ALI JE ŠPORTNA REKREACIJA DOLGOČASNA?
Zmagovalec je vsakdo, ki pride v cilj
Že večkrat smo slišali športne de/avce tarnati, da udeležba na športnorekreacijskih akcijah upada. Trdijo, da je tako tudi v naši občini in da to velja za vse športe. Sprašujejo se, kako je to mogoče, ko vemo, da je organiziranost dobra, da so akdje tudi v propagandnem smislu dobro pripravljene.
Drugod v svetu govore o pojavu, ki mu pravijo eksplozija interesov po športni re-kreaciji. Raziskovalci družbenih pojavov trdijo, da je to beg pred urbano, nesocial-no sredino, da je ta pojav revolt na brez-dušnost potrošniškega načina življenja. Ti-sti, ki se ukvarjajo s športno rekreacijo, menijo, da so se s tem rešili negativnih pojavov. ki jih prinaša tak način življenja, drugi pa jim to verjamejo in se jim pridru-žujejo.
Organizatorji športne rekreacije so usmerjevalci množice interesov. To so tudi pri nas, pa vendar so uspehi slabši. Kako usmerjajo športno rekreativno dejavnost pri nas? Kje je napaka?
V razvitih državah poznavalci družbenih značilnosti skupno analizirajo vse pojave, ki nastajajo. Tudi v športni rekreaciji. Poz-
navanje razmer in širših družbenih zakoni-tosti jim omogoča pravilno načrtovati, kar pomeni, da se ves čas sproti prilagajajo novim razmeram. Tako so prišli do pojma, ki mu pravimo trimska miselnost, za kate-ro je značilno. da je zmagovalec vsakdo, ki pride v cilj ali je udeleženec. V ospredju so poudarki na družabnosti, na prijetnih stra-neh rekreiranja, sodelovanju, novih poz-nanstvih, na vedrosti, smehu in veselju.
Organizatorji športne rekreacije nene-hno skrbe, da se udeleženci ne dolgočasijo. Zato si izmišljajo vedno nove oblike in jih dobro pripravljene posrtdujejo v obliki programov športne rekreacije tako, da ni treba drugega kot novosti vpeljati v prakso.
Trimski način rekreacije poznamo od leta   1 c>74,  ko smo zgradili  prve trimske
steze in kabinete, ko smo pričeli dajati poudarek udeležbi bolj kot pa zmagi. Pri-čeli smo z novimi oblikami športne rekrea-cije pod raznimi gesli. npr. »vsi na kolo za zdarvo telo,« »za vitko postavo je plavanje pravo«, Cooperjev test in tekmovanja v raznih športnih panogah in različnih tek-movalnih sistemih od lige do turnirjev. To počnemo že šest let in sedaj. po tolikem času, ugotavljamo manjšanje interesa za to dejavnost.
Ali je vzrok upadanja udeležbe le v enoličnem, večletnem ponavljanju enakih akcij, kjer ni presenečenja, kjer vsakdo. ki ni prvič prisoten, že vnaprej ve, kaj in kako se bo zgodilo? Prav gotovo tak način vodi v enoličnost, monotonijo in naveliča-nost. To je zagotovo eden od vzrokov. vendar ni edini. Načrtovatci športne re-kreacije bi morali posvetiti več pozornosti novostim. Poleg dobrega izbora športne panoge imamo dosti možnosti pri izboru načina, kako jo bomo gojili. Narava športa in telesne kulture je pač taka, da ne prene-se nikakršne umetno ustvarjene utesnje-
nosti. formalistične oblike pa postanejo prej ali slej same sebi namen.
Vemo, kako se takemu neugodnemu stanju lahko izognemo. Kot prvo se mora-mo odločiti za elastično in prilagodljivejše ravnanje z uvajanjem novih športov in predvsem z novimi organizacijskimi prije-mi. V tem primeru bi smeli upati. da bo športna rekreacija zanimiva za vse, tudi za tiste, ki so navajeni redno vaditi. Morda se bodo vrnili tudi tisti, ki so prebežali zaradi zdolgočasene vadbe v samoto. v svoje indi-vidualno vadbo in samotarjenje. Naša že-lja je, da se vrnejo k ostalim prijateljem športne rekreacije, saj bi to pomenilo vrni-tev k organizirani vadbi. ki je strokovno vodena skozi vse leto.
O tem naj bi razmišljali organizatorji športne rekreacije. Novi prijemi in s tem razbijanje dolgega časa pa bodo nujno pri-vedli v naše vrste nove Ijudi. nove ideje. nove privlačnosti. Tradicija je dobra stvar in nam je ne manjka. vendar mora biti bolj značilna sodobnost dela kot pa eas oziro-ma število let.