m PRIMORSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE šolstev; 335 - Cena 4.- Ure Poštnina plačana v gotovini TRST, petek, 5. julija 1946 Uradnlitvo ln Tel, »t. 93806 ra vi .91 Plazza Goldoni It. 1-L Rokopisi se ne vračajo Svet zunanjih ministrov naj n« podlagi kr r'.^ .. n razmer, ki vladajo v nall pokrajini, .Izvaja io» jjlčne in pravilne zaključke glede položaja Trsta v bodoče, tako da bosta faiističnl teror ln iattt ranje za vedno onemogočena. (Po resoluciji izvršnega odbora Pokrajin, »veze Enotnih sindikatov) Primorsko ljudstvo v borbi za osnovne človeške pravice Fonda Savio, predsednik tekla v Trst, mora biti za CLN, njegovi vsa zločinska sodelavci ter vsi osebni krivci nasilja nad našim ljudstvom in - fašistična svojat - ki se je za-njegovimi ustanovami aretirana! Moralno spričevalo CLN-a ,r- ki ga nudi antifašistično Julijske krajine in borbi prot; bestialnim ? 'tort' ^ fota porajajočega ae fa-1* tako veličasten, da mu 1&hko primera samo v borbi proti nacifa-ilt*1 ^ ^ **L*t0 prebivalstva ^ Posameznikov zahteval J0 stopnjo premagovanja, ^ ^nost; in junaštva. Z Požrtvovalnoetjo in junašt- '**li danes antifašistično ^ )red istim sovražnikom ^knove — plod dolgoletne kwh*6r*>° — svoje politične ® vrednote. Ni demo-•Š5& ^811 odl°čnoet antifaši- '*»»^,iUd9tVa v tei b0rW n® • spoštovanjem in mu vprašanja: kdo nosi litu 0ra8t, da se mora po enem nad fašizmom prav 'iddstv to h 'Moš, *» skun, ki je največ fcrtvova- >00 •'»vic«. io zmago, odločiti za avko, da zaščiti svoje lnv ,-demokratov je jasno; jasna in prozorna pa t P k J4 ®La, ki je dobro vedoč, toij, va*alsko početje njegovih t6a ^0rj> nujno izzvati prime-^staT' na PaPiriu progla- * & pri- i' ;Ut & i* ! S‘ * t & -»o svojo, in jo — isto-^_Ba ipirju — zagljučil na-^ ieKane. Za dogodek v Pie-,**• >e moremo zahtevati fr{. ,6r .'tudi papirnata stavka i^-sursa za dogodek take tiijj 4 i>-e ni, — ni: čudežev t *^he more ustvarjati. .Ve®t čudež ja tu: imamo »n teftf splošne stavke? Za ll>taši dv, ir $ J V 1 > 1 'J s. id" v ° > 4 $ f 'lstio ljudstvo ni nobene-delovno ljudstvo Je roke, ker krivica, Bhje^ lds*',u' zahteva zado-'l^va sovezniška vojaška '<č ne ljudi splošna ^it!0 Vli ^ i« in se nadaljuje. j0 Žaf-'*P^ »plašne stavk? ni, % H zaključil en dan-po JjHvl; zavezniška voja-^ menda sanja, ko za* 4enehaJo s stavko, ko !**%. l ^fka nihče več ne v4 itDN ’ *avezniSka v0Ja-Ce'° Podaljšuje stav. " ra<*io London govori v Stavki Enotnih sindi- katov, ki ne more trajati, ker je nikoli ni bilo; ista radijška postaja pa molči o stavki CLN-a, ki je edina bila proglašena a ne traja, ker so jo zaključili naslednjega dne. Tako CLN laže; laže, hujska in grozi. »Svečano izjavljamo pred Bogom in pred ljudmi, da niti eden od 500.000 Italijanov ne bo sprejel odločitve* (k; ne bi priključila Julijske krajine Italiji.) Laž! V zadnjem histeričnem napadu groze, da njihov sovini, zem «Non dara quartiere» (vojaški izraz ki pomeni «zasledovati sovražnika*), v isti sapi pa pozivajo »ljudstvo* (fašistične tolpe) k mirnemu zadržanju. To Odprti računi Falistični zločinci so izvedli svojo racijo po določenem načrtu. Uničevali in kradli so v popolno fašističnem slogu. Ob vzklikanju: zltalia, Ita-liat» so razdejali naše prostore ter na treh mestih s nočem prebodli umetniško podobo Finazzera. Ukradli so g lončka medu, en lonce masti in nekaj jajc, ki jih je revna kmetica iz okolice zjutraj prinesla v dar brezposelnim kovinarjem. Natovo zbežali ter skrili pod jopiče mnogo parov čevljev, ki so bili namenjeni delavcam, da jih kupijo po znižanih cenah. Toda v imenu kakšne Italije so ti novi heroji izvršili take slavne činef Gotovo ne v imenu ljudske Italije, Italije naših bratov, delavcev. Toda račun je odprt in menica je še «n bianco.~ Kovinarji CRDA-a. ------------------------------- je viSek hinavščine in tvojhega hujskaštva. V razgovoru z angleškim; častniki je njihov^ predsednik Fonda izjavil, da upa, da protiitalijanska rešitev našega vprašanja ne bi povzročila neredov; v brzojavki štirim ministrom pa isti hujskač pravi, da bi protiitalijanska rešitev bila izvor »težkih neredov*. Isti gospod smatra za potrebno, da skliče tiskovno konferenco zaradi incidenta v Plerisu, zločinsko besnenje njegovih tolp pa je komaj omembe vredno. Vse to je ljudstvu dovolj; zato odločno zahteva energično ukrepe, da se nemudoma od pomore temu nevzdržnemu stanju. Vila proti ljudstvu 'jv. Jakobu »o prepreči)! zborovanje . je ljudstvo priredilo j “tnlh okrajih velike lklNkStanke, na katerih so 1 •** jiro^ali 0 sedanjem polt-aklV*ak° ceno za dosego k4 Od,,, kl jim jih 2e toliko Vrt le T° Ijndstvo, ki je O «e k oes deležno svo. V** tn?4, da Pravlca na . ' Zato je enotno in j* bo mogel nobon nobeno fašistično *' cr1o,!'.obeno *ug*nJ« raz-tbvr. ‘:.V tcm smislu so f C<«, waajlh Izjavili vsi ude- 8ov«i, odobravali be-0V- k,. *Pre, so mno- k' da z dežele pri- hr&ne’ lotili V? kmetje, kateri so *^l d ^°,taisa"> so ved-v vHf J, 8tva- Delitev šl- V CaHie»,‘P!lftlrano ln S «0- iv5 Vftr,J zjutraj so haz„, proti predložitvi tl. . V J°č! t)nc> brezpiačno delili A '»oi v 1 kg krompirja in bi t- nekatcrih okrajih, sS S.06!: E!" “ ^ 80 deIiU tudl 1 t0*1** Rf0^ na Polmer »- \ Snujočim 1 k . ekater / •o pro- živila po znl. V°'j je, da s« raz. Wa*tarua*tVorn’ da P°*,u' btn6 rfd*lavc«v ln pr*- Tba<»l so * t0 rM- ’ Sloboko užBljc. kulturnega krožka ki bo ga s toliko ljubeznijo in po. žrtvovalnostjo opremili. In nov dogodek je sinoči globoko razburil in užalil Sentjakobčane. Po končanem zborovanju je precej močan poiiclj-Bkt odred začel z orožjem v roki razganjati ljudstvo. Pri tem je de. lovalo tudi pet oklopnih voz. Prišlo js do neljubih dogodkov zaradi o. strega postopanja vojaštva proti u-deleženoem zborovanja. Z zborovanja, ki ga je ljudstvo priredilo pri Sv. Alojziju, so poslali sovjetskemu zunanjemu mini. stru Molotovu sledečo brzojavko: »V tej težki borbi, ki jo je ljudstvo cono A podvzelo proti fašistični reakciji, ki ji na nesramen način pomaga civilna peclja, vzdržuje delovne množice rtifcsta in dežele eno samo upanje, to je, da bo zmagala pravica ln da bo temu ljud. stvu končno priznana pravica, kakor so mu to obljubile zapadne demokracije, da si izbere vlado, ki najbolj ustreza njegovim interesom ter se združi s tistim ljudstvom, s katerim sc je trdo borilo proti nacifašističnemu zatiranju za skupno osvobojonjo, to je z Jugoslovan. sklm ljudstvom.* • • • Zaplenili so 4 kamione živil za stavkuječe Včeraj je policija segla po novem, sredstvu. Kot je znano' P°:*ilJa.3. kmetje z dežele velike količine ž -vlL Včeraj zjutraj je civilna poho ja pri Zavljah ustavila 4 kamione, polne moke, testenin, maati in ribjih koneerv. Nato Je pM<*ia spremljala te kamione 'tirotl Trstu. Jasno J*, d« bo ta mera stelo og°r‘ čila naše delovno ljudstvo. Za pravilne in logične zaključke v Parizu IOPZ Enotnih sindikatov Sveta zunanjih ministrov Pariz Delavci in vse demokratično ljudstvo Julijske, krajine, ki se z vsemi svojimi silami borijo proti fašističnemu terorizmu, kateri se je v Trstu pojavil z vandalskimi dtjanji proti sedežem sindikalnih in ljudskih organizacij, in ki jo privedel do njih uničenja, dalje z na/padi na meščane obeh narodnosti, kor so antifašisti, z ropanjem in uničevanjem trgovin (n stanovonj prebimloev slovenskega jezika, ker so demokratičnega duha, obtožujejo pred Bvetom zunanjih ministrov to zločinsko delovanje fašizma in CLN-a, ki ga vodi, in ki je največji izraz protidemokratičnega sovraštva napram sindikalnim in ljudskim organizacijam, ki so vodile osvobodilno vojno proti nacifašizmu skupno Z zavezniki. Obtoiu jejo tudt dejansko fašistično delovanje civilne policije, ki je pri teh vandalskih dejanjih n er posredno sodelovala skupno z neofašističnimi tolpami. To delovanje je dosegih višek z umorom delavca GtorgiutAja po agentu iste civilne policije. Protestiraj» proti pristranskemu stališču ZVU, zaradi katerega je soodgovorna pri dogodkih zadnjih dni v Trstu. Ljudstvo Julijske krajine je spričo takega stališča ogorčeno in je izgubilo vsako zaupanje-v dobro voljo ZVU, da bi upravljala naše ozemlje s čutom pravice ln praiHčnosti. Delavci Julijske krajine, zastopani po sindikalnih organizacijah, in sicer po Pokrajinski zvezi enotnih sindikatov in skupno e vsem demokratičnim ljudstvom naše p or krajine, so se strnjeno udeležili splošne stavke, ki jo vodijo demokratične ljudske organizacije zato, da dosežejo Od ZVIJ, fcl upravlja te kraje, zakonito zadoščenje. Povzdigujej o svoj glas v znak protesta zato, da bo Svet zunanjih mMistdov poučen o strašnem položaju, o fašističnem terorizmu, ki vlada v naši pokrajini, in da bo iz tega izvajal ler gične in pravične zaključke glede sedanjega položaja Trsta, kakršnega je ustvaril italijanski, neof^istični,,nacionalizem, in glede bodočega položaja Trsta, o katerem naj bt odločil Svet zunanjih ministrov tako, da bosta fašistični teror in zatiranje za vedno preprečena. Izvršni odbor pokrajinske zvezo Enotnih sindikatov Ne bomo dopustili povratka fašizma IOPZ Enotnih sindikatov Svetovni sindikalni zvezi Pariz Pokrajinska zveza Enotnih sindikatov Julijske krajino opozarja Svetovno sindikalno zvezo in po njej vse delavce in resnične antifašiste in demokrate o vseh driaVah na zločinske dogodke, ki so se odigrali v Trstu počenši od SO. junija pa do danes. Te zločine je vršila neofašistična reakcija, ki jo je neposredno podpirala civilna policija; zanje je tudi soodgovorna ZVU. Te dogodke je treba analizirati skozi prizmo razredne borbe; saj si ne moremo drugače razlagati terorističnih dejanj, ki so jih vršile fašistične organizacije v Julijski krajini, ki jih vodi CLN in njegovi vodje. Ti dogodki so se lahko pripetili in uresničili s pomočjo in neposredno udeležbo civilne policije, Ta zločinska dejanja niso le povzročila razdejanja v prostorih naših sin- dikalnih in ljudskih organizacij v Trstu, marveč je civilna policija večkrat streljala na goloroko ljudstvo, ki Je hotelo preprečiti razdejanja v prostorih svojih organizacij in ki je protestiralo proti valu fašističnega terorja. " nr- Neofašistične Skupine se te dni pode po Trstu; pretepajo mirne in poštene meščane, ki so krivi samo tega, da goje resnično antifašistične demokratske ideje, Te skupine pustošijo trgovine in stanovanja meščanov slovenske narodnosti in napadajo po cestah delavce, ki so znani zaradi svoje protifašistične dejavnosti, Te neofašistične skupine spominjajo prebivalce Trsta in Julijske krajine na napadalne oddelke Uussolinijevih črnih srajc, ki so od leta 1919, pa do leta 19X1,-19te kakor tudi pozneje oškropile naše kraje s človeško krvjo. Naša sindikalna organizacija kakor tudi vse delavstvo v Julijski krajini je takoj spo. znalo, dit niso razdejanja v sindikalnih in ljudskih prostorih nič drugega kot rezultat globoke rdzredne mrinje, ki jo goji neofa-istična reakcija proti. vsemu temu, kar je ljudskega in demokratičnega. Saj so ravno te ljudske in demokratične organizacije s svojo dejavnostjo preprečile reakciji, da se ni mogla utrditi in zopet zavzeti svoje izgubljene postojanke. V svesti si tega stanja so delavc\ in demokratično ljudstvo. vse naše pokrajine pod vodstvom protifašističnih ljudskih organizacij, torej tudi Enotnih sin. dikatov, že pet dni v popolni stavki, kar dokazuje občudovanja vredno strnjenost vseh industrijskih in poljskih delavcev in ogromne večine ljudstva V Julijski krajini. S tem gibanjem tn stavko hočejo delavci in prebivalstvo noše pokrajine doseči upravičeno Zadoščenje vseh teh zahtev: 1, aretacijo in kaznovanje osebnih krivcev vandalskih dejanj in napadov, ki so bili izvršeni na demokratične organizacijo in mtlčaue; t. uničePje in izločitev fašističnih band, ki jih organizira GLlf, in kaznovanje onih, ki v glavnem odgovarjajo za te foips kot pobudniifl jn organizatorji In kot mandanti izvršenih, zločinov; S, izgon iz mosta in področja vseh fašističnih begunoev, vsakovrstnih vojnih zločincev, tudi če se nazivajo istrski begunci; 4. kaznovanje agentov civilne policije, ki so podprli fašistične tolpe in ki se niso odzvali onim, ki so Jih poklicali, da Jih zaščitijo; 5. kaznovanje odgovornih policijskih Sefov, ki niso dali potrebnih ukazov; S. aretacijo in kaznovanje agentov, ki so uporabili strelno oroije tn ubili delavca Giorgiuttija; 7. odpoklic aivllne policije in njeno nadomestitev z zavezniško policijo za ohrani, tev Javnega reda.' '* B tem da pošilja pokrajinska zveza Enotnih sindikatov Julijske krajine to vlogo Svetovni sindikalni zvezi, hoče seznaniti Svetovno sindikalno zvezo delavcev z grozno nevarnostjo povratka fašizma, ki preti naši pokrajini, in z mogočno in resnično razredno demokratično borbo, ki jo vodijo naši de. lavci, naše ljudstvo in antifašistične orga. nizacije, med katerimi gotovo ne zaostaja za nobeno pokrajinska zveza Enotnih sindikatov. izvršni odbor pokrajinske zveze Enotnih sindikatov Julijske krajine #IKdo lahko varuje svojo hiso?" Zadružna privatna menza v ulici Udine št. 57 ima nad vrati precej vidno ploščo s slovenskim napisom eGostil- Ta napis bode v oči italijanske šoviniste. Zato ni čudno če js v kratkem času doživela menza kar frl vlome od strani ljudi, ki dosledno stopajo po stopinjah fašizma. V ponedeljek I. julija ob pol devotlh zvečer Je italijanska šovinistična drhal napadla že četrMč menzo, tudi tokrat namoteno. Ob pol snih ponoči je prišla civilna policija; v menzi je našla tov. Sturmana Zorka, upravnika in še druge štiri tovariše, ki so varovali menzo pred novimi nočnimi podvigi. V času, ko se jejmudila v menei civilna pošioja, kot poroča tov. Leopolda Hreščak, jt bito izstreljenih nekaj strelov. To potrjujejo, vidni znaki na vratih in na steni stranišča. V stranišču so naš H tudi dve krogli. Kdo naj bi streljal in zakajT O-rOŽje je imela le policija. Vsiljuje se vprašanje: ali je protizakonito č\ivatl svojo hišo pred napadalci t No, naj bo kakor koli, policija je' aretirala upravnika menze ln 4 tovariše, ki so stražili menzo pred novim napadom šovinistične drhali. To ti js smola, trikrat ali štirikrat si napaden, potem pa te lepo, vedno po čistem naključju ah po pomoti, aretirajo. Za varnost življenj in imetja Protesti, ki niso tja v en dan Požigajo knjige, pretepajo ljudi, ropajo in plenijo, uničujejo in strahujejo, našemu ljudstvu pa ostajajo samo solze, da joka in... papir za pisanje protestov. Protesti, ki so resno opozorilo o strahovitih dej stvlh, kateri bolj in bolj utrjujejo v naši oonl povsem fašistično stanje, protesti, ki so edina možnost obrambe ljudstva proti temu nevzdržnemu stanju, edina možnost, da vendar odpre oči odgovornim oblastem. Toda protesti si sledijo drug drugemu, govorijo o ropih in umorih, o neomajni odločnosti ljudstva, da vztraja na svojih pravicah in da sl Išče zadoščenja. Protesti, ki Jih morda kdo bere, morda pa tudi ne. Protesti, ki so glas vpijočega v puščavi. Toda četudi odgovorne oblasti ne Čujejo vseh teh protestov, Četddl ne upoštevajo vseh dobronamernih opozoril, ki so v njih — nekdo vendar čuje te proteste. Cuje Jih svetovna javnost in vsak protest je kopija v čašo, ki se polni in polni, čaša, ki bo prav kmalu polna roba. Neljube, posledice bi bile za marsikoga, ako bi prekipela in se razlila. Zelo resna stvar so zato, kljub vsemu, vsi protesti, ki jih ljudstvo z vseh strani naše pokrajine pošilja na ZVU in v svet. Bllno resni so protesti, ki morajo ugotavljati, da pošten demokrat v co. ni A danes ni več varen ne živ. ljenja ne imetja. Zaman je govoriti o pretiravanju opisov sedanjih razmer, ako je stotine oči videlo in Culo strele na goloroko ljudstvo, ako je stotine ljudi videlo go. reti grmade knjig in ropati imet. je državljanov, razbijati, uničevati, pretepati. ln vendar pretresljivi ob misli na dogodke, ki so jih povzročili, na množico, ki je bila prizadeta. Tako piše na primer prebivalstvo va. si Salež: Spoštovana ZVU, Trst. , Dogodki zadnjih dni so jasno pokazali, da fašizem ponovno dvl. ga glavo. Demokratično ljudstvo, tako italijansko kot slovansko, ni več varno ne življenja ne Imetja. Tu ne gre za poedine slučaje, tu je jasno videti, da gre vse po načrtu in organizirano. Kdo je kriv tega, kar se je zgodilo zadnje dni? Kdo podpihuje in hujska dan za dnem proti demokratičnemu ljudstvu In njegovim ustanovam?.. Tako pričenja protest prebivalstva vasi Salež. Ganljivo je naravnost, kako piše krajevni odbor Doline pri Trstu, kako nikakor ne more razumeti, da zavezniki od včeraj, zavezniki, ki niso... Italija, zavezniki, ki so se ramo ob rami borili z nami, da. nes... ne bi bili več zavezniki. Tako piše odbor SIAU Doline pri Trstu. ZVU in gosp. BOWMANU višjemu častniku za civilne zadeve TRST Neštetokrat smo opozarjali ZVU in Vas, gosp. Bovrman, na grobe Incidente, ki se la dneva v dan dogajajo v Trstu in drugod zaradi civilne policije in CLN, ki je povabil vse fašiste, naj se bore proti ljudstvu, ki sl je v poslednji vojni priborilo zmago z ogromnimi krt. vami. Tl fašisti razbijajo in požigajo naše ustanove. Streljajo, pre- tepajo in morijo ljudstvo, ki ima domovinsko pravico v Trstu in ki noče več fašizma, proti kateremu se je že toliko borilo. Zakaj vas imenujemo zaveznike? Zato, ker zaupam* vtpravičn* <*||. tev na naalov lJIdHvi, ki Se'}e borilo z vašimi vojaki proti nacifa. šiztnii. V poslednji ie-bb^a-čaimo do Vas, da tftipr&Vite konec vsem dosedanjim nasiljem s tem, da razpustite tržaški odbor CLN in civilno policijo ter jo nadomestite z vašim vojaštvom in raz-ženete tujce, ki nimajo domovinske pravice v Trstu ali pa v Julijski krajini. OSTER PROTEST Slovenske prosvetne zveze Zavezniški voiaSki upravi Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst obsoja z največjim ogorčenjem zločinsko divjanje fašističnih tolp zadnje dni. Kot so pred 25 leti zasigali slov. kulturne domove in plenili njih imO. vino, tako danes uničujejo prostore kulturnih krožkov ter zaiigajo knjige, last trtaškega slovenskega delovnega ljudstva. Ugotavljamo, da je ZVU pred svetovno javnostjo soodgovorna za vsa ta dejanja. Saj jih ni niti skušala preprečiti po svojih organih — nasprotno, vsi ti zločini so se vršili vpričo civilne policije, katere navzočnost je ščitila od CLN najete poklicne zločince in tako preprečila, da bi triaško ljudstvo samo branilo svojo kulturno imotAno. Zato najodločneje zahtevamo, da ZVU takoj prepreči vsak nadaljnji poizkus fašističnih tolp, ki gre za uničevanjem kulturnih dobrin in teroriziranjem delovnega ljudstva. Prav tako na) najstroSJo kaznuje vse one, ki so odgovorni za vsa ta barbarska dejanja in odpusti člane civilne policije, ki so dopuščali fc javne Zločine, Slovenska prosvetna zveza odločno zahteva, da se popravi kri. vica slovenskemu ljudstvu, ki mu prebujajoči se fašizem ograia prve početke kulturne obnove. eSotitje poštenega in delovnega naroda s poklicnimi zločinci Je nemogoče/» Bilten o stavki št. 6 Odločnost ljudstva Kar ;e naše ljudstvo storilo v borbi proti fašizmu in okupatorju, je —ako ne popolnoma — vsaj precej znano. V tej borbi j« ljudstvo pokazalo odločnost in trdnost, ki sta presenetila sovražnike, kj so bili večkrat primorani priznati to za njih tako trpko dejstvo. Zato smo lahko gotovi, da bo složnost v tej tako dolgi, tako razgibani in ovirani stavki, ki jo ljudstvo plačuje s takimi žrtvami, po-popolnoma uspela in dala našemu ljudstvu zadoščenje z zmago njegove pravične stvari. Povzročena Skoda Poodlne prizadete organizacije so začele pripravljati obračun o škodi, ki so jo utrpele zaradi razdejanj ln ropov ki so jih Izvršile fašistične tolpe CLN-a. Enotni sindikati poročajo V sedežu v ulici Imbrianl: 5 sob 7. vso opremo in pohištvom popolnoma uničenih, drugih 6 sob skoraj popolnoma uničenih, 7 pisalnih strojev vrženih skozi okno; enako stoli, pisalne mize, omare; odneše-ni dokumenti; v predalih ukradeno 21.786 lir. V sedežu v ulici Zonta: 5 sob z vso opremo in z vsemi akti popol- Naša enotnost ni prazna beseda Po vsej coni A ln B ljudstvo nabira za stavkajoče delavce Vezi med kmečkim prebivalstvom in stavkajočimi delavci so se utrdile po vseh naših okrajih in Vaseh. Ljudstvo nabira hrano in denar s takim navdušenjem kot še nikoli poprej. Ne glede nato, da je lanski pridelek takorekoč skoraj pri kraju in novega še ni, so naši kmetje v Brdih poslali ie dva pol. na kamiona živela. Cut solidarnosti naših Bricev z borečimi se delavci je narastel in se utrdil. Brici se zavedajo, da se vodi bitka za naš narodni obstoj in zato so tu-di pripravljeni nadaljevati svojo upravičeno borbo do popolne zmage skupaj z delavci. Tudi mirenski okraj je napel vse svoje sile, da podpre stavko. Iz mirenskega okraja so vderaj pripeljali velik kamion hrane. Tudi Furlanija ne zaostaja. V Gradiški in Krminu de-lijo hrano tamkajšnjim delavcem, ki stavkajo stoodstotno. Tudi Kanalska dolina po svojih močeh pri. sprva. Komehski okraj je že odpra-vil več vozov živeša tržaškim de-Preprosti so mnogi teh protestov | lavcem. Razen iivefca so po okrajih ln vaseh med kmečkim prebivalstvom ifl razumniki nabrali večjo Vsoto denarja, kl Jo bodo ^Izročili glavnemu stavkovnemu odboru vsph demokratičnih organizacij v Trstu. Čut pravičnosti In dolžnosti našega ljudstva je izredno razvit. Zato tako enotno pomaga stavkajočim dčlavcetn. V Renčah Stavkovni odbor, ki skrbi tudi Za pomoč stavkujočim antifašističnim delavcem v mestih se je z vnemo podal na delo, da olajša njih stanje. V Renčah so Izvedli nabi. ralno akcijo in nabrali: 211 kg krompirja, 52.55 kg koruzne moke, 19 kg krušne moke, 5-55 kg koruze, 5.15 hg slanine, 20.70 kg. svežega fižola, 3.26 kg. graha, 7.55 kg testenin, 2.65 kg ječmena, 3.20 kg starega fižola, 132 jajc ln 2.417 lir. Zavedni vaščani so se odprtih rok odzvali tej akciji, ktr vedo, da s tpm podpirajo nadaljevanje tiste borbe, ki so jo podpirali dolga štiri leta, ln da pomagajo tistim ljudem, ki se do skrajnosti Žrtvujejo za pravice tržaškega ln vsega primorskega antifašističnega ljudstva. Poročila o podobni akciji v coni B bomo priobčili v eni izmed prihodnjih številk. Ista je slika po vsej pokrajini. Kmet, delavec, razumnik — vsi so složni v svojem odporu proti valu fašističnega nasilja. Zaman so mobilizirali nekaj ti zaških gizdalinov, da nastopijo kot stavkokazi — proti cestnim pometačem. Žalostno in sramotno je biti stavkokaz. Toda biti stavkokaz na račun cestnih pometačev — tega so zmožni samo tržaški smrkolini, ki so dobili svoje prvo nazore o patriotizmu v GIL* v tem smislu izvrševali svojo »domovinsko dolžnost* v X. MAS in v tem smislu nadaljevali z bo. dali in požigi slovenskih knjig v bandah tržaškega CLN-a. Zaman Je ves napor sovražnikov širokih ljudskih množic, dokler obstoja nezlomljiva složnost našega j kmeta ln delavca. noma uničenih; 23.753 lir ukradenih. V sedežu v ulici Montfort: sedež mestnega in pokrajinskega odbora popolnoma uničen; 2 telovadniol močno poškodovani; oder za boks ln za rokoborbo uničen. Materialno škodo računajo na preko 2 miliona lir, a da pri tem r.iso všteti stroški za reorganizacijo, delno neifporabnost sedežev in zgubo dokumentov, spisov, pogodb itd. Kakšen znesek so industrijo! plačali CLN-u za delo, opravljeno po njegovih tolpah? Poročilo o staVk! v Trstu Stavka je popolnoma uspela v večjih tovarnah in v vseh drugih industrijah. Popolna je bila tudi v pristanišču. Cestni pometači, ki jih tako podcenjujejo, so pokazali visoko politično zavest, kl Jim je v čast. Manj popolna je bila stavka pri trgovcih na drobno. Mnogi trgovci pa so utrpeli nasilje fašističnih tolp, ki so jih spremljali člani civilne policije in jih, prisilili, da odprejo trgovne. Tramvajskih vozov je bilo malo v prometu. Ti niso skoraj v nobenem primeru vozili do dokončnih postaj in so jih po večini vodili prostovoljci v cl-vilu. Zato so jih pogostoma Iztirili. Drugi prostovoljci pometajo cest«. AH so morda sedaj tl študenti spoznali socialno korist pometačev, kl so jih doslej vedno zaničevali? Glede krožka »Rinaldl* se zanikuje vest, kl so jo objavili po radiu ln kl zatrjuje, da so v tem krožku nedavno našli večje količine orožja. Vfle to ni res. Res pa je, da niso nikoli začeli nobenega procesa proti namišljenim posestnikom omenjenega orožja. Na oknih sedeža Zveze primorskih partizanov na Korzu sta se zopet prikazali italijanska ln jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo, kl opominjata reakcijo, da »o s« partizani borili tudi proti nemškim strojnicam in proti vošelam ln da se n« bodo dalLustrahovat! od hi-štorije- Italijanskih šovinistov. Živila za stavkajoče Enotni sindikati sporo-čajo, da delijo stavkajočim delavcem živila na nakazila. Ta nakazila izstav. Ijajo stavkajočim ln brezposelnim delavcem odbori strok, katerim pripadajo in odbor za brezposelne. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Ločitev Trsta od Jugoslavije bo pomenila gospodarsko propast mesta Pariz, 4. Tanjug. — Listi narodne fronte objavljajo članke, v katerih ponovno poudarjajo dejstvo, da se mora Trst združiti z Jugoslavijo in poudarjajo da je JK gospodarska enota. Vsi so sporazumni v tem, da bi meja, ki bi ločila Trst od o-stale Jugoslavije, povzročila gospodarski pogin mesta in bi tudi povzročila Škodo gospodarskemu razvoju Jugoslavije in o. stalih srednjeevropskih držav. Manifest francoskih intelektualcev Pariz, 4. Tanjug. — Najbolj vidni francoski intelektualci so podpisali manifest, s katerim so zahtevali, da se Trst priključi k Jugoslaviji. Podpisali so mnogi francoski znanstveniki, umetniki in pisatelji. Izrazili so svojo željo, da bi junaški narod bil svoboden in da bi se zadovoljilo težnjam tega naroda. Med podpisniki so: Colon Armand za A- kademijo znanosti, Henry Levi iz Bruxellesa, Alfred Kastler profesor filozofske fakultete, Louis Jeuet, Charles Dullin in mnogi drugi. Bolgarski narod upa v pravično mirovno pogodbo Beograd, 4. - AFt> — »Imamo trdno upanje, da bodo štirje zunanji ministri pravično presodili pravično stvar bolgarskega naroda in da bodo vsa vprašanja ki zadevajo Bolgarijo rešena tako da bo mogla naša država postati rtrden steber miru in reda na Balkanu*. Tako je izjavil predsednik vla. de Simon Georgiev pred zastopniki bolgarske telegrafske agencije, ko je komentiral sestanek, ki ga je imel predsednik skupščine Kola-rov z Molotovom, Bjrnesom in Be-vinom v Parizu. »Nova Bolgarija trdno upa. da bodo napori in pravice bolgarskega naroda, ko ss bo sklepala mi. rovna . pogodba, pravilno ocenjeni. Delo in program Svetovne mladinske demokratične federacije Moskva, 4. Tass. — Guy de Bois-son, predsednik izvršnega odbora svetovne mladinske demokratične federacije in tajnik izvršnega odbora Cutty Kockam, ki se trenutno nahajata v ZSSR, sta obiskala uredništvo lista »Komsomolska ja Pravda* ter se razgovarjala s pred. stavniki sovjetskega in inozemskega tiska in podrobno obrazložila delovanje federacije od njene ustanovitve novembra 1945 ter načrte ža bodočnost. Federacija si je zadala tri glav. ne naloge: 1.) podpirati napore za trajen mir; 2.) izboljšati položaj mladine; 3.) poglobiti vezi mladih generacij na svetu. Izrekamo vso svojo zahvalo sovjetski mladini, ki je podprla federacijo in prispevala k njeni utr. ditvi. Tajnik federacije Cutty Kockam je objavil, da šteje sedaj fedei arija okrog 450.000 mladincev in mladink, ki pripadajo različnim orga. njzacijam. Nedavno se je vršila v Parlzfi plenarna skupščina izvršnega od. bora federacije in poslala pismo konferenci štirih zunanjih ministrov s prošnjo, naj člmprej uredijo mednarodna vprašanja miru. '1 PREDAVANIJE O ZADRUŽNIŠTVU 80. Junija je bilo v Bovcu predavanje o zadružništvu. Predavatelj, tov. Ivančič, član okrožne zadruge Je dokaj Jasno prikazal delovanje in pomen zadružništva, ki Je zlasti pri nas ena najvažnejših na. log, da dvignemo naše gospodarstvo in zajamčimo blagostanje kmečkim in delavskim množicam. Želeti je le, da bi se za taka predavanja Bovčani malo bolj zanimali in razumeli njih koristi. »Imamo polno zaupanje v osnove pogajanj, ki so ss vršila med voditelji ZN na Krimu in v Pota. damu. Te principe je soglasno podprla mladinska konferenca, ki se je vršila lani v nevembru. Vse smo ukrenili, da se Francov režim uniči Naša federacija Je prevzela na. logo, da uniči ostanke fašizma kjer koli. Delo španske mladine Je prav posebno pri srcu svetovne demo. kratične mladine. V zadnjem času Je bilo mnogo primerov, kjer so demokratične mladinske organizacije naletele pri svojem delovanju na ovire in so jih celo preganjali. Tako so na primer predstavnike mladinskega gibanja zaprli, ne da bi jim sodili. Na zadnji mednarodni mladinski konferenci je izvršni odbor stavil na dnevni red vprašanje Indonezije. V resoluciji izvršnega odbora terjajo, naj bi indonezijski narodi dobili pravico, da svobodno odločajo o lastni prihodnosti brez vrne. šavanja tujih vojsk.* L lej e ve izjave New York, 4. - AFP — »Trajanje mojega potovanja bb odvisno od svetovnega položaja in posebno od dogodkov v Parizu in New Yorku», je včeraj izjavit piredstav. nikom tiska Trigve Lie, generalni tajnik ZN v trenutku, ko Je stopil v letalo, namenjeno v Oslo. »Med mojim potovanjem bom preučil na licu mesta vprašanja, ki se tičejo prenosa bivših kompetenc Društva narodov na ZN. Novinarji so vprašali Trigve Lie-a. kakšno vlogo bo imela ZN pri upravi mesta Trsta. Trigve Lie je izjavil, da do sedaj nima nobenega uradnega »poročila o sklepih štirih zunanjih ministrov. Dodal je, da bi lahko Varnostni svet v zvezi z obstoječim statutom določil poseben pomožni organ, ki bi upravljal mesto Trst. Generalni tajnik je tudi izjavil, da je Varnostni svet napredoval v svojem pripravljalnem delu. Trigve Lie je tudi naznanil, da se bo Varnostni svet* ponovno se-»tal 10. julija zato, da bi razpravljal o nekih vprašanjih postopka. Vzel bo tudi v pretres seznam kandidatov za ZN. ' • Krivična obsodbaf ki so jo izrekli nad noSitn listomf je izzvala med slovenskim in italijanskim demokratičnim ljudstvom veliko' ogorčenje. Dobili smo že nekaj pisem, s katerimi nam ljudstvo izrdta svojo solidarnost. Od skupine italijanskih in slo. venskih trZaSkih antifašistov smo dobili znesek t.SSO lir s spremnim pismom, v katerem piSejo, da je to njihov prispevek za plačilo krivično naložene globe. Izjav. Ijajo, da bodo vedno podpirali list, ki tako dosledno brani pravice delavnega ljudstva. Tudi tovari3i iz uredništva In uprave lista ell Lavoratore» so nam poslali znesek 3.300 lir. Razen tega smo dobili Se sledeče zneske: od tov. Ivana Grietiča So Itr, od tov. Antona Martinija 35 lir, od tov. N.N. 30 lir. Skup. ■no smo doslej dobili 5.965 lir. Vsem se najlepSe zahvaljujemo! PRAGA. — Kot poroča praški radio, so se med Češkoslovaško in Madžarsko obnovila pogajanja za medsebojno izmenjavo narodnostnih manjšin. Solidarnost z nami Sodsluite pri sestavi koledar (a »Gregorčičeve založbe" Gregorčičeva založba v Trstu, ul. Carducci 6, II, zbira gradivo za svoj Koledar za leto 1947. V kole. darju bo priobčila tudi zanimivejše osebne zgodbe iz osvobodilne bor-be, s posebnim ozirom na Primor-sko. Zato vabi vse one, ki lahko kaj primernega prispevajo, da pošljejo svoje članke do konca tega meseca na naslov založbe. IZLET NA SV. PRIMOŽ. SPD priredi v nedeljo 7. julija izlet na Sv. Primož (279 m). Lepa razgledna točka med Prosekom in Sv. Križem na morje proti Tižiču in vsem tr. žaškem zalivu. Odhod ob 7. uri zjutraj iz Barkovelj od zadnja tram-vajske postaje št. 6 na Kontovelj. Prosgk. Od tu zaznamovanje poti na vrh Sv. Primoža. Povratek po grebenih v Sesljan. Kopanje v morju do večernega vlaka ob 19.30 uri. VELIK PEVSKI KONCERT. V nedeljo 7. t. m. ob 16 uri priredi prosvetno društvo »Venček* v Dutovljah velik pevski koncert, ki se ga udeleži 10 pevskih zborov iz sežanskega okraja. Po koncertu bo prosta zabava. Nedopustno postopanje civilne policije CIVILNI POLICIST RAZBIL LOBANJO PREDSEDNIKU ZVEZE PRIMORSKIH PARTIZANOV ZA BRDA Dng 2. julija okrog 8. ure zvečer je tolpa šovinistov ustavila v ulici Garibaldi skupino antifašistov in jih začela pretepati. Namesto da bi navzoči civilni policisti razgnali napadalce, so navalili na napadene. Eden izmed policistov je tov. Markočiča Antona udaril tako brutalno s pendrekom, da mu je razbil lobanjo. Ranjeni tovariš, star 39 let in predsednik Zveze primorskih partizanov za okraj Brda, je kljub hudemu udarcu zbežal. Goriški fašisti so tekli za njim in ga ranjenega in krvavečega vpričo policije pretepali. Povrh tega mu je neki civilni policist z motociklom zastavil pot in tako omogočil fašistom, da so ga zopet dohiteli, vrgli na tla ter pretepali. Civilna policija je to gledala mirno. Tudi neki jeep s civilno policijo, ki je privozil mimo, js pustil na miru zločinske napadalce, ranjenega tov. Mar. kočiča pa je vzel s seboj in ga odpeljal v zapore. Na poti v zapor so mu civilni policisti na jeepu nastavili na prsa pištolo in puško ter mu očitali, kaj .sploh išče v Gorici, ki Je vendar italijanska. V zapore ga niso mogli sprejeti, ker je krvavel. Zato so pazniki naročili, naj ga najprej odpeljejo v bolnico, da mu obvežejo glavo. Na poti v bolnico je bil že v nezavesti. V bolnici v ulici Brigata Pavia so ga morali takoj podvreči operaciji, ker je imel nevarno rano. — Cič Prosveta'm druitvom Kot smo praznovali vsako leto praznik sv. Cirila in Metoda v času narodno osvobodilne borbe in najhujšega fašističnega preganjanja kot simbol slovenskega bratstva in enotnosti, tako bomo praznovali tudi letos v znamenju združitve vseh sil za priključitev k Titovi Jugoslaviji, v znamenju povezave vseh slovanskih narodov in vsega naprednega sveta v borbi proti ostankom fašizma, za resnično ljudsko demokracijo. Navodila je poedinim društvom že neposredno poslala Prosvetna zveza. Ako jih nekateri še niso prejeli, naj se obrnejo nemudoma na zvezo. Mirovna konferenca 29. Sporazum o italijanskih reparacij ah Pariz, 4. - VZN — Reuter poroča, da je na današnjem zasedanju konference 4 zunanjih ministrov Byme3 predlagal načrt, ki predstavlja kompromis, ki delno zadovoljuje sovjetske zahteve po reparacijah, katere naj bi delno plačali s tekočo italijansko proizvodnjo. Byrnesov načrt pravi: Sovjetska zveza bo dobila od Italije blago v vrednosti 100 milijonov severnoameriških dolarjev iz sledečih virov: a) del tovarn in opreme za proizvodnjo vojnega materiala, ki jih vojaške klavzule ne dovoljujejo, in jih je težko preusmeriti v mirovno proizvodnjo. b) Kakršna koli italijanska lastnina v Sovjetski zvezi. c) Pravice na lastnino in na interese italijanske vlade in italijan. skih državljanov v Rumuniji, Bolgariji, Madžarski in v sovjetskem okupacijskem področju v Nemčiji. d) italijanski ladji «Saturnla» in •Vulcania* (linijski ladji z nad 24 tisoč tonami), katere bo morala italijanska vlada nanovo urediti na svoje stroške; e) izročitev blaga, izdelanega v Italiji v vrednosti, ki jo bo določil svet veleposlanikov v Rimu. Izročitve, ki jih predvideva člen e>, se bodo začele 3 leta po vstopu v veljavo mirovne pogodbe in se bodo končale tekem 6 let. Načrt nadalje predlaga, naj Imajo odstop ozemlja s strani Ital'je Grčiji in Jugoslaviji za reparacije brez prejudica na pravice Grčije ln Jugoslavije, da sta v omejenem obsegu deležni pri razdelitvi italijanskih vojnih ladij, kot je določeno v pomorskih klavzulah mirovni. pogodbe. Bidault je v imenu Francije predlagal otvoritev mirovne konference za ponedeljek 29. julija. Predlog so sprejeli Bevin, Malatov in Byrn«s. Povabili so namestnike zunanjih ministrov, naj razpošljejo čimprej vabila 21 narodom. Atomska bomba sredstvo za dosego političnih koncesij Moskva, 4. - Tas3 — »Baruchov načrt* se dejansko omejuje na sledeča načela: predvsem utrditi za nedoločen čas položaj, ki ga daje ZDA monopol atomskega orožja in dbstči od vseh drugih držav prepoved za sleherno delovanje na področju atomske energije. ZDA hočejo izdelovati in obdržati zase atomske bombe do tedaj, ko. bodo imele za primerno da odstopijo orožje organizmu za mednarodno kontrolo. Mislimo pa, da bo do tega prišlo samo v primeru če bo zagotovljen prevladujoči vpliv Amerike v tem organizmu*. Kakor smo že včeraj poročali, so slovenski kulturni delavci sklicali 2. julija v Ljubljani veiiko zborovanje, kjer so. obsodili brez-primerni vandalizem šovinističnih tolp, ki so kemaj leto dni po zmagi nad fašizmom v Trstu znova gazile najdražje kulturne dobrine slovenskega naroda. Na tem zborovanju je poleg pesnika Otona Zupančiča spregovoril tudi književnik, dr. Ferdo Kozak. Tovariši in tovarišice! Ko sem se pred dnevi pogovarjal z nekom o mešetarjenju glede naSega Pri. morja in gMde Trsta, mi 'je deial, da gre namifosebno pa nam, kul-turnim delavcem, v stvareh politike preveč zares. Da, to je znana misel tistih ljudi, ki so vajeni igrati Be z usodo narodov in ljudi. Mi pa smo na tem, da nam gre zdaj po slehernem političnem dejanju prokleto zares, ker no m je — mislim, da je v tem velika prednost — ker nam je postala politika brezkompromisna, v na. Sem najglobljem prepričanju ut nazoru zasidrana volja po zdravi in pravični preobrazbi sveta, druZ. be in človeka. Ali si more kdo misliti, da so noši molje, naši fantje in dekleta za Salo juriSali faSistič-ne postojanke in neustraSeno na. Sežiganje slovenskih knjig naj večja kulturna sramota 20. stoletja Književnik dr. Ferdo Kozak o tržaških dogodkih stavljali prsi faSističnim puSkam •n strojnicami Ali so kar za Salo poginjali na Rabut Ali so za Salo pospeševali tujski promet na ta nafin, da so z zelezjem na krvavih rokah in v verige vkovani prepotovali nemško in italijansko zemljoI In Se — ali so kar tako za Salo visela trupla noš ih mučenikov po tržaških ulicahI Prav tako nam gre zares danes, kosmo primorani iz dneva v dan poslušati, kako se zvitorepi tn meSetori z našimi najsvetejSimi narodnimi zahtevami. Ko moramo biti priče, kako brodijo tuje roke po zatirani, krvavi in izmučeni slovenski in hrvatski primorski zemlji, ka. ko jo s hladnim cinizmom priključujejo zdaj sem zdaj tja kakor kos mrhovine. Kako naj bi nam ne Slo zares, ko moramo v trenutku, ko nam gre za Življenje, SV. Ob prazniku Cirila m Metoda Ko so se naši predniki naselili na zemljo, ki smo jo ohranili do danes, so živeli v patriarhalni skupnosti, ki Je zaostajsla za gospodarskim razvojem sosedov. To zadružno življenje ki ga je vo- dil starešina, ni bilo zmožno povezati ljudi tako trdno, da bi na. stala močna, obširna država, ki bi združila vsa različna phine-na. Sele pod zunanjim pritiskom pastirskega, konjeniškega naroda Obrov Je nastala potreba po krepkejši organizaciji. Tako je zrasla Samova država, ki je povezala Slovence in Cehe v držav, no enoto v času od 1. 623. do 658. po Kr. Ta država je razpadla in pozneje so se morali Slovenci vezati z germanskim zapadom, če «o se hoteli ubraniti divjega ob. rovskega pritiska. Zapad je bil tedaj gospodarsko naprednejši, ker je federalni red, red zemljiških baronov tn kmetov tlačanov nadomestil nekdanje suženjstvo s tlačanstvom. Tlačanu je ta red zagotovil življenje in varnost pod pogojem, da prepusti gospodu ne. kaj svojih pridelkov. Kmečka proizvodnja Je narasla in z njo J« narasla politična in vojaška moč naših zapadnlh sosedov na škodo naših prednikov. Ker se je federalnemu redu prilagodilo tudi krščanstvo ter sklenilo z njim .trdno zvezo, vidimo žo pred Karlom Velikim ob koncu 8. stoletja po Kr. na Slovenskem, kakor tudi pri Cehih, silen naval na slovansko ozemlje, ki ima na videz tudi verski značaj. Meč in križ sta istočasno pri. hajala z zapada k nam. Po smrti Karla Velikega Je germanski vpliv pri nas in posebno pri Cehih tako na-asel, da je postal nevaren in da Je povzročil tudi že neko narodno zavest in zavest, da je ogrožen svobodni razvoj slovanskih ljudstev. V razvoju slovanskih plemen sc je pokazalo, da imajo dvoje na izbiro: ali Jih zapad po nemških mislonarjih nasilno pokristjani, ali da prilagodijo krščanstvo svojim potrebam in se izognejo nasilnostim, ki bi se končale z za. •užnjenjem. Moravski Cehi, združeni tedaj v močni državi, so izbrali pot pri-lagojevanja, obrnili so se na jugovzhod, kjer Je bila takrat velika krščanska država, grški Bizanc, ki se še n; prelevil v pravoslavje. Moravski' knez Rasti, slav je prosil v Carigradu pomoči, ki jo je tudi dobil v solunskih bratih Konstantinu (pozneje je dobil v Rimu redovniško ime Ciril) in Metodu. Grški Bizanc Je tedaj imel iste cilje kakor mo. ravski Cehi, zajeziti Je hotel prodiranje germanstva na vzhod. Ni imel pa politične moči, da bi podvrgel svojemu vplivu Rastlslavo. vo državo. Tako se Je naloga solunskih apostolov Cirila in Metoda razvila v poskus kulturne osamosvojitve slovanskih ljudstev. Delo sv. Ciril« in Metoda po-menja v resnici odpor proti nemškim osvajalcem na slovanski zemlji. Razlagala »ta krščansko besedo z našo besedo, pisala prve knjige s pomočjo abecede »glagolice*, ki jo je bil sestavil Ciril, pripravljala sta slovanske duhovnike, da ustavijo, nemško povodenj, ki je prihajala iz Solnograda. Tako je bila utrta pot za samostojen kulturni razvoj ne samo moravskih Cehov, ampak tudi panonskih Slovenov. Obenem Je bila pripravi j; na obramba proti nemškemu pritisku. Skratka: delo slovanskih apostolov Cirila tn Metoda pomenja tudi boj g«f-manskemu zlorabljanju krščanstva v politični namen, ki je bil zasužnjiti Slovane. Nemci so kmalu nastopil) proti solunskima bratoma, zahtevali so v Rimu, da Ju papež odstavi kot krivoverca. Navzlic vsem obtožbam je papež Hadrijan II potrdil delo slovanskih apostolov, predvsem slovensko liturgijo, in posvetil v duhovnike njune učence. Pozneje je sicer papež Janez VTH slovensko liturgijo začasno prepovedal, a ostala Je ponekod, tudi v naših krajih, do< današnjega dne. Solunska apostola se nista vrnila na Moravsko, kjer Je Sveto- polk z nemško pomočjo odstranil sorodnika Rastlslava. Ciril* je umrl v Rimu, Metod Je odšel v Panonijo k slovenskemu knezu Koclju, ki Je prav tako kakor Rastislav nastopil, v obrambo proti nemškemu pritisku. Nemcem se je posrečilo, da so Metoda, panonskega in moravskega nadškofa, zvabili na škofovsko zborovanje na Bavarsko, kjer so ga zasramovali, pretepli ln zaprli._ Sele po dveh letih so ga izpustili, da je odšel na Moravsko, kj:r so se medtem razmere izt^ljšale. Toda miru ni imel. Moral se je spet v Rim zagovarjat, ker so ga Nem-ct ponovno obtožili. Papež ga sicer ni našel krivega, a ob stran mu Je postavil nemškega škofa Vlhinga v Nitri, starega sovražnika. Pet let pozneje (6. aprila 885) je Metod umrl. Pokopali so ga na Velehradu na Moravskem. Takoj po njegovi smrti Je doživelo njegovo delo najvedje preganjat nje. Bežati je moral njegov učenec škof Gorazd, bežati so morali vsi Metodovi duhovniki, ki so se razkropili po slovenskem Jugu, kamor so zanesli slovensko bogoslužje. Dasi vpliv slovenskih apostolov Cirila ln Metoda na Slovence ni bil tako velik kakor na Panon-ce in Moravce, vendar je njuno delo tudi za nas in našo kulturo in narodno osamosvojitev ogromnega pomena. Preganjanje Cirila in Metoda po nemških škofih nas spominja zelo na vse to, kar sta morala pretrpeti prezvlšenl vladiki Sedej ln Fogar, kar so morali trpeti vsi slovanski duhovniki Julijske krajine po Škofih, kot sta Margotti in Santin. Zgodovina o »v. Cirilu in Metodu, o dveh neupogljivih poštenjakih, ki sta se zavzela za preganjane Slovane, ki sta šele po toltkih mukah pričela žeti priznanje, ki sta danes po vsem katoliškem svetu čaščena kot svetnika, ta zgodovina dveh velikih mož naj bi bila tudi nam v teh dneh v pouk. gledati cirkus spletk in lali, fa. natizma in profitarskih računov, krivio in poniževanja — cirkus, ki vzbuja v nas strašen občutek, da so bili potoki krvi preliti Za. slon j. Kajti namesto očiščenja svetovnega vzdušja se nam zdi bolj in bolj, da je duh te Evrope še vedno bolan. Ce izrekamo te misli na glas, ali izrekamo pretežke besede, preostro sodboI Naj jo podprem z dejstvi. Leto dni po zmagoslavno končani vojni pristopajo politiki k enemu izmed najvažnejših opravkov — k sklepanju miru. Ze dol. ge mesece je pri teh razgovorih v ospredju vprašanje, ki je Ziv. Ijenjskega pomena za nas, vprašanje našega Primorja in Trsta. In prav v tem času ss v naSem Primorju dogajajo stvari, ki bi jih nihče ne mogel verjeti, recimo, pred letom dni. Tam se pisari o zlagani zmagi maršala Tita, tam se maršaf Tito z vso svojo junaško bdrbo blati in vzporeja Mihajlov'ča, tam se mu očita, da ni sposoben držati dano be. Zedo, tam se trdi, da se Je del njegovih ljudi boril z zaveznik<, del pa z Nemci itd itd. (Mimo. grede rečeno: kdaj smo pri nas kaj pisali v podobnem tonu o politikih drugih narodovi Niti, o Mussoliniju ne! Kdaj smo se mi, ki smo spričo dvatisočletne kulture, kakor pravijo, barbarski na. rod, posluževali podobnih izmeč. kov zakotnega, brezstidnega lur-nalizmallj No, dalje! Tam se piše o italijanski Primorski, ki da naj bo spet priključena tja, ka. mor spada. Da, ta primorska zem. Ija Zeli samo eno: red, civilizacijo in svobodo, z eno besedo — Italijo! To se piše danes, tako rekoč v predsobi mirovne konference. Navedel sem teh nekaj značil. nosti, da spoznamo duha, ki je zadnjega junija povzročil nasil-stva najgrše sorte zoper naš živelj, zopet svobodo našega in ita. lijanskega ljudstva, zoper pravične pridobitve Štiriletnega preliva, nja krvi. Ta duh nam Je znan. Ta duh je -povzročil svetovni po-kolj. Ta duh Je nad evropsko cl-vllizaeijo dvignil zaštavo zločina. Ta duh Je negacija vsega, kar je človeškega na zemlji. To je fašizem \ Obsodba, ki jo Izrekamo z vso upravičenostjo in na podlagi težkih izkušenj. V znamenju tega duha so se konec minulega meseca pripetile v Trstu stvari, preko katerih ni mogoče iti molče. V nedetjo 30. junija so fašistične tolpe, ali kakor jim pravi zLa Voce liberas (tržaško ljudstvo», napadle sedet Predsedstva in Taj-niSt m Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora, kjer so popolnoma razdejale prvo nadstrop. Je in odnesle pisalne stroje. Na sedežu izvoljenega Mestnega osvo. hndilnega sveta so razdejale prostore, Je bil pokraden denar in zalgan arhiv. Popolnoma so razdejale in oplenile prostore jugo. s’ovanske vojaške komisije za u. gotdvljanje voinega plena in prostore delegacije jugoslovanskih Zeleznlo. Popolnoma so razdejale prostore Pokrajinskih enotnih sindikatov in razbile prostore Afest. nega odbora enotnih sindikatov, prav tako sedele raznih antlfaii. stičnih oroanizadi i» zozgale. kar jim je nr,.*,'> rod robe. Ped's raznih pokrajinskih odsekov Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora je bil dtlelen posebne pozornosti. Tam so (visoko kultur, niz napadalci pobili s kamenjem Sipe, polili vrata z bencinom tn jih zalgali. Popolnoma so razdejali in izropali sedet Pokrajinskega odbora primorskih partizanov, le s to razliko, da so demonstran. ti tu pometali opremo in arhiv Se na ulico in oboje zaZgali. Nadalje so bili popolnoma razdejani in oplenjeni prostori Mestnega odbora antifašistične mladine, prostori TrZaSkega okroija, prostori Ra. jonskega odbora SIAU.ja za prvi in drugi rajon, napadeni, razbiti in izropani so bili prostori Slovenske ,knjigarne in knjigarne Stoka, razbitih in izropanih je bi. lo več trgovin, več Slovencev in antifašistov pa je bilo pretepenih in ranjenih. Kar ni bilo oprava Ijeno zadnjega junija, se je izvršilo Se 1. julija. Tolpe so ponovno vdirale v prostore SIAU-ja za prvi in drugi rajon, v prostore Rajonskega komiteja KPJK za drugi rajon, v prostore sindika. tov, v Dom pristaniških delavcev itd. Vsi ti dogodki vzbujajo v nas globok in grenak srd, zlasti zaradi tega, ker so bile napadeni sedel i izvoljenih organov ljudske oblasti in Je sunrva noga poteptala suverene pravice in voljo ljudstva. Prav tako s9 niso pomišljali izpeljati nasilij proti po mednarodnem pravu zaščitenim organom in predstavništvom suverene države Jugoslavije. Način teh mračnih opravkov mora vzbuditi sleherniku upravičen gnus. Vendar so se v teh dneh pripetile v Trstu le druge stvari, ki se tičejo zlasti nas, kulturnih delavcev. Ob istem času, ko so se go-dili zgoraj navedeni zločini, so fašistični divjaki napadli tudi Cir-colo di Cultura Popolare di San Vito, razdejali vse, kar jim je prišlo pod roko in prostore zašgah. 'Poskusili so vdreti tudi v prostore Centro di Cultura Popolare «n Prosvetnega društva Skorklja, pa so jim nakano preprečili delavci, ki, so bili tam na straži. Ves dan prvega julija so oblegali tiskarno lista (Lavoratore» in ko Jo list izšel, so ustavljali kolporterje, jim iztrgali izvode iz rok in jih na trgu Goldoni zažgali. Na Piaz-za Unitd so gorele slovenske knjige, ki so jih zaplenili in znosili na trg iz obeh slovenskih knjigam. Spričo vseh teh dogodkov se vprašamo predvsem tole: ali Je oiogpče početi take stvari brez neke premišljene, že delj časa vodene organizacije? V Trstu živi vrč deset tisoč Italijanov iz južne Italije, priseljenih v dobi fašizma. Ti bi bili sposobni, zvesti svojemu propalemu nauku, v slepem sovraštvu zagrršiti proti ljudstvu to ali ono. Toda tiki izbruhi 61 bifi , zmeraj samo izbruh1. To pa, knr se Je dogajalo zdaj v Trstu, Je več kot izbruh. To Je organizirana akcija in prav to je za presojo položaja izredne važnosti. Kajti ne pozabimo, da so se nasllstva vršila takorekoč pod zaščito policije In da se skratka za vsem skriva nek določen namen. Naloga naših politikov je, da razkrinkajo ta namen in da v pravi luči prikažejo položaj wt ozemlju, kl*r skuša temna rrakcila na vse načine izpodbijati svetle pridobitve štiriletne krute borbe za pravice In svobodo. Za nas, kulturne delavce, pa je ob grmadah, kjer spet gore slovenske knjige, ob razdejanih tiskarnah in prostorih kulturnega izživljanja dolžnost, da prav k temu povemo svojo besedo. Danes se mnogo razpravlja o ladjah italijanske mornarice, komu bodo pripadle. In o italijanskih kolonijah. Z večjo tender.č-nostjo se razpravlja o teh mrtvih stvareh, kakor pa o slovenskem Primorju. Toda naši kraji niso prebivališča mrtvih duš, s katerimi Se lahko trguje, kakor se komu poljubi. Zoper zločin nad živim človekom, zoper to 'protestira slovenski kulturni delavec v prvi vrsti. Ali niste prišli prisluškovat, kako pojo po naših primorskih vaseh fantje na večeri Ah nisle čuli, kako zazibavajo naše matere svoje otroke t Ali vam ni roka slovenskega delavca, ki je segla v raskavo dlan italijanskega tovariša, povedala prav ničesar! No — ail torej lažamo pred svetom, ko trdimo, da je ta svet našI Ali lažemo, ko trdimo, da je naša pot (dino prava, ki bo privedla do bratstva med narodi t In če ne ta-žemo — zakaj se norčujete ts deset in desat tisoč mrtrih, ki so s svojo krvjo izprali z obličja Evrope madež fašizmat Zakaj se danes nemoteno spr'haja po Trstu senca velikega zločinca Mussolinija in se prijmšča, da se mimo delavno liudstvo psuje z banditi in roparji t Da, nam, slovenskim kulturnim delavcem, gre v zadevah politike zares! In prav tako zaris nam gre tudi v zadevah/ kulture. Nikdar nismo bili in tudi danes nismo tega mnenja, da pričenja kultura tam, kjer zagledaš negovane roke, in opaziš pregnane manire. Kultura — to ne pomeni, da držiš pri mizi ulito« v levi in noir v desni roki. In da prihajaš v družbo na-parfumiran in blebečeš o estetiki. Za nas ne spada pocukrana fraza družabne konverzacije v območje kulture. Kultura je za nas v prvi vrsti stvar srca in po resnici stremečega duha. Kultura je za nas osnova vazga človeškega ustvarjalnega dela, torej edini temelj pozitivnih naporov za oblikovanje življenja. Prav zaradi tega nam pomeni kultura resnico tn pravičnost, ker si brez tega ne moremo zamisliti obličje človeka. Prav zaradi tega nam pomeni kultura svobodo, zlasti svobodo za vse tiste narode, ki so se doslej drugi igrali z njimi in jih izkoriščali. Vsem tem našim pojmovanjem kulture ne nasprotuje, pač pa je njih logičen zaključek — priključitev Slovenskega Primorja ln Trsta naši Jugoslaviji. Vi, pesniki, pisatelji, misleci bt kulturni delavci vseh dežel sveta! Oglejte si čistega srca to, kar se danes dogaja s slovenskim ljudstvom v Trstu In Primorju. Ali oas ne 6o, če ne povzdignete svo-jega glasu v obrambo zatirane ljudske volje in narodne suobode, t> svarilo zoper ponovno vstajajočo pošast fašizma, ali vas ne bo — če to opustita — pred vestjo kulturnega človeka sramt In mi, ki se borimo tu s nasiljem, * lažjo, s propalostjo domačih izdajalcev ♦n s perfldnc taktiko reakcije, ml vam bomo zmeraj in zmeraj ponavljali. da ras J* za onustltrv te vrste dolžnosti upravičeno lahko sram/ To mišljenje izra’a sovjetski novinar Boris l33kov v »Pravdi* v zvezi z amerikanskim načrtom, ki je bil predložen komisiji za atomsko energijo in ki ga ZDA smatrajo kot odpoved od atomskega monopolo »Značilno je», pravi Isa-kov, »da je komisija za atomsko energijo pri ZN razpravljala prav v času, ko so pripravljali atomski poskus na Bikinih. Vprašanje je, ali Je bil res potreben ta težak in drag poskus, ako so se ZDA resno odločile, odreči se atomskemu orožju.* Isakov označuje to vedenje kot cinizem brez primera, kar doka. zuje tudi am; riški novinar Eliot v «New York Herald Tribune*, ki zagovarja, naj ZDA uporabijo atomsko bombo za dosego političnih koncesij. In res, vse to je samo politika barantanja, na katero se končno omejuje ameriška diplomacija. Konferenca o razdelitvi nemškega premoga 20 VSJr prevoz nemškega Premcž* Zavezniški strokovnjaki 102 skusali najti rešitev, tako d* J f>o treta vsaki mesec razg°' o razdelitvi premoga. Ehrenburg v PaHjJ Pariz, 4. - AFP — Wa burg, Kostantin Simonov in , ral Galjationov so nocoj.H™ ladijo »lie de France* v Pariz. iz M Ga. Byrnes v Moskva, 4. - Tass — P° sovjetskega radia je gospa prišla v Moskvo in bo g°! sadorja ZDA pri sovjetsk gospoda Vtfglterja Shimtba-riški državni podtajnik 8* tudi prav tako prispel v » Poziv Eleonori Boosft' Pariz, 4. - AFP — Medi zveza proti rasizmu javlja 1 jem poročHu, da je P08’1'* . svoji častni predsednici Roosevelt, s katerim j° 114 I« o k. naj bi posredovala,