesli neko mtaemo fotografijo o zbranem kamenju na terasi Doma pristaniških delavcev. Res klavrna gonja, ki ie svojstvene tem ljudem. Vendar pa ti klavrni poizkusi le ne morejo zakriti tega, da še nobena policijska preiskava, v kate. rem koli kulturnem krožku ni naSla orožja, pač pa Je neizpodbitno dokazano dejstvo, da Je prav v njihovih gnezdih policija od Krila orožje in da so zaradi javnega miru celo zaprla teroristično shajališče krožek Oberdan. Malo skrbnejSa preiskava po leginih gnezdih pa bi verjetno privedla do še učinkovitejših ugotov.tev. TRŽAŠKI DNEVNI K Javno zborovanje ASIŽZ v Rojana Zahtevamo volitve je geslo demokratičnih žena Policijsko vohanje na Kolonkovcu V ponedeljek zvečer so se Kolon-kovčani zbrali na trgu pred gostilno, da bi se pogovorili o domačih žad e vah in pa o tukeJSnjem političnem stanju, o svobodnih volitvah V upravne organe. Ker pa policija, išče strahove samo tam, kjer prebivajo demokrati, medtem ko dopušča, da po mestu kolovratijo teror'sblčne legine tolpe, je tudi tu na Kolonkovou Iskala dla. ko v jajcu in začela spraševati med ljudmi, kdo je član krajevnega odbora SIAU. Ljudje so enoduSno odgovorili, da vsi skupaj sestavljajo odbor. Toda policija je v svoji strasti šla še korak naprej in začela oelo spraševati otroke v bližin; po odboru, vendar so Jim tud! ti dali primeren odgovor, kakor drugi vaščani. Po tem neuspelem izpraševanju, so Jo policaji odku-rlK, zborovalo; pa so prepevali borbene pesmi. Danes razprava proti večerniku »Ultimissime* Danes se v Vidmu začne sodna razprava pfotd Francu Amadiniju, namestniku glavnega urednika tukajšnjega demokristjanskega večerni ke. dUKimissime*. Ta se bo »oral zagovaf jatl, ker ga toži Ar-tentfo d’Agostino, partizanski poveljnik iz Savagnacca. O njem je vefiernik, med zadnjo italijansko vol/1.vno kampanjo, širil neresnične vesti. Amadinl se Je ae 17. aprila skušal oprati in zanikal vsako odgovornost trdeč, da so «UTtim!ssIme» prepustile odgovornost za urejevanje yldemske Izdanje časopisa vodstvu Democrazie Oristlane te Vidma in da bi ta morala odgovarjati za morebitne pogreške. V petek, 14. t. m., ob 17 bo na trgu Tra i Rivi v Rojanu javno zborovanje, ki ga priredi AntijaSi. stidna slovensko-italijantka zenska zveza. Ker je zborovame dovoljeno, posiva ASIZZ, da se ga udeležijo vse demokratične triaike lene, saj bodo lahko tam razpravljale o najvažnejših problemih, med katerimi je seveda zelo vazen problem volitev. Mirno lahko trdimo, da je samo TrZaško ozemlje tisti del sveta, kjer ni bilo po vojni Je volitev. Krivda za to pade seveda na an-glo-ameriSko okupacijsko ■topravo, ki teh volitev Se ni izvedla, temveč je postavila conski in občinski svet, v katerih pa ni niti enega predstavntka ljudskih demokratičnih organizacij TrlaSkega ozemlja, ki bi lahko zastopal interese ljud. stva. Posledic taksne javne uprave, v kateri sodelujejo ljudje, katerim so interesi ljudstva zadnja briga, je dnevno slabšanje gospodarskega položaja, ki teti seveda najbolj naie delovno ljudstvo. Na tem javnem zborovanju bodo demokratične tene zahtevale v prvi vrsti takojšnjo Izvedbo volitev, obe. nem pa bodo zahtevale, da se sprejmejo v javno upravo tudi predstavnice Zenske demokratične organizacije, ki dodobra poznajo vse Zenske probleme in ki se bodo za rešitev teh vedno vstrajno borile. DolSnost trZafkih zen, kakor tudi vsega demokratičnega prebivalstva je torej, da se tega zborovanja v Mm večjem Številu udeležijo in da s svojo Številno udelezno dokažejo, da so pravilno razumeli pomen teh volitev, ki bodo dale ‘možnost, da se gospodarski, kakor tudi politiSni položaj na Tržaškem ozemlju izboljša. Predkongresna mladinska zborovanja Kot priprava za kongTes delovne mladine iz me«ta in podeželja, k! bo 30. maja, bodo danes m Jutri naslednja zborovanja: Danes 12. t. m. ob 20 v kcdtut* nem krožku »Škamperle* predava, nje: »Izgledi za mladino na trgovskem, kmetijskem io, obrtniškem področju*. Jutri 13. t. m. ob 19,30 bo v krožku «Skamperle»: »Brezposelnost, Todtova dela in izgledi tržaške mladine*. Triatanl ranjeni pri ielezniikl nesreči Pri železniški nesreči, ki se je zgodila predvčerajšnjim v Quarto di Altlno na progi Benetke-Trst, so bili ranjeni tudi naslednji Tržačani: Toffolo Umberto iz ul. Slata-per 2, Lopina Samuel iz uL Giulia 49, De Purlanis Livio iz Furlanske ceste 75, Navaaio Evgen i® ul. Bo-sco 19 in Podboj Amalija iz ul. An-drona S. CiHino 11. Ta slednja je prišla sama v Trst in se je včeraj javila v glavni bol-Ker so JI ugotovili več ran in verjetno bo imela tudi zlomljeno kakšno rebro. V bolnici bo morala ostati od 10 do 30 dni. Smrten padec Včeraj okrog polnoči je podlegla ranam 11-letna Lidija Zubin, doma iz Sp. M. St. 27S. Lidijo so pripeljali že 9. t. m. v bolnico, kef Je pri slučajnem padcu zadobila težke poškodbe na trebuhu. Javna dela v vaseh občine Dolina Tudi dolinska občina Je prejela od vojaške uprave precej milijonov lir, ki naj bd se uporabili za čiščenj« ruševin, povzročenih od letalskih bombardiranj in za razna druga javna dela. Občinska uprava je v ta namen ustanovila tehnični urad s precejšnjim številom osebja Jeseni 1947 pa so začeli z raznimi deli po vaseh. Sedaj pravijo, da so ta javna dela večinoma končana, ljudstvo pa se upravičeno sprašuje, kaj je prav za prav bilo napravljeno koristnega. Izvršena so bila razna dela, katera pa ne bodo v ničemer koristila ljudstvu. Vrhu tega bo treba v ta liela na več krajih v kratkem spet trositi nove vaote denarja. Tehnični urad in občinska uprava pa sta pozabila na važnejša jn zelo potrebna dela Imamo namreč v naši občini vasi, ki v poletnem času ostanejo po več mesecev brez vode. So pa tudi vasi, ki imajo sicer studence, toda ti niso higiensko urejeni- in. so izpo- stavljeni raznim nesnagam, tak primer je v Bol jun ou, v tej vasi pa je tudi javni vodnjak, katerega se poslužuje približno 40 družin. Nastavljena črpalka v tem vodnjaku se večkrat pokvari. Ko so inženirja tehničnega urada opozorili na to, Je ta odgovoril, da ni denarja za taka popravila. V Boljun-ou in drugih vaseh je precejšnje število žensk, katere si služijo svoj vsakdanji kmrh s pranjem perila. Pri tem poslu pa so izpostavljene vsakemu slabemu vremenu. Ali bi se ne dalo napraviti v takih vaseh primera« pralnice za perice? Morda ni denarja tud; za taka dela? Podobnih primerov je po vseh vaseh precej, medten\ ko puščajo potrebna dela v nemar, trosijo velike vsote za nepotrebna dela. Na žalost pa bomo morali ta nekoristno potrošen denar vračati prav ml prebivalci občine, in sicer z zelo visokimi davki. Dne 17. marca t. 1. Je prišla v Dolino zaradi javnih del nekaka Medlem ho ,,najboljša na svetu*i preganja antifašiste Poklicni kriminalci ropajo zavoje, ki so namenjeni v Jugoslavijo Trst je slovel v svetu zaradi svojih tovarn, ladjedelnio in specializiranih delavcev. Sedaj pa, ko brezdelno počivajo zarjaveli žerjavi in delavci morajo posedati prekrižanih rok po tržaških ulicah, je Trat zaslovel po svojih intrigah, svojih zadušenih škandalih in preganjanju ljudskih množic. Na dolgo in široko bi morali pisati, ako bi hoteli razčleniti vse skrivnosti neštetih procesov, ki so se vršili od 12. junija 1945 do danes. Mnogo bi znali povedati o aferah, ki so nenadoma Izbruhnile iz onih blaženih kotičkov, kjer je doma denar in kjer tečejo milijon! in milijoni. Toda nas izrecno zanimajo kraje, ki se dogajajo tako pogostoma v našem mestu in katerim posveča «slavna» policija mnogo manj pozornosti, kot gibanju demokratičnih množic in naprednih ljudi. Pred leti Je vzniknil škandal ukradenega Unrrinega sladkorja na nabrežinski postaji, sladkor, ki — zelo čudno naključje — je bil namenjen v Jugoslavijo. Neko protestno pismo Jugoslovanske gospodarske delegacije v anglo-ameriškem zasedbenem področju Tržaškega ozemlja nas opozarja na dejstvo, da marsikateremu prokleto smrdi, če pošilja kdo iz Amerike zavoje jugoslovanskim svojcem. »Stoj», si misli tak človek ali skupina ljudi, in vedno bolj pogostoma izginjajo paketa, namenjeni v FLRJ. Za sedaj ugotavljamo samo to, da dobivajo Julgoslovanski državljani že od leta 1945 pakete od svoj-gev, ki živijo v Kanadi ali pa v ZDA. Vse je potekalo v najboljšem redu, dokler so imeli nepoznane! dovolj opravka z Unrrinem blagom* Ko pa je Unrra nehala svoje poslovanje po svetu, so za specializirane tatove nastopili trdi časi. In zato so obrnili svojo pozornost na zavoje, ki so bili namenjeni v FLRJ Jn so predstavljali prav pri. kupen i-n dobrodošel dohodek. Da bomo vedeli in razumeli kaj več o tem za policijo nerazumlji-vem početju — za nas je vse jasno kot beli dan — bomo začrtali pot, ki Jo prehodijo zavoji od Kanade in ZDA do jugoslovanske meje. Zavoji ao v plombiranih vrečah vkrcani na ameriške ladje. Ko ladje dospejo v Trst, J>b neka tržaška tvrdka iztovarja po nalogu poštne uprave FLRJ. V času med iztovarjenjem z Iadiij in odpošiljanjem v FLRJ, so vreče shranjene v Javnih skladiščih Trsta. Pred pošiljanjem v Jugoslavijo poteče nekaj časa, ker je treba čakati na razna dovoljenja, carinske vizume itd. Med tem časomi se zgodi, kar se je dogajalo z Unrrinim' blagom: nekatere vreče izginejo, druge pa »darujejo* neznancem polovico ali dobršen del shranjenih paketov. Skoraj vse kažejo znake ponever-jenja. Odgovor na pogoste proteste odgovornih Jugoslovanskih organov je bil ta, da se je res pričela posvečati večja pozornost v Jugoslavijo namenjenim vrečam, toda kljub temu so se nadaljevala izginotja vreč v tako velikem stilu, da si ne znamo predstavljati, kam se je skrila «slavna» civilna policija, ki je oilj pogostih slavospevov tukajšnjih oblastnih organov. Navedli bomo primer, ki bo dovolj jasno dokazal, kaj se dogaja z zavoji, ki so namenjeni v FLRJ. Dne 12. julija 1947 so ugotovili, da so iz ameriške ladje «Lonestart State* iztovorili sledeče blago: eno prazno vrečo, 13 preluknjanih vreč, 32 raztrganih in ponovno zašitih vreč, 8 odprtih, nekoliko ohlapnih Istega dne so ugotovili, da so iz ameriške ladje «Red Lover* iztovoril; sledeče blago: 179 neoriginalno zvezanih vreč, 8 izropanih, 9 raztrganih, 77 preluknjanih, 27 dtelno raztrganih jn 44 mokrih Vreče so bile namenjene Jugoslaviji. Čudno naključje! O tej snovi bomo še in še pisali in navajal; vedno nove podatke. Zahtevamo pa, da se naše mesto očisti vseh kriminalcev, ki žive na račun ropanja. Zahtevamo tudi, da se podvzamejo potrebni ukrepi, ki morajo zatreti zločinstvo v našem mestu. conska komisija, prisoten je bil tudi dr. Palutan. Nek član občinskega sveta je tej komisiji omenil, če bi bilo mogoče na razpolago nekaj denarja za čiščenje javnih srenjskib pašnikov, katere so hudo poškodovali letalski napadi j» časa vojne. Dr. Palutan je odgovoril, da to ni mogoče, ker baje škoda ne prekaša vsote 1 milijona lir. Nekaj drugih podobnih vprašanj pa si je dr. Palutan zabeležil v svojo beležnico (morda za spomin). Do danes pa o tistem ni še nobenega govora in rezultata. Davkoplačevaleo Najdeno strelivo Sinoči okrog 18.35 je policlfe našla v zidu nasproti zaporov v ul. Tigor v neki luknji, skozi katero teče voda, 11 vžigalnikov za ročne bombe nemškega tipa. Približno pol ure kasneje Je policija te ul. Hermet našla na vrtu vile Halto pri Sv. Vidu 2.3 kg tri-tola, 93 nabojev za nemško, puško in 72 nabojev za italijansko kalibra 6.5 tre due nepopolni nemški bombi. Poskusen samomor Pred včerajšnjim so pripeljali v glavno bolnico 24-letno B. C., ki Je kazala očividne znake zastrupljenja. Ko so ji nudili prvo pomoč, ji je bilo takoj boljše in po 10 dneh bo predvidoma popolnoma okrevala. oogoooooooooocogooogoo GORICA Predsednik Zveze slovenske mladine ln Dian glavnega odbora DFS zupet med nami V ponedeljek 10. t- m. je bil Izpuščen na svobodo Oskar Vižintin iz Sovodenj, predsednik Zveze slovenske mladine na Goriškem in član glavnega odbora DFS. Aretirali so ga 7. maja zvečer v njego-vetr^ rojstnem kraju na podlagi zlonamernih podtikovanj, za katerimi stoje, kakor se zdi, sumljive provokacije naperjene proti slovenskim organizacijam in njihovim najvidnejšim predstavnikom* Naš tovariš je bil večkrat zaslišan na orožniški postaj; v Gorici. Njegove izjave in priče so ovrgle krivične in Izmišljene obtožbe, za katerimi se verjetno kuha kaj bolj mastnega. Zato naj ob tej priliki ponovno poudarimo, da je potreb, na med nami budnost, lcajt! sovražniki demiokracije in svobode se po. služujejo raznovrstnih provokacij in zarot, samo da bi kompromitirali v nizkotnih dejanjih naše miroljubno in plemenito gibanje. Veselimo se, da je tovariš Vižintin aopet med nami, da bo še dalje smelo vodil slovensko mladino v borbi za pravico, mir in njeno srečnejšo bodočnost. Pismo ASIŽZ Svetovni zvezi demokratičnih fena Drage prljateljioe! Ob priliki tedna solidarnosti s špansko republiko so vse žene, ki so članioe naše organizacije n« ozemlju pod amglo-ameriško upravo, hotele dokazati demokratičnemu španskemu ljud stvu in še prav posebno španskim ženam-borkam svojo solidarnost v borbi tn so zato poslale protestno Vilmo Združenim narodom, v katerem so protestirale proti terorju, ki vlada v Franoovi Španiji. To protestno pismo je podpisalo «9«« ien4 pošiljamo vam ga, da bi ga ve po tlale Združenim narodom. Pošiljamo vam bratske pozdrave. Izvršilni odbor Odkritje spominske plošče 24 padlim borcem v Svetem pri Komnn V nedeljo, 9. t. m., so v Svetem pri Komnu slavnostno odkrili spominsko ploščo padlim v osvobodilni borbi. Vas, ki imajo komaj 300 prebivalcev, ^Je v osvobodilni borbi dala 20 padlih in 4 talce. Na slavnostno prireditev, katero je priredila Zveza borcev. Je prišla tudi, na povabilo, delegacija ZPP te Trsta, ki je bila nad vse prisrčno sprejeta. Pri odkritju spominske pložče, katere se Je udeležilo veliko Število domačinov, so si sledili govctfi tajnika Zveze borcev, nato tajn!ka okrajnega tevrSilnega odbora in delegacije iz Trsta. Sodelovali so 'tudi godba in pevski zbori. Po odkritju plošče Je ljudstvo v povorki Alo v Komen, kjer je bela otvoritev novozgrajenega zadru*. nega doma. Tudi tu so si sfledi.ll govori, nakar so razdelili nagrade udarnikom. Mladina nadaljuje gradnjo ceste Šmarje - Nova vas Ob tretji obletnici osvoboditve Jugoslavije izpod nacifašlatlčnega terorja je odšla delegacija Zveze antifašistične mladine Trsta v Koper, od koder se je s kamionom odpeljala v Šmarje. Tam se je zbralo že veliko število mladincev in mladink, ki so (gradili mladinsko cesto Smarje-Nova vas in so po marljivem ter napornem delu zgradili že dobršen del. Pri teh delih so istrski mladini pomagali tudi mladinci in mladinke iz Trsta, ki so tvorili brigado «A4rijana De-llča», mladega brigadirja kateri je padel kot žrtev nesreče pri prostovoljnem delu blizu Ankarana. Vsi mladi brigadirji so s porro. som gledali na storjeno delo, ki Je sad njihovega neumornega truda. Po kosilu je bila otvoritvena svečanost za nov« dela pri gradu J' ceste, ki »o določena za letos. Navzočim mladincem Je spregovori) £ uA KNJIGE-GLEDALIŠKE-KONCERTI tW\jCL RAZSTAVE-FiLMlKRITlKE-DROBTlNE Razstaoa slikarja Jožeta Cesarja Slikarska ra&stava Jožeta Cesarja se je otvorila v galeriji tSoorpione» v četrtek 6, t. m. v izredno zanimivi sestavi. Je to prav za prav njegova prva samostojna razstava po končani vojni. Po njegovi krepkejši udeležbi pri razstavi primorskih umetnikov in pa pri partizanski razstavi pred dvema letoma ga nistno več videli nastopati v Trstu, če izvzamemo manjšo udeležbo pri raznih kolektivnih razstavah v Trstu M v Jugoslaviji. Med tem časom je priredil slikarsko turnejo po Jugo slaviji skupaj m A. Luketičem. Šestnajst razstavljenih oljnatih »lik je naslikanih v glavnem v 1816 in 1910 letu, 2 nekaterimi v tekočem letu in eno sliko is 18-H leta. Po n/ih, mislim, da lahko" ločimo dvojno stilno razvojno Jaso. V letu 191,6 in prej naslikana olja so jficer barvno in oblikovno krepki akti in portreti, ki nam kažejo umetnika, ki si je j/risvo-jil izrazna sredstva impresionizma in geloma kubizma, ki pa se ni oddaljil od veristične realnosti, kvečjemu, je dal svoji umetniški interpretaciji posebno noto. Ta ekspresivna nota je poslala v sedanji fazi še bolj izrazita, barvno (n oblikovno bolj silovita, ka kršen je ostri slikarjev temperament, tako da včasih skoraj meji na grotesknost. Vendar, kakor rečeno, t* ns oddaljuje od real nosti, ker izbira, sižeje po spontanih svojih vtisih. Ako so njegovi Stavoi mračni, njegova Tovorna ladja v pristanišču oZl Krave v hlevu, je to pač zato, ker so s svojimi umazanimi toni in ostrostmi mračni. Ako slikar te tone in oblike nekoliko stopnjuje s svojim temperamentom, se to tevrši prirodno, spontano, zato nikjer ne prehaja v kako cerebralno abstrakcijo, četudi v širokih barvnih pToskvah povzema le najbolj značilne poteze, kar neposredno učinkuje na gledalca. Morda so njegovi portreti najboljši, poleg ženskega akta, četudi ne moremo ne občudovati njegovih barvno zelo dot/nanih pokrajin n. pr. njegovo Sv. Luoijo ob Soči ali Beograjsko predmest je. Tud.i njegovi socialni motivi so spontano občuteni posebno Stavci in Krave v hlevu. Vsekakor se nam je pokazal Cesar znova kot vedno svež in temperamenten iskalec vedno novih poli in lepot. Lepa in zanimiva razstava zasluži več pozornosti, kakor ji je izkazuje naša kulturna javnost tako nasproti Cesarju kakor likovni umetnosti svloh. J, Z Tz oosnorffrrslrfl litflratur« »Zemljiška knjiga», Pomen in sestava zemljiške knjige. Prošnje, 'MUk*. pogodbe, takse, vpisi v zemljiško knjigo. Leta 1937 je iz dal tov. Spende Anton, ravnatelj zemljiške knjige v pok. v Ljubljani svoje delo: «Zemljiška knjiga*. To delo je bilo v dnevnikih in predvsem v Slovenskem pravniku ugodno ocenjeno. Je edina slovenska knjiga te stroke. Vse-bing, knjige je tudi sedaj aktualna. Cena knjigi v novi opremi z Dodatkom o taksnih spremembah 19ST-1946 je 60 din. Naroča se pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljublfani. Knjigarne imajo običajen popust. Naklada je bila že pred okupacijo večinoma razprodana. Kulturna zanimivosti Zbiranje folklorne afriške glasbe. Go“pa Laura Biullcn, ki je profesorica na glasbeni univerzi v Kaliforniji, je napravila posebno potovanje v afriško džunglo, da bi obogatila e novimi deli zbirko afriške folklorne glasbe v kongresni knjižnici. Na povratku je prinesla s seboj preko BOO melodij in pesmi raznih afriških plemen, ki jih je registrirala na gramofonske plošče. tBlennale di Venezia*. Razne tuje države so imtnovale svoje komisarje za udeležbo pri prihodnji umetnostni razstavi i; Benetkah. Tako so bili imenovani John Rolheustein za Anglijo. Snndberg za Holandijo, lloff-mann za Avstrijo, Huggier za Svioo. Natečaj za komedijo. za umetnost v Benetkah je raztfsal poseben natečaj za komfdijo, fci mora biti spisana v beneškem »in-rečju in ne sme imeti manj od dveh dejanj. Prva nagrada znata ISO tisoj in druga SO tisoč lir. Va*a Prihoda v Rimu. Pred kratkim je imil zna ni češki »Ho-l'nist lepo uspel koncert v veliki rfvoroni univer*« * Rimu. tov. Bacicchi, tajnik ZAM za istrsko okrožje, ki je poudaril pomen nove' ceste ter pohvalil mladino, ki Je s svojo požrtvovalnostjo pripo. mogla, da gradnja cestnih del tako naglo in uspešno napreduje. Posebna zahvala gre seveda tamkajšnji kmečki mladini in prebivalcem okoliških vasi, ki so vsi prispevali s prostovoljnim delom. Ob koncu Je tajnik ZAM Izjavil, da bo v kratkem odpotovala v Zagreb tudi mladinska brigada Tržaškega ozemlja, ki bo pomagala juigoslo-vanski mladini graditi avtomobilsko cesto Zagreb-Beograd. Mladim brigadirjem se Je še posebej zahvalil tudi inSenir, ki vodi cestna dela na tem odseku. Slovenski otroški vrtci še vedno odprto vprašanje Kdo je mrtvec iz ul. Oriani ? Včeraj smo poročali, kako Je policija našla v ul. Oriani v hiši št. 4 a je stanovanjski urad nastanil po prostorih materinskih Sol ezule in včasih vojne oškodovance prosvetnim krožkom, čeprav to ne odgovarja resnioi. Poleg tega zahtevajo slovenski starš i popolno samoupravo za svoje vrtce. To pa ne morda iz kakšne mržnje napram Italijanom, ampak predvsem zaradi boljšega razvoja vrtcev samih, zlasti še, ker je nastavljeno pri italijanskih otroških vrtcih v pretežni večini osebje bii>-še €ltalie Redente», kateremu naše Ijudstm ne more zaupati, ker je že preveč zastrupljalo in potujčevalo njegove otroke pod pokroviteljstvom te zloglasne ustanove. Železničar pade! * vlaka Včeraj zjutraj kmalu po 7 so pripeljali v glavno bolnico M-letnega železničarja Mihaela D. Alu, ki stanuje v ul. Commercials 13. D’Alu je padel z vlaka na OpČina* in s! Je pri padcu zlomil desno nogo. V bolnici se bo zdravil okrog 40 dni. Otrok je padel v krop Sinoči okrog 18.28 so pripeljal v glavno bolnico na dermatološki oddelek 2.5 leti starega Piloslava ter I Graziana lz Vlžnjana št. 108. Otrok jih drže tam še seda), namesto dalje imel hude opekline po vsem ži- KOLEDAR Spominski dnevi 19sp je pričel v Ljubljani zasedati III. kongres Ljudske mladine Slovenije. PRESKRBA Razdeljevanje mleka. Danes bodo začeli deliti po 7 škatel evaporira-nega mleka za skupino od 0 do 9 ter preko 65 let na odrezek št. 7, 500 gr sladkanega mleka v prahu za skupino od 9 do 65 let na zigoraj imenovani odrezek ter 7 škatel eva-poriranefla mleka za umetno hranjene otrofke, bolnike in delavce izpostavljene zastrupijenju na odrezke z datumom od 1. do 31. tekočega meseca dodatnih nakaznic oziroma odrezkov vseh štirih tednov meseca (za delavce). Kones razdeljevanja 31. t. m. Cene: v mestu evaporirano mleko 23 (v podeželju 24) lir za škatlo, sladkano mleko v prahu 85 (87) lir za kg, ENOTNI SINDIKATI Kmetijska strokovna zveza BS vabi vse referente na izredni sestanek, Id bo v soboto 15. t. m. ob 18.30 v prostorih ES ul. Imbriani 5. Ker se bo razipravljalo v zelo važnih zadevah, se prosi, da nobeden ne manjka. KMETIJSKA STROKOVNA ZVEZA ES javlja vsem referen-tom na terenu, naj naberejo imenike in podatke povzročene škode s strani V. U. in jih naj prinesejo takoj v naš urad ul. Imbriani 5-1. Tiskovni urad. Danes ob 19 v ul. Imbriani 5 seja upravnega odbora Zveza občinskih in javnih nameščencev. Dane« ob 15.30 seja upravnega od/bora na sedežu. ZPP Zveza primorskih partizanov vabi vse člane pevskega zbora, da se udeleže vaje. ki bo v četrtek 13. t m. ob 20 v dvorani K. K. Kraljič. Zveza primorskih partizanov priredi danes ob 20 v dvorani Delavske športne zveze kulturni večer s sledečim sporedom: Partizanska himna, Delavska himna, Mladinska himna, Na jiuriš (zbor Tomažiča pod vodstvom Oocinija), koncert mandolinističnega orkestra A. Ce-bulca (Seviljski brivec, Lucija di Lam«rmour, Travlata, Prebujenje spomladi, Kmet-pesnik). V slovenščini bo solistka Koze m Rožica s apremljevanjem na klavirju Alek-sija Cuka zapela Materi padlega partizana Domačo pesem, Beneško ljudsko pesem, Dekletu. Sledil bo ples. Na omenjeno zabavo so vabljeni vsi partizani in aktivisti, kakor tudi člani prosvetnih društev in kulturnih krožkov. PROSVETNA DRUŠTVA Pionirska prireditev na Greti s pestrim sporedom bo v nedeljo 16. t. m. ob 18 v novih prostorih ul. Ci-stemone 22. Nastopili bodo pionirji z Grete. Vabljeni vsi. «Večer smeha* Prosvetno- društvo Bazovica pri-redi v soboto 15. t. m. ob 21 večer smeha s sodelovanjem članov SNG. Občni zbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze Letošnji redni občni zbor SH-PZ bo v nedeljo 23. maja. Opozarjamo že danes tovariše delegat« in odbornike prosvetnih društev, da se na ta važni kulturni dan pripravijo. Dnevni red in kraj občnega zbora bomo javili pravočasno. Glavni odbor IZLETI bi popravili poškodovane stavbe in prepustili ta poslopja otroškim vrtcem. Za prevzem že obstoječega vrtoa v Skorklji so pa našli izgovor, češ da ima skupen vhod s tamkajšnjim votu in je njegovo stanje precej nevarno. Mati je izjavila, da je mali Gra-zian včeraj okrog 9 dopoldne v domači kuhinji po nesreči padel v lonec z vrelo vodo in se opekel. IZ ISTRE Zdravo sodelovanje kmeta z gospodarskimi ustanovami Sezona sadja in zelenjave se je pričela — Podjetje «Fruk-tus» je prejelo naročila celo z Dunaja — Boljša organizacija nakupa in prodaje Pred skladiščem podjetja «Fruk-tu»» je v teh dneh vse živo. Ne kot lansko leto, ko so čakale dolge vrste vozov s češnjami in zelenjavo. Vozov se vidi majo in tudi, kadar pri-peljelo blago so, takoj na vrsti, ker je organizacija zelo gibčna v sprejemanju in odpošiljanju blaga. Od časa do časa pribroi kamion, ki se ustavi pred vhodom. Blago se takoj stehta in naloži na druge ka mione, k! odpeljejo naprej. Vodstvo ima polno dela. Telefon brni kar naprej. Oelo Dunaj se je ž* oglasi] in bi rad kar sto stotov sadja iz Istre. Seveda jih bo tudi dobil, saj ga je vsak dan le več. Sezona sadja je pričela pred tednom dni, Grah, češnje, krompir in jagode so za sedaj na vrsti. Dnevno se sprejme sedaj okoli 200 sto tov češenj, 250 stotov graha, nekaj stotov jagod. Pojavil se Je tudi že prvi zgodnji krompir, ki Je že dosegel 1000 kg dnevno. V prvem tednu Je podjetje sprejelo nad 2500 stotov sadja in zelenjave. Vse to je bilo takoj sortirano ln odposlano na razne trge. Dovoz teh pridelkov se vsak dan veča, vr^oredno s tem pa so tudi zahteve trgov večje. Kmetje so zadovoljni s cenami, ki so primerne. Z organizacijo odpošiljanja In sortiranjem so cene za 20 odstotkov višje kot lansko le to ob tem času. Prvi krompir pa je oelo za 150% dražji v primerjavi s cenim lanskega leta. Veliko izboljšanje se Je doseglo v primerjavi s prejšnjimi leti. Ptej so km«tje sami nosili ali vozili svoje pridelke v Trst ln s tem Izgubljali veliko dragocenega časa. Danes je zbiralnica skoro v vsakem večjem kraju. Podjetje «Pruktus» Je zaradi olaj ne popoldne kot se Je vršilo do se daj. To bo zelo olajšalo razpošiljanje in bodo blago lahko odpošiljali že zvečer na razne trge. Treba je priznati, da so kmetje razumeli veliko korist zadrug. Zdravo sodelovanje z gospodarskimi ustanovami je le v njihovo korist. Ce se je lansko leto pojavil kak manj vesten proizvajalec in pripeljal dobro blago mešano s slabim, letos tega še ni bilo opaziti. Ostalo pa Je nekaj pomanjkljivosti, katerih pa ne moremo pripisovati namernim špekulacijam, ampak neizkušenost! kakega posameznega kmeta. Potrebno Je namreč, de piri. de grah na trg res še zelen in ne na pol zrel. Podjetje «Fruktus» Je v ta n«tn#n razposlalo vsem odkupnim zadrugam navodila v tem smislu. Naj ae vsi kmetje ravnajo po njih, da ne bo potem prt dovažanju brezpotrebnega prerekanja in zamude časa z izbiranjem. Izognilo se bo tvidl nepotrebno čakanje v dolgih vrstah. Isto velja tudi za češnje. Naj se ne meša črnice z belicami ln naj ne bodo preveč zrele. Naj se tudi pazi, da ne bo med dobrim blagom raz- j pokanih češenj. Tvornica aa predelavo paradi žni i kov v mezgo bo delovala s polnim obratom. Kmetovalci bodo lahko od Izlet PDT na Nanos. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 30. t. m. izlet na Nanos in v Postojnsko jamo. Vpisovanje za izlet le do sobote 15. t. m. do 12 v trgovinah Višnjev* in Pirc. Odhod ob 6 zjutraj iz ul. F. Severo. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Ljubezenska zgodba ki se je končala s streli Prejšnjo noč okrog 1.30 sta se sestala na koncu ul. Crispl blizu cestnih zavojev Kandler 26-Ietni Ravalieo Umberto iz ul. Glnnastica 62 in 17-letna L. T. Ravalieo je imel z deklico že dalj časa ljubavno razmerje in ta večer sta se domenila za ponoven sestanek. Ko je prišel ljubimec na določeno mesto, je deklica nenadoma potegnila iz torbice samokres in oddala proti njemu tri strele. Ha-vallco je bil ranjen v levo ramo in levo roka Ko je L. T. videla učinek svojega dejanja, je vrgla orožje proč in spremila ranjenega ljubimca v bolnico. Ravalieo se Je skušal v bolnici izgovoriti in opravičiti dekle, češ da ga je ranila po nesreči, ko se Je igrala s samokresom. Mladenka p-> je ovrgla njegovo izjavo ln dejala, da je streljala na svojega ljubimca zato, kec jo Je pred dvema mesecema zapeljal čeprav, le že poročen in Ima eno hčerko. Na podlagi te izjave je policija L. T. pridržala v zaporu, POIZVEDBA Novembra lanakega leta je odšel z doma v Piranu Korenika Jordan z namenom, da gre v Pulj. Od tedaj nimajo domači od njega nobenega sporočila. Je srednje postave, kostanjevih oči in pepelnatih las ter nosi delavsko obleko. Kdor bi kaj vedel Sreda 12. maja Pankracij, Volodija Sonce vzhaja ob 4.35, zahaja ob 19.26. Dolžina dneva 14.51. Luna vzhaja ob 6.42, zahaja ob 23.42. Jutri 13. maja Servacij, Jasna OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 8 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE o o ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^ V četrtek 19. maja:. f K. Simonov: »RUSKO VPRAŠANJE* Gostovanje v gledališču stori* v Kopru. Začetek ob W (sončna ura). j RAZNO C AT. V nedeljo organizira . izlet na jezero Cavazzo. Foj*« in vpisovanje na sedežu. -vr.staa f Cesta zaprta za promet. - , _ občina javlja, da ostane^zara^ g | s pravil zaprt za promet del c Dodo na hribu ul. d'Alv;e.n°' ;i€-Nevarnost kupovanja nega mesa. Opozarjamo pr stvo, na nevarnost kupov*mja- _0 od potujočih trgovec. Im*"i!rien■ meso ni pregledano s strani »s ^ skih oblasti in dognanoje m > ^ prodajajo pasje meso pod o URADNE OBJAVE Nove urqdne ure za t tomobilskih prevozov. Od trS 8t( 1948 dalje bodo uradne ure l4 ^ avtomobilskih prevozov oa°.r(j dnevno, z izjemo nedelj. Občini ^ se sprejema od 8 do 13. . ASIŽZ £ Danes ob 14 bo na sedežu A-- ^ Vj. ul. Machiavelli št. 13-IL, A ^ ja glavnega odbora ASIZA », \ Rojstva, smrti in Poro' 81( študent James Gordon D11® pgolo bij, zasebnic«. Jožica Sai. trgovec,^ Perani in trgovka Xenia ** ^ rt uradnik dr. Anton RadiUo_ sebnica Clori Pauluzzi, asco- Aland in zasebnica Leonilde epS t Io. član ameriške vojske ifc Bernardt Dea in zasebnica £er-Moy, radiotelegrafist Henrl" č 7 35' 7.29. Otvoritev. 7.30. Koledar. ^ Jutranja glasba. 7.45. Napo> ji), t »a in poročila. 8.00. Zaključek- £ ^ I Otvoritev. 11.30. Operetna » ^jC, J1 12.00. Predavanje: «Novi sVf. jjap0- t/r Reproducirana glasba. 12jf Vigst’8 * ved časa in poročila. 13.00. po želji. 13.45. Operne a^ije. ^ ^ Dnevni pregled tiska. 14-15' |j glasba. 14.28. Citanje sporeda- - Otvoritev. 17.30. Plesna glasb8- „ jj, Tehnika in gospodarstvo. Glasba v miniaturi. 18.45. v ^ z- dva klavirja. 19.00. Mladi ^ ^ tvoja pot. 19.30. Lahka glasba- ^ ^ Napoved časa in poročila- ^ Fantje s Krasa. 20.15. G‘asbeT,0«ti č dlgra. 20.30. Po poteh aj111- >tv. i Jk 20.45. Cajkovskj: Simfonija ^ v e molu. 21.27. Baleti iz '‘Ji oper. 21.45. Biseri slovenske oe 22.00. Južno-ameriška P>es°8 V «(i ba. 22.30. Zabavni orkester . ^ nos iz Ljubljane. 23.00, Seren«“ romance. 23J5. Napoved c®^Teds- v* poročila. 23.30. Citanje ®P?‘ p- -fl Radijski sporedj TRST n (m 203,6, Rc 147 v sredo 12. maja Pa 23.3S. Polnočna glasba, ključek mil KINO 1» % '»I So in, % 24.00. M KINO OB MORJU. 15.30: cl so med nami*. Fil® oe povojne proizvodnje. . . v ROSSETTI. 15.15: «Stopnlc* - raj», D. Niven, K. Hunter. ^ F1LO DRAM MATICO. 16-°0: * m V gareta Gauthler», Greta Robert Taylor. . ^erit* FKNICE. 16.15: .»Žalostni on ^ Margo, Tom Meal. IMPERO. 18.00: «Marloa», j." rele O. Brien. . 1. r w MASSIMO. 16.00: «Ta moja», Maureen O" Hara, les Laughitcn. ^je* ^ GARIBALDI. 16.00: «Dlvj« tat, Randolf Soott. nri«**” v<* ODEON. 18.30: »Beznica v P nišču», M. Simon. „ noč* £ NOVO CINE. 14.00: «Smo c e ^ Stan Laurel. nivJ®*1’ ' ARMONIA. 14.00: «Bela ° v nja», M. Montez, J. Qc*P SAVONA. 16.00: »Evgenija q det*. ,»klo* ' RADIO. 16.00: »Senca pre1* Dlx Powel, An n« ShirKJ- • • • . /T* KINO NA OPČINAH. Dane dežela J« moja*. dl o njem se naproša, da sporoči na naslov: Korenika Marija, Piran, Odg. urednik STANISLAV t;rc ** •«» 'Tisk Stabillmcnto Tip. ulica Friuli št. 396, šanja dela čez noč odredilo, da »e dajali vse pridelke brez skrbi, da bodo pridelki dovažali zjutraj ln vasi. Tudi danes za nas at ovir. Dne 9. maja t. 1. J* dotrpel na Golniku po <*VP1' •‘oila pake’ 111 50 P08141® 66 a stj. za svetovno sociali-o bijj0 gibanje. Te napake pa so t! :L 8twjene hote in to zaradi k i,". ča tli . so se socialistične stran-.;^,r ojeni voditelji komprom'-a !i j 11 Pričeli končno sodelova-a flCtn r^cijo ter celo z dodar-r- ^PečieLizmom. g svetovna vojni so se “ ‘e mok:aTSke stranke zbra-i- ;a hflkrat *n s.cer v Clactonu I^j^neniouthu v Angliji leta J V* v Ziirichu In Anversi v v W x^r°8ram* konferenc 8 «o -*®i zanimivi. Razpravljali j- vjj^vsem o bodočem sodelo-5 toj.1'V ta namen je bilo ustali ‘l 5° v Londonu tajništvo, Hovj atefem se je pozneje usta-j odbor z na.ogo prl- ferec dnevnega reda kanata <“(prav le ena ^ kon' balo . kkvidirala II. imemacio-j h j en duh Je vedno fcv. {. U, Po ponovni ustanovitvi s- Pa *temacionale niso nevarne, s'lv iSiu??stl o «tret>> stih, tako .o. Jj 111 njilhovi delegati kažejo r* hasprotstvo do sociali !s' bjhJ*, strank, ki sodelujejo s t ®°vim1,1 kl 60 Prijateljice ^ tj zveze. Po drugi stran! m ^čnem življenju posamez-O*1* kot v mednarodnih Vn. Pospeševalci teh kon- ^'..‘tPatlzirajo s desničarskimi ^t-‘*nimil strankami tipa pa postaja vedno odkritejša. To pa nam najlepJe dokazujejo komentarji desničarsk.h socialistov 0 nedavnih dogodkih v Češkoslovaški, kajti v teh komentarjih so zavzeli popotno reakcionarno m protiljudako stališče. Češkoslovaška social-demokrat-ska stranka Je imela v očeh desničarskih socialistov boljše stališče od drugih socialističnih strank Srednje in Vzhodne Evrope. Njo namreč niso smatrali za «izgubljeno*, kakor na prime# poljsko, bolgarsko ali Nen-nijevo stranko. Zaradi tega so gojili mnogo nad ter so bili prepričani, da ®e bo vdinjala dolarski oligarhiji ter sprejela njihovo ponvoč in ♦ideologijo*. Da je to res, nam pričajo komentarji tujega ■tiska o kongresu češkoslovaške socalno-demokrateke stranke, ki je bila leta 1947 v Brnu. Poznejše spremembe in februarski dogodki so bide sprejete z razočaranjem v krogih, ki so navezani! na Washington, prav tako pa je b!la tudi ponovna izvolitev Fier- 1 ngerja sprejeta z nezadovoljstvom pri ameriških magnatih. Delegati češkoslovaške soclal-no-demokrattske stranke, ki so bili na zadnjem sestanku odbora v Londonu, naj bi po mnenju social-Tzdajalcev pokazali Voljo in namen, razbiti zavezniški pakt med njimi in komunisti. Zaradi tega so laburisti že pripravljali teren, češ da je to sestanek socialističnih strank, ki so sprejele Marshallov načrt. Vendar pa se dogodki pozneje niso razvili tako, kakor so upali, kajti češkoslovaška aooial-demokratska stranka Je publicirala svojo odločitev, da ne more Sodelovati pri uresničenju načrta, katerega namen je ekonomsko in politično zasužnjenje Evrope. Češkoslovaška socialdemokratska stranka je formalno zapustila II. internacionalo, ki se je taloo razbila definitivno, predvsem zaradi tega, ker je izdala delavski razred in se vdinjala svetovnemu kapitalizmu. IMSTOP Naj več ji in najlepši delavski praznik 1. mA ja je za nami. S ponosom lahko gledamo na našo disciplin?, mo svoje veliko kulturno delo, ki je kljub vsem štkanam in vsem. mogočim zaprekam doseglo popoln uspeh. Izzivati — domači in prekOoočan-ski — so se potuhnili, sram jih je svoje blamaže in sedaj hodijo s povešeno glavo. Pa bi »te bil praznik 1. maja tako veličasten in popoln, da se ni glasila tudi n&ša lepa slovenska pesem, s katero se je zaključila ta lepa slovesnost. Nad 15.000 hvaležnih poslušalcev je prisostvovalo zaključnemu koncertu združenih slovenskih in združenih italijanskih zborov ter odlične godbe Rinaldi. Pri izvajanju slovenskih pesmi so sodelovali osi pevski zbori Tržaškega ozemlja, ki so včlanjeni v SHPZ (razen dveh najbolj | «pametnih*, t. j. iz Mavhinj in Bazovice — prvi pod vplivom domačega tpdstlrja*, drugi zaradi skrajne malomarnosti in lenobe). Sfevils pevcev in pevk jasno, da ni bilo tako visoko, kot predlansko leta 0,280) ali lansko leto (8800), toda, ako upoštevamo, da so letos nastopili pevci in pevkS samo iz Trsta in bližnje okolice, tedaj je tudi letošnji nastop z 181,5 pevci in pevkami napravil mogočen vtis po številu in- izva-janju. Taki množični nastopi niso lahka stvar. Tvegani in nevarni eksperimenti so. Dasi dobe ost pevovodje potrebna navodila in nasvete za vsako pesem glede tempa, ritma, izgovarjave in interpretacije sploh, vendar si več ali manj vsak pevovodja interpretira pesem po svoje in tako nastane nevarnost, da se zlasti pri kompliciranejših pesmih ah pčsmih v hitrem tempu, kot je Adamičeva *Naša pesem*, pri glavnem nastopu — ose skupaj zruši. Take nevarnosti bi ne bilo, ako bi se osi nastopajoči zbori lahko večkrat skupno vadili, toda to je tehnično skoro nemogoče. Zadovoljiti se je treba z eno samo skupno vajo, ki se vrši navadno tik pred nastopom. Ako upoštevamo ose te težkoče, tedaj smo tudi e letošnjim pevskim nastopom lahko o vsdkem pogledu zčlo zadovoljni. Naši množični pevski nastopi, ki se vrste od leta 191,5 dalje, s5 velikega kulturnega pomena in zgodovinskega pomena. To, kar zmore peščica zatiranih, brezpravnih, 'osovraženih tržaških ^Slovencev, tega ne PEVSKIH 1. »UJMA zmorejo »ufi tako zvane zvelesi-le* z vsem svojim bogastvom. Tudi letošnji množični pevski nastop se je vršil na stadionu pri Sv. Soboti, ki je s svojim stopniščem zelo prikladen prostor. Pa še eno dobro lastnost ima stadion, in sicer, da je zalo akustičen. Zlasti se odlično■ sliši v sredini na telovadnem prostoru. Za~ to je tudi vsa ogromna množica takoj zapustila stranske prOstore in tribuno ter se zgrnila o sredino stadiona. Koncert je začela godba Rinaldi z delavsko himno, nakar so sledile pesmi združenih italijanskih pevskih zborov (815 pčvcev in pevk) pod vodstvom tov. Oocinija. Slovenski program je obsegal Adamičevo sNaša pesem», ki jo je dirigiral tov. Ubald. Vrabeo. Kot sem že zgoraj omenil, pesem nima posebnih komplikacij, toda zaradi hitrega tempa in enotnega dihanja se zelo lahko ponesreči. Pod spretno roko tov. Vrabca je dosegla mogočen učinek. Sledila je Venturini-jeva za letošnji 1. maj nagrajena pesem «V »tooe zarje*, ki jo je dirigiral komponist sam. Tudi ta pesem je dosegla odličen uspeh i»t splošno priznanje občinstva. Ker je v SHPZ včlanjšnih tudi dokaj hrvatskih pevskih zborov — ki pa žal niso smeli prisostvovati prireditvi — sta bili na programu tudi dve prav posrečeni ZBOROV V TRSTE hrvatski pesmi, i»t sicer rZlomimo bič, dignimo bat*, ki jo je temperamentno dirigiral tov. Fa-bris iz Sv. Manije Magdalene, in Hercigonjeva rSeljačka» pod vodstvom tov. Milana Pertota. Rozinova ^Partizanska*, ki je že postala r ca val di battaglia* naših pevskih zborov zaradi melodije in teksta, je dirigiral foo. Drago Žerjal iz Boljunca, in kot zaključno pesem slovenskega programa rusko narodno tStalingrajsko» je dirigiral tov. M. Loredan iz Škofij. Ves program je dosegel popoln in oličen uspeh. Mogočno so donele naše pesmi, brSzhibno o ritmu, intonaciji, v homogenosti In dinamiki. Kb je še godba Rinaldi odigrala nekaj koncertnih komadov, so združeni slovenski in italijanski pevski zbori zapeli s spremi j? vanjem godbe Pahorjevo *Na juriš*. Gromovito ploskanje se »ti hotelo poleči in zbori so morali pesem trikrat ponoviti. Bil je eden tistih mogočnih kontaktov med publiko in zborom, tako da občinstvo »ti hotelo zapustiti prostora. Tako so tud! niši marljivi i»t vztrajni pevci in pčofce dobili letos svoje zadoščenje ter priznanje tako številnega hvaležnega občinstva. Mačistične metode imperializma v Grčiji Mi gremo naprej kot silen vihar! — i«l. h : ■ . ti- - m [" <: DO SEDAJ SMO BILI NAVAJENI NA FOTOGRAFIJAH KOT JE GORNJA, KI KAZE STRELJANJA TALCEV, VEDNO LE KARAKTERISTIČNE SLEME ITALIJANSKE ALI PA NEMŠKE RAZBOJNIŠKE ARMADE. TODA C ASI SO SE IZFREMENILI IN VOJAKI ANGLO-AMERIŠKIH IMPERIALISTOV SO SE ZACELI POSLUŽEVATI NACIFASISTICNTH METOD IN JIH CELO PREKAŠAJO. GORNJA SUKA NAM PRIKAZUJE STRELJANJE TAI/JEV, GRŠKIH RODOLJU BOV, KI SO KRTVI SAMO TEGA. DA SE SE BORIJO ZA SVOBODO SVOJE DOMOVINE i - Trubar In Trubarjeve slavnosti p, _________________Predavanje Ivana Cankarja v ,»LJUDSKEM. 0DRU“ v Trstu dne 21. maja 1908 ZDRUŽENI SLOVENSKI PEVSKI ZBORI PRI PEVSKEM NASTOPU NA STADIONU V TRSTU Prvi odlomek predavanja »mo objavili v našem časopisu dne 9. maja tL na tretji strani. Z napredkom reformacije se vzdigne visoko kakor nikoli poprej in kakor ne pozneje dolgih dvesto let kulturno življenje slovenskega naroda. Ko pa je ob koncu 16. in začetku 17. stoletja z ognjem in mečem divjal po deželi zmagujoči katolicizem, je izginil vsak sled mlade naše kulture in narod je bil pahnjen nazaj v najbrnejio temo. Kakšna je bila kulturna višina katolicizma pred reformacijo in Agrarna reforma i* * Blum ter s Schuma- >*■ fl* J** nemško social-demokra-i(j ‘ bsevdo-soci&llsti izdajajo ii» ln svobodo ter se u- ;e,j fyot v: kapitalizmu ter govori-\e borijo proti ctotali- ? ^Ijj J1*- Seveda pri tem ne mi- 1» tK, aa Španijo in Grčijo, ali kapitalistični totalitari- ’>• ‘r^ v!eT'Ak h monopolov, od ka- 1 lil ^ fiTI Q n An « nvliri omi( I OmuhA tjj . cdskt hežim», ki po mne-giU^otclov »tretje »ile* donil-P t« J*®*1! kjer socializem hodi faiančno odvisni, temveč uresničenja svobodne je ‘»'‘z izkoriščanja. Kakšno SJ**0 lice teh izdajalcev *dlo eBtt raBreda pa se je po-W k° 80 zagovarjali «Mar-V ^ Uačrt o pomoči*. ■clj; z zahtfevami češko- \ovol€Rac‘Je- W so predlagal« ' mladine ter o ustanovitvi mtdnarod. k^ke 10®>e s Pomočjo eko- j ne bolnišnice za Jetične v CSR. j- romunski tisk posveča član ke seji Izvršilnega odbora. «Roma-nia llbera* piše, da so zadnji fioiz-kusi razbitja enotnosti dijakov vsega sveta spodleteli in da se je dijaško gibanje še utrdilo. Glavna toč ka dnevnega reda je razpravljanje o borbi dijakov za mir in svobodo ter za ustanovitev demokratičnih univerz. madžarske ■'n italijan- Itfrdifev enotnosti dijaške demokratične zveze BUKAREŠTA. — Izvršilni odbor mednarodne dijaške zveze »e je sestal, da razpravlja o delovanju skandinavskih dijaških zvez proti mednarodni zvezi. Skandinavske zveze so vedno delovale piotl demokratični politiki, ki jo podpira večina, in so se uprle re solucijam proti preganjanju dijakov v Grčiji, Španiji, Kitajski in kolonijah z izgovorom, da dijaška organizacija ni politična in da Je povsem nevtralna. Izvršilni odbor j« razpravljal tu-d; o pripravah za proslavo mednarodnega dijaškega tedna ter o mož n ost Uh dela v južno-vvhodni Aziji Razpravljali bodo tudi o odnosih s Svetovno zvezo demokratične Iv v Politike posemezn h dr-'*W*,Pi«lu nacionalizacije ln načrtnosti. Je druga TtoJjJ^Mna zagovarjala brez-t{pH.sb1''Jem ameriške pomo-JW«e« Je postala ameriška 'h ;Va še mo močnejša, »tretja šibe more skrivati, da so **kt scolar.tstit Izdali so-i f*' zaradt tega pa »o oft-•apad! na Sovjetsko zvezo L^jft draawe * ljudsko demo-Vedno ostrejši. Njihova ^ S*10'-! social;stičnim stran-» hišo izdale socializma, PRAGA. — Zamenjava prebivalstva med CSR in Madžarsko poteka v »mlslu načrta, kj*sta ga odobrili obe vladi. MAJ V PRAGI Na konferencah v Jalti in Potsdamu so Ae postavili temelji za demokratizacijo Nemčije ter z» odstranitev vseh vzrokov, ki so dovedli do militarizacija in uvedbe fašizma v Nemčiji. Toda ali se sploh more govoriti o demokratizaciji Nemčije, Ko se jtrn-kerski razred — opora nemškega militarizma — pusti nedotaknjen. Odgovor je jasen in nč-dvomiseln. Ne! Zato so sovjet akg okupacijske oblasti takoj začele izvajati agrarno reformo v vzhodni Nemčiji. Z agrarno reformo je bilo v sovjetski okupacijski coni Nemčije vzetih 3,041.500 ha zemlje. Z agrarno reformo je bilo razdeljenih 6.986 junkerakih posestev, 3260 posestev vojnih zločincev ter 2089 posestev, ki so bila lest hitlerjevske države, nacional-socia-ljstične stranke ali nemške vojske. To zemljo je dobilo: 115.650 kmetskih družin im družin poljskih delavcev, ki »o bile brez zemlje; 83.802 doseljenih družin; 11.724 družin, ki niso imele dovolj zemlje; 130.881 delavskih družin in 49.138 raznih družin. Vsega skupaj je dobilo 2,251.000 ha zemlje v trajno last 493.195 družin s skupno 2,000.000 člani družin. Ostanek zemlje, ki je bila rekvirirana, je bil razdeljen na zgledna posestva, na znanstveno-\ raziskovalne posestniške ustanove, kmečkim občinam, šolam ter bolnicam. Povprečna površina pri agrarni reformi razdeljene zemlje na posameznega kmeta znaša 7,7 ha. Kar se tiče zapadnih con, Nem. čije, lahko takoj trdimo, da »e o kak! agrarni reformi ne more niti govoriti. V kolikor so okupacijske oblasti izdale neke «zako- ne o agrarni reformi*, tj zakoni ne odgovarjajo dejanskemu stanju posestniških odnosov, še manj pa potrebam širokih kmečkih množic. In vendar tudi ti nepopolni zakoni niso izvedeni, ampak so v glavnem ostali le mrzla beseda na papirju. Eden glavnih vzrokov, ki se navadno navajajo kot izgovor zaradi zavlačevanja agrarne reforme je ta, da v zapadni Nemčiji ni velikih posestev. Medtem ko v resnici popis premoženj dokazuje, da je v zapadinih conah Nemčije okOli 14.000 posestev s preko 100 ha površine. Skupno obsegajo velika posestva površino od 1 milijona 920.505 ha. Poteh podatkih bi 280.000 družin, ki so brez zemlje, ali pa ki imajo premalo zemlje, dobile zemljo. Samo na Bavarskem je bilo po nemški statistiki iz 1943 leta 3508 posestev s preko 100 ha zemlje. V Westfaliji (angleška okupacijska cona) bi »e lahko naselilo 30.000 družin, ki sc brez zemlje, če bi odvzeli posestva od 100 do 500 ha površine, ki tvorijo skupno 213.864 ha zemlje, ki je sedaj last 207 družin. Enako je stanje v ostalih delih zapadne Nemčije, kjer bi se z agrarno reformo zajamčil obstoj približne milijonu ljudi. Da Je agrarna reforma v zapadnih conah Nemčije samo umazana igra, ki ima namen slepiti javnost, se vidi po tem, da veleposestniki, ki imajo 1000 ha zemlje, zadržijo za sebe tudi po agrarni reformi 375 ha. Za del zemlje, ki se jim odtvzame, dobijo veliko odškodnino — približno milijon mark — medtem ko zgradbe, živina in ves inventar ostane še naprej last vele-posestnika. In to še ni vse. »Za- kon o agrarni reformi omogoča veleposestnikom, da ga izigrajo in da svoja posestva razdelijo med člane družine.* Kljub vsemi tem dejstvom nemške oblasti, ki so jih okupacijske oblasti postavile, kakor tudi nemški časopisi, ki so Jih ameriške, angleške ter francoske oblasti dovolile, delajo na tem, da dokažejo, da je agrarna reforma v zapadnih cenah Nemčije brezpomembna In da nima nikakega smisla in zaradi tega ne more pokazati nikakih uspehov. DrugJ vzrok, ki ga navajajo proti agrarni refonmi. Je ta, da bq izvedba agrarne reforme gotovo privedla do zmanjšanja proizvodnje. Da je to netočno, se vidi iz dejstev, da je v sovjetski okupacijski coni eno leto po Izvršeni agrarni reformi bula povečana setvena površina zemlje za hrane za prebivalstvo In špekuli-450.00 ha, kat je znatno povečalo proizvodnja To je bilo mogoče zaradi tega, ker so družine, ki so dobile zemljo, dobile tudi orodje, živino ter ves potreben inventar, tako da v proizvodnji ni bilo nikakega zastoja. V zapadnih področjih pa se kmetom deli samo zemlja in to celo po zelo visoki ceni brez inventarja in zaradi tega je popolnoma razumljivo, da mora priti do zmanjšanja proizvodnje. Tretji vzrok, ki se navaja poti agrarni reformi, Je po mnenju komandantov zapadniih okupacijskih con ta, da je razdelitev velikih zemljiških posestev »nasprotna dluihu prave demokracije*, med tem ko je zelo znana stvar, da veliki posestniki sabotirajo dobavo rajo na račun glavnih delovnih množic. Iz vsega, kar smo rekli, lahko izvedemo samo en zaključek. Ameriške, britanske in, francoske okupacijske oblasti nočejo, da bi se v Nemčiji izvedla agrarna reforma, ker bi to pomenilo korak naprej k demokratizaciji Nemčije, k uničenju »nemškega militarizma in fašizma, To pomeni, da bi ta mera bila v nasprotju z Marshallovim načrtom in z vso politiko angloameriških imperialistov, ki težijo za tem, da bi ustvarili iz Nemčije ponovno bazo za napadalne pohode proti Sovjetski zvezi teic državam nove demokracije, ki so trdnjava antiimpe-fial/ističnega tabora v borbi za trajen mir in ljudsko demokracijo. A K po nji, o tem nam piše Trubar sam leta 1562, v predgovoru k svojemu slovenskemu prevodu novega testamenta: sSlovensko ljudstvo je dobro, pošteno, zvesto, odkritosrčno, gostoljubno in blago... ampak vse prehudo in preveč praznoverno, kajti to dobrosrčno ljudstvo stavi vse na Boga, na Devico Marijo in na svetnike. Le' mnogo maš bi poslušalo in ustanavljalo, za ,procesijami in k darovanjem hodilo, rozenkramce molilo, sveče prižigalo. Vse bi spravilo s križevim potdm, z blagoslovljeno vodo, s soljo, s palmovo mladiko, s kajenjem in škropljenjem, e dolgim romanjem in zidanjem cerkva. Na ta način bi rado odvrnilo vse nezgode in kazni božje, različne bolesni, draginjo* vojsko in hudo uro. Na tak način bi nadaje Se izganjalo hudiča iz oblakov, preganjalo ga s polja, iz hleva, od hiše in postelje; zado-bilo bi s tem letino, veselja, vina, živine, mir pred Turkom in dolgo življenje. Celo še mrtvim iz vic proti nebesom pomagalo in večno zveličanje zadobilo. In če je morda kdo iz hiše bolan, obljubita bolnik ali pa oče ali mati, ali kdo drugi namesto bolnika, da bo Devici Mariji, ali pa kakšnemu drugemu svetniku, v tej ali oni cerkvi doprinesel velik dar, tako na primer kravo, vola, tele, ovco, nekaj funtov voska ali pa vrednost v gotovem denarju ali pa tudi bolnikovo naflepšo obleko, alt pa navsezadnje dolgo romanje. Zavoljo tega romajo prav velikokrat v Rim, v Lurd, k Sentvolbenku, na Bavarsko in vsakih 7 let kar v Cahe na Nemško. Poleg svojih lamih cerkva so zidali in še zidajo po vseh selih, po hribih in dolinah, po gozdh De Gasparijeva svoboda DE GASPERIJEVI BIRIČI RAZGANJAJO V MILANU DEMOKRATIČNO LJUDSTVO, KI JE PROSLAVLJALO 3. OBLETNICO OSVOBODITVE bi lazih velike cetkve. Včasih kar po dve skupaj, tako da je v mnogih farah po štiri in dvajset in več cerkva in kapelic. Pa zidajo še zmerom dan za dnem. In to babjeversko nepotrebno »idinje uganjajo le na povelje in ukaz lahkorn’šljenxh, norih in brezčastnih ljudi, ki pravijo in lažejo, da se jim je v sanjah prikazala Devica Marija ali pa kak drug svetnik ali svetnica. Nekateri se vržejo na tla ob belem dnevu pred ljudmi, kakor da bi bili božjastni; gn po dolgem brcanju in pretvarjanju začno kvasiti, da jih je zagnala na tla Devica Marija ali katera druga svetnica; da je z njimi govorila ter jim zapovedala, da naj na tem ali onom hribu, v tej ali oni dolini ali v gozdu postavijo cerkev, da naj romajo tja s krizi in banderi molit in darovat in mašo poslušat. In če bi tega ne storili, da bo Marija ali tista svetnica, ki se je prikazala, vse žito na polju in vino v vinogradu s točo pobila, ter da bo poslala teko strahovito kugo nad ljudi in živino, da bo .komaj tretjina prt življenju ostala». Trubar piše dalje: zLansko poletje (leta 1561.) se je prikazala v Gornjem gradu na južnem Štajerskem, štiri milje od Ljubljane, neka mlada nečistnica. Ta ima roke na hrbtu sklenjene, po-beša glavo in obraz ter vsakemu in vsem pripoveduje, da Devica Marija ne mtera več stanovati v cerkvi na Gori prt Gorici in Solkanu (katero cerkev so šele pred dvajsetimi leti začeli zidati na ukaz neke coprnice, Tči je menda že kot devica troje otrok zapeb-kala) m zato da ne mara, ker pograbijo farji najlejše plašče, obleke in najlepše pajčolane, darovane Devici Mariji, ter jih dajo potem svojim kuharicam. Nadalje, da požgo darovani vosek in darovane sveče pri kvartanju, popivanju, preklinjanju in psovanju; ti pijanci da pokradejo tudi denar Marijin ter ga zapravijo brez potrebe. Zato hoče imeti drugo cerkev, namreč pri Gornjem gradu. Na tako njeno besedovanje m pa ker |0 ljudje na kraju, ki ga je pokazala- videli ponoči veliko število svetlih luči (-. ki jih je bila sama nastavila in prižgala), so ti nalagani fn nespametni kmetje na taistem griču jiosta-vili leseno kamelo ter poklicali čredo farjev, da so tam na oltarnem kamtnu mašo brali. Farji so radi tja prišli ter se ukvarjali o tej novi cerkvi, zakaj taka nova božja pota nesejo — kakor sami pravijo — pošten denar za mašo in dobro meso za kuhinjo. (Se nadaljuje) m JllQo3LOVANI IV PRAGI NA PRVOMAJSKI POVORKI llllllllllllll Načrtni molk generala Eisenhowera Čeprav je po veiini vesti ameriških listov general Eisenhovier definitivno odbil kandidaluio za Belo hišo, je ta kandidatura še vedno v ospredju. Časopisje piše, da je v notranjosti demokratske stranke silna borba med Trumanovimi in Eihenhoioerjevlmi pristaši. Kakor je znano, je Truman izrazil željo, da bi bil kandidiran, ter je našel tudi prijatelja, ki bi mu pri tem pomagal na teongresu demokratske stranke v Philadel-phiji, ki bo prihodnjega meseca in kjer se bo odločevalo o kandidaturi. Truman pa ima tudi mnogo sovražnikov, ki trdijo, da bi samo Eisenhouierjeva kandidatura ohranila demokrate na oblasti. Tq druga skupina je že sestavila načrt, s katerim bi se zagotovila Eisenh?werjt* kandidatura, V načrtu je predvideno, da ne srne Elsenhouier do volitev dajati nobenih političnih izjav ter da mora na vsa politična vprašanja samo molčati. Časopisi pa nič ne pišejo o tem, če je Eisenhouier zadovoljen s to »molčečo katmpanjo*... • • * Govori v svojem Imenu Atenski tisk poroča, da je grški »unsnji minister Caldaris izjavil, da bodo v kratkem skle- Komentarji političnih dogodkov nili več dogovorov med Grčijo, Turčijo in arabskim^ deželami. Caldaris je po pisanju časopisov da so se Amerikanoi in Angleži, o tem načrtu še mso izrekU svoje sodbe. V mnogih krogih pa sumijo, da so se Amerikanci in Angleži, predvsem Amerikanci, o tem načrtu že na kakšen način izjasnili. • • • Slike o kompetenci oboroženih sil Na eni izmed dolgih in živčnih sej ameriške senatne komisije so razpravljali o predlogu senatorja Fulbrighta. Predlagal je, naj ZDA «do nadaljnjega* ne vrnejo 808 dragoceni »liki, ki so jih zaplenili Amerikanci v Nemčiji in prenesli v Ameriko. Po Fulbrightonovem mišljenju naj bi te slike vrnili šele takrat, ko bo ustvarjena nova nemška država. V tej umetniški zbirki so najboljša dela Rembrandta, Tiziana, Duerrerja in drugih slavnih renesansnih umetnikov. Ameriška vlada je v zadevi teh slik že formalno obljubila, da jih bo vrnila, ko bo končana razstava ^National Galerg* p Wa-shingtonu. Najzanimivejše v tem slikarskem vprašanju pa je, da se je z njim bavila komisija za vprašanja oboroženih sil. Stike so namreč vojni plen svoje vrste ter najbrže zarod? tega spadajo v isto vrsto kot zaplenjeni Hitlerjevi tanki in topovi. • • • Privatna pomoč Zakonodajni pododbor ameriškega senata razpravlja o predlogu novega zakona o trgovanju s sovražnimi državami. Ameriška vlada želi, da bi omogočila ameriškim trgovcem edati privatno pomoč ameriški okupacijski coni v Nemčiji». Tisk piše. da se sedaj veliko ameriških trgovcev pripravlja na obisk Biconije. Nihče pa ne ve, če so oni odpotovali v Nemčijo z nameflom nuditi privatno pomoč ameriški okupacijski coni ali pa — kar je verjetnejše — privatno pomagati svojemu žepu. • • • Stari formularji Te dni so prebivalci Biconije dobili od ktajevnih pošt prazne tiskovine z zahtevo, da napišejo nanje podatke o svojih radijikih aparatih. Na tiskovini se je moralo odgovoriti na vprašanja o znamki in tipu radijskega aparata. o številu čarnic, valov, itd. rata, o številu žamio, valov, itd. Bila-~je tudi tale rubrika: «Ali v družini, med sorodniki in med stanovalci v hiši židovskega porekla?* Zaradi protestov so nemške oblasti po zpreiskavi* izjavile, da so to stari formularji iz Hitlerjeve dobe. Medtem pa se trdi, da gre v današnji Biconiji I GLASU/TČ ZA imovt vse po starem, kajti večina je formular razumela resno in ga smotra v skladu z dandanašnjo politiko v Biconiji. • • • Specialisti za industrijsko varnost Ameriške okupapjske oblasti v Nemčiji 90 organizirale tako imenovano industrijsko varnostne policijo. V tej organizaciji je. mnogo pobeglih vojnih zločincev, zadnji 'as pa nastavljajo samo sudetske Nemce. Sedaj se je vedelo, da se na »Šolskih tečaj h* govori v glavnem samo o potrebi ponovne osvojitve sudetskih krajev od Češkoslovaške. Vendar pa za ta šolski predmet sudetski člani varnostne industrijske policije niso pokazali veliko navdušenja. • • * Pripravljanje javnega mišljenja Kakor pišejo časopisi, je bilo koncem prejšnjega meseca v Wa-shingtonu tajno posvetovanje predstavnikov ZDA in Velike Britanije, na katerem so razpravljali o ustvaritvi tako imenovanega tsevemo-zapadnega atlant- skega bloka*. Intdatorji tega posvetovanja so po pisanju tiska sami zunanji ministri obeh držav. V okviru tega bloka pa se predvideva unifikacija vojske, standardizacija oboroževanja in izgradnja skupnih oporišč. Ker pa bi se pri tem načrtu naletelo na težkoče pri javnem mišljenju, v skandinavskih zemljah, so odio-čili, da bodo skandinavsko javno mišljenje za ta načrt preje pripravili K pripravljanju skandinavskega javnega mišljenja so že aktivno pristopili. Kakor javljajo, bo v kratkem obiskala Kopenhagen britanska eskadra, v Norveški pa bodo pomorski manevri večjega obsega. • • * »Fuehrer* na potovanju V južni Afriki obstoja službeno priznana fašistična stranka eNov družabni red*. Fuehrer teh južnoafriških fašistov je Osvald Pt-rou. Pirou je smatral, da je ie dovolj ugoden veter za obisk raznih svetovnih fašističnih voditeljev ter je zaradi tega odšel na pot. Obiskal je Španijo, Portugalsko ' in ZDA, ter se povsod razgovorjal 8 vodstvom fašističnih organizacij. Končno je obiskal še London, kjer se je takoj sestal z voditeljem angleških fašistov Osvaldom Moslegem. Rezultati teh važnih razgovo-tov se držijo v tajnosti-, VREMSKA DOLINA France Magajna V* KRAŠKI PARADIŽ V ZADNJEM POGLAVJU NAM PISATELJ ŽIVO NASLIKA GROZLJIVE STRAHOVE VREMSKE DOLINE. OPLAŠI BRALCA S KRVAVIM STEGNOM IN KOSTIHROMPOM TER SE. MENI NIČ TEBI NIC POSLOVI TJA DO JESENI tDobro, dobro, saj ne vprašam drugega. Poletje je »n. na senu se spi kakor v hotelu.» Po kmečki vččerji se je utrujeni popotnik odpravil spat. Z>b-bil je malo leščerbo in no no ga je spremil do lestve, ki je vodila na senik. Z nepopisno muko je uboieo splezal na denik in stokal, kakor verne duše v vicah. Zgoraj je postavil luč na gredo in se ozrl okoli. Zdajci zagleda skladanioo mrtvaških krst v kotu senika. To je bilo dovolj. 3 krikom, ki bi razparal tudi nevtralnemu člčveku srce, je skočil skozi lino na oesto in zdirjal iz vasi, da bi ga ne dohitel niti bataljon najbolj skokonogih zajč- na srčkano Pomi DOro, pozabil je na mehke ielje svojega mladega sroa, ni pa pozabil, kod je najkrajša pot proti Barki. Bliskovito se je obrnil na petah in odvihral navzdol po klancu. Take skoke je delal, da bi spravil v stisko celo tiste slavljene smučarske skakalce v Planici. V poldrugi sekundi je že bil v Reki. Ni iskal plitvine, iskal je la najkrajšo črto čez vodo. Do pasu je zabredel, trikrat je padel na spolzlem kamenju, čofotal je v nepopisni stiski kakor ranjen krokodil, izgubil je klobuk, s katerim se gotovo še danes šopiri Skodjanska jama. Skratka, takega čofotanja niste čuli niti ti- SNG V TRSTU: RAZTRESEN, BABIC IN FIŠER V »RUSKEM VPRAŠAN JU» kov. Nikoli več se ni oglasil v naši vasi. Ce je res, kar po roča tržaški radia, teče najbrž še danes. Korenjaški fant Peter Sil « Barke se je neozdravljivo zate-lebal v rdečelično Vremko Pomi Doro. Kadar koli je utegnil, jo je prišel posetit. Samo v nočnih urah, seveda, ker takih atuari ne dela dobro vzgojen fant ob belem dnevu. Bilo je sredi poletja. Noč je bila topla in luna je svetila kar kor velika obločnica. Peter Sil gre v Vreme. Pride do Reke in ne da bi se sezul, prebrede na drugo stran. Vsi ljudje v teh krofih bredejo Reko sezuti, samo Barčdni ne. Oni so kakor tisti Gedeonov i vojščaki, ki so z lonci napadli Jeriho. Kadar so bili žčj-ni, so s prgiščem zajemali vedo v studencu, namesto da bi pokleknili in se napili kakor bog zapove. Umevno je, da »n zadnji na vrsti morali piti skaljeno vedo, ki bi je ne ozdravil več niti strčptomicin, Tako skromni eo tudi Barčanl. Prebredejo vode obuti, potem pa na drugem bregu ležejo na hrbet in dvignejo noge kvišku. Čevlji se izpraznijo in zopet je vse dobro. Peter Sil prebrede vodo in se potihoma bliža vasi, da bi se pravočasno izognil kaki gruči fantov, ki so tujim nočnim vasovalcem vedno nevarni. Peter Sil ni vedel, kaj je bilo tisto nčč zapisano v zvezdah. Vedel ni na primer, da je baš tisto noč sklenila rajnka Tumčevka, vrla in pridna žena, da gre kar sredi noči v mesečini raztrosit gnoj na njivo v Orešju, ki je blizu naše pohltvno šumljajoče Reke. Bilo je potrebno, da zaradi vročine preorjejo njivo zelo zarana in posejejo repo. Visoko se je iz-podbrencala, to je, zavila je gornje krilo do pasu in tako izpostavila mesečini »podnje krilo, ki je bilo iz bele kotenine. Z gnojnimi vilami na rami odkoraka zdaj proti Orešju kakor mušketir. Peter Sil koraka previdno navzgor po stezi in že je btl na srrhu klanca, ko se mahoma ustavi. V strašni grozi opazi, da se mu bliža bela žena z gnojnimi vil'mi na rami. Mislim, da ni med vami, nedolžnimi žrtvami moje hudobiji, nikogar, ki ne bi storil tega, kar je v tistem trenutku storil Peter Sil. Pozabil je sti, tet ste biti navaoči, ko se je potapljal Titanio. Dobri nameni rajnke Tumčev-ke so se tudi razblinili v nič. Poznala je šumenje naše burje, poznala je bobnenje od deževja razsrjene Reke, ni pa poznala še take razbesnelosti sioer kratke vo-choe, kot jo je bila slišala tisto noč. Tako gromozansko pluska-nje zna napraviti samo povodni mož! Tumčevka je vrgla gnojne vile v jarek in jo pocedila domov, kakor da bi bila stara petnajst let. Zdaj boste gotovo menili, da je Peter Sil na drugem brigu malo počival. Kaj ti! Nitt steze ni iskal. Kakor po špagu jo je ucvrl po zaraščeni strmini proti Barki. Lomile so se veje, trgale so se dolge vrvi srobota in podiralo se je kamenje pod njegovimi nogami. Pltra ni zadržala nbbena zapreka. Malo je ljudi na svetu, ki bi znali pokazati tako vztrajnost. Pa se je primerilo, da sta baš tisti večer odšla iz Gornjih Vrem stari Martin in nič mlajši njegov prijatelj Matažin, ki ga že poznamo, v barsko gmajno po kole za svoje vinograde. Sla sta ponoči, da bi ne naletela na lastnike gmajne ali na njihovega čuvaja. Ze sta imela vsak prilično butaro kolov nasekano, ko zaslišita, da nekaj groznega koloma-sti priti njima. Sopihanje, stokanje, lomljčnje in trganje goščave je bilo tako, kakršno se čuje samo v Afriki, ko zbezlja skozi džunglo tropa slonov. V barski gmajni pa ni slonov, niti medvedov ni. Samo ena stvar more biti in ta je divji lov. Vsi zakleti lovci preteklih stoletij na-pravijo včasih veselico in priredijo divji lov. Kolomastljo v velikem številu skbzi gozd, lomijo drevje, trgajo velike skale in jih butajo v potoki. Vmes se čujejo kriki ranjenih zverin, lajanje psov in trobentanje lovskih rogov. Martin in Matažin sta čula vse to in še mnogo drugih straš-nejših stvari, ki jih je sploh nemogoče opisrži. Pozabila sta na kole, pozabila sta, da sta sploh še na svetu. Le tega, da bi se rešila večnega trpljenja zavrženih duš, le tega sta se hotela rešiti. Bežala sta iz gošče preti Stranjam, kjer je sama košenina, bežala sta kakor pravi Mussolinijevi junaki. Ni ga junaka, ki bi o. Vi 'ste viselo živili, ropali velikanska posestva, se polaščali posestev, gradili dvorce, uživali v izobilju ter varali in zatirali ljudstvo. Naše ideale, vero in našo dušo ste poteptali v blato. Človek ttam je bil samo orožje za vaše nenasitno častihlepje. Našo stoletno kulturo in nemški narod ste uničili. In to je vaša strašna krivda!*. Zadnje generalove besede so odmevale ko prokletstvo. Nastale, je tišina. Slišati je bilo, kako globoko diha. Potem je počasi m priliznjeno spregovoril Bohr-mann. Cujte, kaj vse je rekel: rZskaj, dragi moj, prehajaš na osebnosti! Kaj morem za to, če Hillerjeuf zadnji dneii NACISTIČNI BRLOG RAZPADA ■ NAJOlJI HITLERJEVI SODELAVCI Sl JEMLJEJO ŽIVLJENJA, DRUGI SE SKUSA|0 IZVITI IZ FIRERJEVE BLlZlNE so drugi obogateli. Prisegam ti pri vsem, kar mi je sveto-. Na tvoje zdravje, prijatelj!* Pri vsem, kar mu je sveto— pri vsem, kar mu je sveto... Toda vsi so vedeli, da si je pridobil veliko posestvo v Mecklenburgu in še eno v Gornji Bavarski, da si je sezidal pri Chičmskem jezeru razkošno vilo. Mar ni tudi nam nekaj ur prej obljubljal, da bomo tudi mi dobili posestva T Vidite, kakšna je bila prisega tega nacionalista, po rangu drugega za Adolfom Hitlerjem. Rad bi bil zaspal, pa nisem mogel. Okrog pol šestih je začela ruska artilerija streljati tako strašno, kakor še nikoli prej. Artilerijski ogenj se je izpremehll v grmenje, kakršnega v vsej vojni še nikoli nisem slishl. Večkrat smo morali za celo uro ustaviti ventilatorje. Gornja plast betona je bila na več krajih prebita in slišali smo, kako pada omet na njegovo drugo plast. Med grmenjem topov so vedno pogosteje odmevale zamolkle močne eksplozije. Orkan ognja in jekla se je zrušil na državno pisarno in okraj ministrstev. Antena naše 100-vatne radijske postaje se je zrušila, žice, ki so nas vezale s posameznimi obrambnimi področji mesta, so se pretrgale. Večkrat se nam je zdelo, da je dosegel artilerijski ogenj viščk, pa smo se motili. Pomanjkanje zraka je postajalo nevzdržno. Proti koncu dneva je bil glavobol, otež- A rabski narod Je eden najstarejših na svetu. Ze v VTL stoletju so st Arabci ustvarili močno cesarstvo, kasneje pa, v srednjem veku, so dosegli naravnost visoko kulturno stopnjo. Zaradi položaja njihove zemlje in njihovega bogastva so arabsko samostojnost začel; zelo zgodaj ogrožati različni osvajalci. Turkom so sledili angleški, francoski, nemški, ita-ljanski ln na koncu ameriški imperialisti. Vodila se je dolgoletna borba za bombaž, tržišča in strateške pozicije, zlasti pa za nafto, k; se nadaljuje še danes. Palestina, ta majhna dežela arabskega vzhoda, ima v Sklopu sosednih držav zelo važen položaj. Preko nje gredo svetovna pomorska, zračna in suhozemna pota Ker leži v neposredni bližini Sueškega prekopa, se je Anglija ki je postala po prvi svetovni vojni najmočnejša kolonialna sila, pobrigala, da jo iztrga iz rok propadlemu osmanskemu cesarstvu. S tem pa so nastali črni. težki dnevi za narode Palestine. V težnji, da popomoma obvladajo ara-ski vahod so britanski imperialisti spremenili Palestino v temelj svojega gospostva in kamen spotike na tem delu sveta. Ze leta 1925 je Churchill govoril: »Nasproti arabski rasi moramo voditi dvojno politiko. Prva naj bi bila v tem, da se Arabci razdvojijo, da se onemogočajo njihove nacionalne težnje in da se naš vpliv jača s hujskanjem plemena protj plemenu. Druga politika, menim, naj bi tla za tem, da se okrog gtare prestolnice, Bagdada, osnuje arabska država, ki bi bila najtesneje povezana z Vahko Britanijo in njenimi zavezniki. Takšno je bilo politično vodilo britanskih imperialistov. Za jača-nje svojih pozicij so dosledno iz* koriščah dejstvo, da živita v Palestini dva naroda: židovski, v manjšini, .n v veliki večini arabski. V sionizmu, reakcionarni Struji židovske nacionalistične buržuazije. so našli Britanci plodna tla za uresničenje svoje imperialistične devize: divide et impe-ra. Od tedaj se nadaljuje borba, ki plamti v notranjosti palestinskih meja. Ta borba dveh narodov, ki so Jo zametih Britanci, in še zlasti borba proti kolonialnemu suženjstvu, je dovedla do niza u-porov, med katerimi najznačilnejši je oni iz leta 1936-1939. V tem vzdušju razdora med nerodi je britansk; imperializem stal čvrsto nad podjarmljenimi Arabci, izkoriščajoč do maksimuma njih same in njihovo zemljo. V teku druge svetovne vojne in po njej je zavzelo arabsko vprašanje tako za imperialiste kakor tudi za podjarmljene narode še ostrejše obl'ke. Na en: strani zato, ker se je v mednarodni aren: pojavil nov močnejši nasprotnik — ameriški imperializem — ki izkoriščajoč slabost britanskega kolonialnega cesarstva teti za tem, da prevzame oblast ne samo v Palestini in Arabskem vzihodu, marveč nad vsem svetom. Na drugi Strani, kar je še važnejše, je vedno močnejši val osvobodilnega Na trhlih temeljih Konkurenca dveh imperialističnih sil na arabskem vzho= du. Princip „Deli in vladaj14 ne kaže pomembnih uspehov pokreta zajel vse arabske narode, ki danes vodijo najodločnej-šo borbo za raztrganje kolonialnih okov, vzpostavitev enakopravnih držav in evakuacijo bri t a n-skih čet s svojih zemelj. Značaj in obseg te borbe dokazujeta, da so položaji imperializma zlasti britanskega, v tem deiu sveta resno ogroženi. To so očitni znaki, ki kažejo kako se Britancem izmikajo tla pod nogami. V tej nefodn; s-tuaclji se je gospod Bevin spomnil velikega Churchilla. Sledeč dosledno njegovim stopinjam se je še enkrat izkaza; kot njegov vreden naslednik. Zatekel se je k sionizmu v Palestini, s čimer si je tudi Churchill vedno pomagal iz kritičnih situacij. V zvezi s tem je bila obilno izkoriščena tudi odločba generalne skupščine OZN o razdelitvi Palestine, da so ponovno razplamteli krvavo borbo med Arabci in Zdi. Tako Je taka politika kolonialne diplomacije, v kateri Vzdržujejo britanski in amettški imperialisti dvoje nasprotnih struj, podžigajoč pri tem nacio-nalno-šovinistične tendence na Bližnjem vtf.rodu, ustvarila iz Palestine novo krvavo poprišče. Zahvaljujoč tej politiki, se tam ne tolčejo se Židi in Arabci. V to krvavo areno so privlekli tudi pripadnike bivše Hitlerjeve vojske, ki so jih Britanci zajeli v vojni, potem španske fašiste, an-dersovce in ostale, ki jih vzdržujejo in podpirajo tamkajšnje angleške vojne komande. Vse to samo zato, da bi se našel razlog za odgoditev evakuacije 100.000 britanskih vojakov in bi se z okupacijo obdržalo gospodstvo in ojačanje pozicij probritanskih vladajočih krogov, ki bi ostali tudi po odhodu vojaštva. \ v V <:;■ <' . • n UPCL Drobci o prašk V dneh od 19. junija do 10. julija bo v tesnem sedelovanju s praškim velesejmom prirejena zletna razstava. Na njej bodo razstavljali poleg češkoslovaškega Sokola tudi- ministrstvo za šolstvo in presveto, ministrstvo za pošto, češkoslovaški radio, kakor tudi fizkulturne organizacije slovanskih držav. Poreč Sva lak; odbor je izdelal osnutek organizacije fotografske službe. Ta odbor je imel svojo lastno fetoslužbo, poleg tega pa bodo smeli snemati tudi profesionalni fotografi in filmski amA-terjl. Osebe, ki bedo opravljale sanitetno službo, bodo oblečene v poseben slavnosten kroji ki bo po barvi podoben slavnostnemu kroju žensk, dečim bodo moški oblečeni v bele kroje. Po predhodnih načrtih mora biti zletni stadion dograjen najkasneje 31. maja 1948. Nepredvideni val mraza v mesecu februarju je delo pri graditvi stadiona sicer zelo oviral, vendar bo stadion kljub vsem oviram pravočasno zgrajen, ker so vsa stavbna dela na zletišču v glavnem že končana. Zgraditi je treba le še stavbe, ki bedo služile kot jedilnice, kuhinje, bifeji, sanitetne stavbe, za prvo pomoč in podobno, kaker tudi skladišča in posebne zgradbe za gospodarski zletni odbor. V znanstvene in preiskovalne svrhe zdravnikov bo pri obla-čilnicah postavljena posebna zgradiba, ki bo služila množičnim zdravniškim preiskavam vseh telovadcev z roentgenskimi aparati. Predvideno je, da bo na primernih mestih blizu oblačilnic postavljenih 22 kuhinjskih central, kjer bo poskrbljeno za hra- MAKEDONSKA OVCA, ENA NAJBOLJŠIH OVČJIH PASEM ZNANA PO OBILNI VOLNI, KI JO ' „ ■ , J. GOJIJO V JUGOSLAVIJI ■s— Botvinnik svetovni prvak Vzpostavljajoč vezi z reakcionarnimi arabskimi voditelji in povzročajoč krvoprelitje med narodi, računajo britanski imperialisti, da bodo ohranili svoje o-majane položaje tudi pred ameriškim konkurentom- Vendar kaže, da jim taka intrigantska poiit:ka ne bo mogla več pomagati iz nerodnega položaja. Borba narodov Arabskega vzhoda zavzema vse širši obseg in vedno bolj ogroža imperialistične interese ? teh krajih. NA BORBO, KI DIVJA V PALESTINI, SE ARABCI PRIPRAVLJAJO S PODOBNIMI VOJAŠKIMI VAJAMI no 90.000 osebam dnevno. Pred vsako kuhinjo bo zadostno število lesenih klopi in miz, da bo lahko vsakdo udebno jedel. Ogromno delo mora izvršiti gospodarski odbor. Oskrbeti mora okrasitev stadiona z zastavami, vse orodje za zletne tekme, k čemur spada na primer 63 konjev, nekaj sto blazin, 400 kopij in drugo. Domačim in inozemcem bo moral preskrbeti prevoz od koledvora do kraja njihove naselitve, imel pa bo dosti dela tudi še po končanem zletu, ko se bodo mnegi obiskovalci d'Cma zleta samo še prijetno spominjali. Zletni znak bo enoten. Razlika med znaki članstva, naraščaja in dijaštva bo edino v velikosti in barvi kovine. Znaki za sokolske pripadnike bedo opremljeni s trobojnico, za pripadnike armade pa z belim trakom s prekrižanim! meči. Zletni stanovanjski urad je sklenil dogovor z gospodarsko skupino gostilničarjev in hotelirjev, na csnovi katerega bodo od 30. junija do 10. julija vsi praški hoteli in prenočišča na razpolago zletnim gostom. Na zletu bodo tudi tekmovanja v lahki atletiki in sicer bodo tekme na tekališču v dneh 30. junija in 1. julija, ter bodo cbenem veljali kot prvenstvo Češkoslovaške v lahki atletiki. V 22. kolu, ki so ga igral! v nedeljo zvečer, so se siečali Botvinnik in dr. Euvve ter Smislov m in Keres. Botvinnik in Euvve sta remizirala, partija med Smislo-vom in Keresom pa je bila preki-njena. V tekmovanju za svetovno šahovsko prvenstvo si je Botvinnik z neodločeno igro prot; Euvveju v 22. kolu že zagotovil naslov svetovnega prvata, čeprav so do konca tekmovanja na sporedu se tri kola. Huda borba bo za drugo mesto med ruskima velemojstroma Keresom in Smlslovom ter ameriškim prvakom Reihevsk;m. Bivši svetovni prvak dr. Euvve je ostal na zadnjem mestu ln ne more Rik«wt več dohiteti. kočeno dihanje in potenje še hujše, kakor čez dam. Ljudje v zaklonišču sb postali apatični. Zgodaj zjutraj so začeli Rusi juriš na trgu Bele Alliance in prodrli so do Wilhelmstrasse. Zdaj nas je ločilo od sovražnika samo še 1000 mčtrov. Niti elitni borci prostovoljskega kčrpusa Adolfa Hitlerja niso mogli vzdržati tega pritiska- Okrog poldne se je posrečilo nekemu našemu organu za zvezo, da je prišel do komandanta Berlina in se srečno vrnil. V drugih mestnih Okrajih se je bil položaj prav tako zelo poslabšal, kakor v središču. Charlottenburg je bil malone povsem izgubljen. Rusi so bili že na magistrali cOst-West*, pri njenem ovinku. Obramba notranjega mestnega pasu se je opirala na položaje protiletalske artilerije v parkih Humboldthain m Friedrichshain, v zoološkem vrtu in na strehi poslopja tvrdke Schell. V njihovem akcijskem radiusu Rusi niso mogli doseči posebnih \tspehov. Tem globlje pa so prodirali v mesto na drugih krajih. Zjutraj smo zvedeli, da se je Hanni Reitsch res posrečilo odpeljati z letalom ranjenega feld-maršala vOn Greima. Dvignila se je na Unter den Linden, kraj Brandenburških vrat in srečno preletela mesto. xin. Preskrbovati bolnišnice je bilo v vsakem okraju vedno teže. Primanjkovalo je zdravnikov, ob vez, zdravil in zopet vode. Ko sem odšel podnevi dol z akti poročat, sem zagledal smešno sliko. Po hudem močnem prepiru so se bili Burgdorf, Krebs in Bohrmann preselili iz svojih sob v majhno predsobo Hitlerjevega stanovanja. Pošteno so se bili nakresali žlahtne kapljice in zdaj so ti trije vitezi ležali z stegnjenimi nogami v svojih globokih naslanjačih pred klopjo ob zidu na desni stranji sobe in na vso moč smrčali. Njim nasproti, samo nekaj korakov naprej, je sedel za mizo Hitler kraj Goebbelsa, na levi strani na klopi pa Eva Braun. Hitler je vstal, njemu ln referentu je bilo res zelo nerodno, ker sta morala stopati čez iztegnjene noge svojih smrčečih sodelavcev in paziti, da bi jih pri tem ne zbudila. Zlasti Goeb-bels si je prizadeval, da je stopal previdno. Spričo tega prizora se Eva Braun ni mogla premagati, da bi se ne zasmejala. Zvečer tistega dne so prignali esosovski oficirji v zaklonišče generala SS čet Voegeleina. Kakor sem omenil Se prej, je bil dezertiral in preoblečen v civilno obleko je hotel pobegniti is Berlina. Potem ko so mu strgali vsa odlikovanja, je Hitler zapovedal, naj ga ustrele. Tako nismo niti zvedeli, kaj je rekla takrat Em Braun in ali je spregovorila kako dobro besedo za svojega sorodnika. Sicer pa n j imela nobenega vpliva na svojega mota ali pa je bila prav tako fanatična kakor on. 29. aprila navsezgodaj je bil formiran za izvršitev smrtne obsodbe odred esesovcev in Voegeleina so udtrelUl na no- stiva ga o tvoji nameri, omahuje in noče takoj odo o najinega načrta. Kakor tva V čakovala, se je bal, da Hitler temu uprl. Toda Posr®f se nama je pregovoriti Burg fa in povsem nepričakovano deva podporo tudi pri Bohrn*»j| nu. Pridružiti se nama hoče podpolkovnik Weiss. Z fovo in Bohrmannovo sva slednjič prepričala tudi Krtjh kako važno bi bilo ‘ sa viti zvezo z Wenkom, od rega že več dm ni nobenih V pogovoru z Bofirman10r!!,.,m, seveda gradila vse na dot ^ da je »naša končna zma9t,tW ivomna*. Ob 12. uri nas le ,-m\ poklical sebi, da bi go o položaju. Gradiva za V nje je bilo zelo- ^ bil samo položaj v srediSi J sta, kar se pa tiče vsega ga, je bila slika zaradi tujočih ji tresti in domnev p° kaotična. J Po posvetovanju se pravlja na poskus, da bi a° , Hitlerja privoljenje zo črt. Napoči odločilni tenu" Krebs konča poročilo in kar mimogrede pripomni, “a A trije mladi oficirji radi pr skozi Berlin in prišli do Wenka. Nad zemljevidom s I ni Hitler dvigne glavo 'n * J z usodnim pogledom Pre'“ • kratkem molku vpraša: «* eraikem moncu v-piu*<*. - t ti oficirji?» Krebs P0^ * a, pena. «Kdo so in kje so zdaj- daj odgovori Burgdorf rn trebne podrobnosti. Mine sekund neverjetne napet0 ,.v, nas, sekund, ki se nam * nost. Freitag me gleda in'■ j J tim, da je vsak njegov iiv^9 skrajnosti napet, kakor s° _> tudi moji živci. Iznenada ., napr-' gleda Hitler v oči in me vp ^ cKako se mislite prebiti ^ lintf* Stopim k mizi in _^j.l zemljevidu pojasnim naš ^ tTiergarten, Zoološki vr , ef. furstendamm, trg A&°^aPtcheJ ja, Stadion, mostovi pri F refr dorfu. Od tam s čolnom-V0 ^ Havel, skozi- ruske P°i°*aje -gsrJ zera Wannsee.r> Hitler mi Pf jlf v besedo: *Bohrmann, ^a eiM priskrbite motorni čoln » nl teričnim motorjem, drugoee ^ ^ bodo prebili.* Čutim, kako kri pritisnila v glavo. Fa ^ vendar zaradi čolna ne J g0hri propadlo? Od kod P«™\*ah f4 mann v sedanjih okoliše ((|f. skrbel čoln z električnim-jem? Se preden je Bohrma govoril, zberem vse svoje s ^ odgovorim Hitlerju: «E‘rer'. ^ si bomo priskrbeli m°lor!Ao f in motor bomo zaglušili- T ^ bomo nedvomno prebili-* je bil s tem zadovoljen, m* P' ji si globoko oddahnili- PO4- jr, vstal, nas pogledal z pogledom, sege; vsakemu J> ^ in rekel: «Pozdravite Wen tf hiti naj, sicer bo Pr^P°zn°-mjf Burgdorf nam je dal PJ° ^tt nteo za prehod skozi nase ^ Ko smo zopet stali na prai> # sobe, simo si od sreče stiskol[ - - - - - moder*1 ke. Zapustili bomo to n^ grobnico faraonov, zopet » upanje, pa naj bo še tako ./ j no. Kazalci na uri so K02^ tranjem dvorišču državne psar- I tri (etrt na eno, z bttskomv'^ ne. Toda zaklonišče Je bilo že i-n ^-^rr,„unmo na 0°%,! v letargiji in celo ta dogodek nl nikogar razburil. Okrog devetih je grmenje to- gi ico se pripravljamo na - ,t zavijamo konserve, šče zaščitne barve, si čč'ade, jemljemo brzoštre pov nčkoliko ponehalo. Rusi so l potrebne zemljevide. Fre}1^i jurišali po Wilhelmsstrasse, da bi zavzeli državno pisarno in dobili kot največjo trofejo — Adolfa Hitlerja. Vse je utihnilo. Mar ni že napočil zadnji trenutek, Uro pozneje je prišel organ za zvezo in povedal, da je bil sovražnik zadržan 500 metrov od pisarne. Z Berndcm stojiva pri pisalni mizi sklonjena nad zemljevid Berlina. ST,oči sva sklenila, da ne bova čakala v zaklonišču do konca. Zasnovala sva načrt, kako■ bi se izmuznila od tod s Hitlerjevim dovoljenjem. Samo dve možnosti sta: ali da bi Sla v neogibno smrt boreč se kot oficirja, ali pa da bi se prebla s posebnim naročilom do Wenka. Krebs stopi v našo sobo in obve- odpara od hlač rdeče vu[juru LKI n.Mit /U-V-- . Kratek stisk rok, pozdrav je končano. To je bilo , ob 1.30 popoldne. ^ Po Aimannovem priP°ie nju sta se Hitler in nie9°lhM 1 pičlih 2š ur po našem od trt zaklonišču državne pisarne lila. - A Drugi dan, to je 1- ^ den so Rusi prodrli v ž° so si Burgdorf, Krebs in ** ^ vzeli žittljenje. pri čemer t ^ bels najprej ustrelil sVO,°'„ t t- n 't Axmann In svojih pet otrok. tudi povedal, da so nas manna baje mrtvega pri datumskem mostu. Cez je sledda kapitulacija. KONEC. Odgovor čeških švedskim Na nedavni proglas švedskih književnikov je odgovoril slndi-kot čeških pisateljev s sledečo deklaracijo: Švedski književniki ln znanstveni delavci so izdali proglas v katerem trde, da nas je s pomočjo cenzure in čistke politično nezanesljivih pisateljev, umetnikov in učenjakov komunistična diktatura na vzhodu »glajhšalti-rala», podobno kot svojčas fašistično m nacistično nasilje. Protest švedskih književnikov in znanstvenikov izvira iz vidno neresničnih informacij. Sindikat čeških pisateljev, najvišja organizacija beletrlstičnih in znanstvenih pisateljev združuje 1750 članov in je iz svoje sredine izključil vsega 32 pisateljev. Kazen je ia-deia samo one. ki so svoje delovanje p: oti ijudskodemokratičnemu redu češkoslovaške republike. Izključeni pisatelji pa lahko še naprej pišejo ln svoja dela publicirajo. Ce je bila v češkoslovaškem narodnem življenju izvedena čistka, Je groba napaka švedskih pisateljev in znanstven kov, da poizkušajo ogražatj našo svobodo in narodni obstanek. Preseneča nas proglas švedskih pisateljev in znanstvenikov, ker vemo. da so po večini molčali, ko je fašizem s pomočjo mednarodnega imperializma davil špansko demokracijo, ko so Jeseni 1938 vlade zfpadnlh demokratičnih vele- sil kapitulirale pred n etn1 napadalcem ln težko k1 , M žavno suverenost naše dr je Nemčija okupirala na* vo in je v njej izvajala k ^ ^ ■ no tiransko vlado. Moiča-j- bilo ubitih za tisoče če- ^41 žavljanov, molčali so. ko ^ifgj šali češke demokrate m ^» šist;čne pisatelje, znan$w» ^ ^ slikarje. Molčali so, ko so Kr druge svetovne vojne š'f >rnt- pitalieti daiali Hit'erj,,'r'n1y, dam surovine, s kater ko Hitler nadaljeval s' vojo p!! Niti danes niso našli testa proti lnterven^H ameriške armade, ki Nce (■ monarho-fašlstične un ške demokracije, Pro1'P tičii^ priznati poslednjega diktatorja Franca Iz tab razlogov ojvjgj » vico švedskim .■ . znanstvenikom, da b> » na!, notnmie «^„1 ?' , razlogov ln krivo krit .([d je izšlo iz volje feS\ gr-id'‘?w ljudstva, iz njegovega » lns skega dela :n njegove zg ^ a ln neugasljive žive avobode. Z P* ljamo. da so oni švedski ki so pokazali svojo n g pr in pogum med drugim ^gioP;' testom proti Fran^' podp.s na tem P1 škem proglasu.