127. številka. Ljubljana, v soboto 5. junija 1807. XXX. loto. lakaja vsak dan »%e**r, izimii nedelje in praznike ter velja po poBt i prejeman ca avstro-ogersk e ^efccle za vse leto 15 pld., za pol lata 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden me »M 1 gld. 40 kr.— Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina r.nafia. Za oinani la plač nje bo od itiriitopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tink.i. po b kr., če se dvakrut, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredmttvo in npravniStvo je na Kongreauenj trgu št. 12. U p r a v ii i U v n naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Zaradi Binkostnih praznikov izide prihodnji list v torek, dne 8 junija 1897. Razsvetli nas duh svobode! Jutri in pojatranjem slavi katoliška cerkev zopet praznik prihoda sv. Duha. Kakor vihar, kakor silen piš izpod neba se je naznanila božja moč in kakor goreči jeziki se je pojavila njena podoba. In glej čudo 1 Ljudje različnih govoric so slišali vsak svoj jezik, vsi so razumeli besedo pro-svetljenih apostel,ev, oznanujočih vero človekoljubja in pravice. In tisoči in tisoči so sklonili poslej pred bv. križem svojo glavo, proseči vzdušno: n Pridi, sv. Duh, in razsvetli našo duševno temo!" Krasen, simboličen praznik! Sredi bujno zeleneče pomladi, na pragu poletja, ob najlepšem času kličejo i dandanes po tisočerih in tisočerih katoličanskih cerkvah zbrani verniki, proseči za-se in za nedolžne birmance iz neba: .Veni, veni, s. Spiritua! Tudi mi, Slovenci, ga kličemo nad se in nad druge, zlasti pa nad svoje sovražnike. V čudni, osodepolni dobi živimo. Bolj kakor kdaj so zamotane, zverižene in zmešane razmere v Avstriji, bolj kakor kdaj popreje so važni časi za Slovane. Narodni boji, o katerih so nekateri prorokovali, da preminejo kmalu, pojavili so se mej narodi nase države s toliko ljutostjo, kakor že dolgo vrsto let ne; sovraštvo Nemcev do vsega, kar je slovanskega, upiranje do vsakega začetka na poti pravične in nujne jednakopravnosti, povdarjanje in-ferijorne vrednosti naših, slovanskih narodov ni še doseglo kmalu tolike mere, kakor baš sedaj. Srditost Nemcev, podivjanost Italijanov, kruta mogočnost Madjarov je prikipela menda baš sedaj do vrhunca, in izid teh, XIX. stoletja nedostojnih pojavov je zakrit še v popolno meglo. Na pragu važnih dogodkov stojimo, to je gotovo ; kako pa se razrešijo, je— li v korist celokupne Avstrije, je-li ne na škodo posamičnih slovanskih narodov, kdo bi vedel danes to povedati? In v tej sili, pred viharjem, ki nam donese plodonosnega dežja ali pa grozne toče, v tej napeti dobi prosijo vsi narodi — in ž njimi tudi slovenski : — Pridi, sv. Duh in razsvetli um onih, v katerih rokah je krmilo naše države! Prižgi jim luč, da vidijo iz vrtincev pravo pot rešitve, pot, ki pripelje čoln v luko varnosti in miru, ki sta pogoj razvitka in napredka! Pravo izpoznanje položaja in pravo izpoznanje potrebnih sredstev v izboljšanje tega položaja naj napolni skoro avstrijsko vlado in one narodne zastopnike, katerim je blagor cele države res pri srcu ! Dar modrosti in odločnosti naj jim nakloni duh božji, da bo ne vstrašijo ni viher ni bojev, nego da vstrajajo sebi v čast in narodom v korist! Pa tudi Slovencem nakloni sv. Duh vse svoje darove, da razločijo pota napredka in propada, da izpoznajo svrje prave prijatelje in sebične parasite ! Naj nas razsvetli duh svobode in mejsebojne, naj širše tolerance! Spoštujmo prepričanje dražih, a sata zahtevajmo tudi z vso odločnostjo od drugih, da spoštujejo naše! Ne malikujmo svojega mnenja in ne preganjajmo nasprotnega, ako izvira taisto iz poštenega, pametnega in narodu neškodljivega vira! Bodimo svobodomiselni v najobsežnejšem pomenu besede, potem bomo živeli složno mej seboj pri skupnem delu za gmotni in duševni blagostan milega nam naroda! Naj ponehajo po širem svetu gospodarski in narodnostni boji, da se morejo lotiti z vspehom vsi narodi najvašnejšega in najaktuvelnejšega: so-cijalnega vprašanjal Pridi torej, sv. Duh, in razlij nad svet svoje darove človekoljubja in resnice! Sprava avstrijskih narodov. Skupnemu prizadevanju avstrijskih narodov se je po dolgih in ljutih bojih posrečilo, premagati absolutizem in si priboriti ustavo. Komaj pa je bil absolutizem uničen, izdali so Nemci svoje drugorodne sobojevnike, da prisvoje sebi vso oblast v državi, da absolutno prevlado aristokracije in duhovščine nadomeste" z absolutno prevlado nemškega meščanstva. Že pri prvih posvetovanjih o preuredbi naše monarhije zastopali so Nemci stališče, da ni zavreči vsega absolutističnega inventarja, nego da je treba ohraniti absolutno prevlado nemškega jezika v vseh avstrijskih krono-vinah, koder ni italijanščina uradni jezik, in sicer še absolntnejta veljavo, kakor jo je imela, z i ftasa absolutizma. In da dobo olepševalen izraz za svojo podlo izdajstvo, proglasili so načelo, da jh prevlada nemščine pogoj jednotnosti države, od katera je odvisen obstanek državo in d v je torej v največjem interesu državo same. To načelo so uveljavili z vso krutostjo in skupno z Italijani zastavljali flo vso svoje sile, dt uduSč narodnostno gibanje vseh drugih nenemškdi narodov v monarhiji. Po krutih bojih so Nemci 1. 18H7. končno epo-znali, da ni ugnati M-idjarov, kateri so za Časa pruske invasijo leta 18(iiJ. pod vodstvom generala Klapke sestavili celo posebno legijo, da gre v boj zoper monarhijo; a čim jih je prešinilo to spoznanje, bili so takoj pripravljeni, žrtvovati „ pogoj obit.inku države", državno jednotnost, in „ naj večji državni interes", prevlado nemščine na < Igerskem. Preklicali so svojo zloglasno „ Ver\virkung3-theorie" in izročivši svoje na Ogerskem živeče rojake, več kakor milijon Nemcev, Madjarom na milost in nemilost, privolili so v razdelitev monarhije na dve polovici in se odrekli svoji prevladi na Ogerskem, da ohranijo in utrde svojo prevlado v Cislitvanski. Navzlic vsemu zatiranju pa se Nemcem tudi v Cislitvanski ni posrečilo, ndnšitl češko, poljsko in slovensko gibanje in zategadelj so že I. 1861.)., seveda zopet v interesu države, žrtvovali „pogoj obstanku države", prevlado nemščine in jednotnost uprave, ter priznali Gališki neko avtonomijo in vpeljali v Gališki poljš'ino kot notranji uradni jezik. Pod dotično naredbo celokupnega ministerstva so podpisani mej drugimi tudi CJiskra, Hasner, Herbst, Bresti in Plener, torej možje, kateri so neštevilno-krat povdarjali, da mora monarhija tisti dan razpasti , ko se količkaj utesai veljava nemškega jezika. Nemci so upali, da, pogodivši so s Poljaki, izolirajo Č»'he in Slovence tako, da se ne bodo mogli geniti. Podcenjali so moč narodnostne ideje in ener-žijo teh dveh narodov. Oprijeli so se besed grofa Julija Andrassvja, kateri je bil začetkom TaatVe.ove vlade: iziekel načelo „die Vereohnung der Slaven bat einen Sinn, vvenn man sich zu einem Kriege LISTEK. Sitnosti. Vem, g. urednik, da ste se ustrašili, zagledavši mojo pisavo. Sitnež sam sicer, ki zabavlja vsemu, kritikuje vse, kar ni vzrastlo na njivi njegovega duha ali vsaj ne z njegovo pri pomočjo. Toda danes me sili k temu koraku moj prazni iep, kateremu pomore ta apia vsaj do nekaj cvenka, če g« ne požre Vaš kod, kajti moj slog je samo moj slog, in res komaj čakam — pa le iz ravno navedenih sebičnih namenov — literarnega kongresa, ki se ima po nasvetu nekega, bržkone mladega .Mladenovega" na .Zvonovih" platnicah višiti letos v Ljubljani in določiti „pravac-, v katerega mejah se bo potem moralo pisati Zagotovljam Vas, da bom potem pisal le v zmisla ondi sprejetih resolucij in posnemal prisnane pisatelje; kaj to, če trpi pri tem moj genij, moj talenti Prisiljena stvar (razven prisiljenega zelja !) pa Bi dobra in menda tudi nebeski komptoarist — t kolikor mi je znano knjigovodstvo sv. Petra — prisiljenih molitev ne vpisuje nam na dobro. Ni namreč davno tema, kar sem videl naslednji prizor: Pozorišče: vas; čas: nedelja mej deseto mašo. Jeden kaplanov mašuje, drugi pa hodi poln svete jeze po vasi. Kaplan: „Tone, ali ei Že bil pri maši?" Tone: ,Ne še!« Kaplan: .Marš v cerkev! — Hej, oče! kam pa? Ali ste že bili v cerkvi?" O.'anec: „Ze, goppod." Kaplan: k.Nič ne de! Imate čas, pojdite Se jedenkrat!" itd. Morda najde ta vneti mož še posnemovalcev, kakor so našle češke ženske, ki so imele minule dni imeniten kongres, pesnemovalca v podobi naših dunajskih akademikov, ki hote prirediti v počitnicah velikanski kongres, sklepati tam imenitne resolucije, ki bodo prav gotovo rešile propada našo politično in narodnogospodarsko politiko. V to svrho so hoteli nekateri paktirati celo z--lemenatarji. Ker sem že pri duhovščini, pa naj povem se jedno. Pred nekaterimi dnevi čital sem v „Slovencu", da so se takozvani olikani krogi (to ne gre na Vas, liberalce!) le malo udeležili proSnjih procesij, češ, da nimajo naši moderni ljudje v v e rs k e m ozira nikakih idealov. — Poznate me, da ne veki- pim bitro, a tedaj sem postal sila togoten. Motreč te procesije z vso mogočo sitnostjo, sem namreč pogrešal tedi naše klerikarne lajike. Tudi ti nimajo menda toliko časa, da bi radi procesije izgubili ves dopoldan in bi juvaljns tudi dr. Šusteršič svojemu pisarju, ali Karol Pollak, ki ima nad svojim skladiščem še vedno polomljeno desko z nemškim '.napisom, dal svojema hlapca dovoljenja, da sme izostati dopoludue od dola in se udeležiti precesije, ki je bila posebno v onem trenutku jako vzvišena, ko se je mali škof Lenart na glavnem trga prav pošteno odkašljal. Popoln brezverec pa še nisem, včasih grem tudi v stolnico k veliki maši in me zbeg meje sitnosti vedno do dna srca razjari, ako mej petjem ministrant pri stranskem oltarja brez konca in kraja žvenklja in na vse grlo odgovarja. Moja malenkost pogreša pri ttm one vznesene sveT-ancs i, kakor bi si jo želel. No, sploh pa skrbi menda vsak vaški gostilničar bolje za dobro godbo v svoji gostilni, nego večina naših farnih predstojnikov za cerkveno glasbo. Če bi se po naših cerkvah tako fino pelo, kakor se po župnifičib obeduje, bil bi jaz v obeh prav ladovoljen gost; tako pr. grem mnogo raji saoao na mit Russland vorbereitet, sie aber zum politiachen Regierungsprincip za erheb-n, ist ein LJasion", in odbijali vsako spravo; a videvši, da ničesar ne dosežejo, jeli so zahtevati, naj se monarhiji zopet iz-podnese jeden pogojev njenemu obstanku, naj se (i.iliška in Dalmacija izločita iz Cislitvanske, češ, da si vsaj v ostalih kronovinah zagotovo prevlado. V tem se je dosegla volilna reforma in vsled nemškega nasprotovanja vsaki spravi s Čehi in Slovenci je nastala nova večina, katera si je na zastavo zapisala Andrassvjev „Uasinn", katero je združilo nadelo o ravnopravnosti in jednakovrednosti vseh narodov. Posledice tega so znane. Čim so Nemci uvideli, da ne morejo preprečiti izvođenja ravnopravnosti, začeli so obatrukcijo in res dosegli, da se je državni zbor zaključi, in da se ž njimi začno pogajanja radi sprave s Cehi. Na ta pogajanja je namignil tudi cesar, k> je dr. Kajzlu v predvčerajšnji avdi-jenciji rekel, d.i se mora doseči porazumljenje mej Cehi in Nemci. Vladno stališče je že a priori popolnoma napačno in kaže, da ravna popolnoma po starih tra-dioijah, Ker ni več mogoče vladati proti Cehoroj so Nemci pripravljeni, se porazumeti z njimi, seveda tako, da bi imeli kar največjo korist od tega. Tako lahka ta pogajanja seveda ne bodo, kakor so bila s Poljaki in z Madjari, ali že to, da se hočejo Nemci pogajati satno s Cehi, kaže, da mislijo tom potom dobiti moč, uduSiti nas Slovence. Sprava narodov pa mora postati vladni princip v tem smisla, da se mora jedenkrat za vselej rešiti za vse, v C sl.tvanski bivajoče narode. Pogajanja ne smtjo biti paroijelna, n go občna, ker v državi tudi le ted i'} ne bo miru, ako se doseže porazumljenje mej Nemci in Čehi, ampak mir nastane šele tedaj, kadar se za vse narodu uv rjavi člen XIX.. drž. osnovnih zakonov. Vlada in dragi faktorji so najtoplejši zaščitniki prevlade uemštva v Cislitvanski iu krvavo bi se motil, kdor bi mislil, da je tem dunajskim krogom za to, da pomorejo Slovanom do pristoječih jim pravic. Uklanjajo se samo sili in paktirajo s Cehi, ker jili ne morejo premagati. Na Slovence nihče ne misli. Naše mnenje pa je, da je češkega naroda S/et.i dolžnost, v tem prevažnem trenutku zavedati se svoje misije V slovanskem svetu, svoje naloge kot prvi, najnaprednejši, najomikanejši, najštevilnejši in najuplivnejši slovanski narod v Avstriji, sploh kot prvi narod v celi državi, ter odkloniti vsako parcijelno spravo z Nemci, katera ima samo tisti namen, kakor so jo imele sprave mej Nemci in Madjari ter mej Neme. in Poljaki, namreč namen, izolirati druge Slovane, zdaj Slovence in Hrvate, ter zagotoviti Nemcem oblast vsaj nad njimi. Naloga češkega naroda je, da zagotovi vsem narodom v naši monarhiji ravnopravnost, da ko-nečno dožene narodnostni boj za celo monarhijo in sicer v smislu pra.ice in pravičnosti. Utihniti mora glas naravnega egoizma, kateri je sicer do neke meje jako hvalevredna lastnost, Čehi morajo izpolniti svojo kulturno in politično zadačo v državi in upanje imamo, da se to zgodi. Vodilno češko glasilo, »Narodni L?sty" so še v sredo izrecno priznale to nalogo češkega naroda, pišoč: „Jsme pro d or oz u m •'ni sNšmci, ale pro takove, jež by obsahlo všecky ne-nemeeke narody, pro dorozumeni, jež by narodne a jazykovČ všeckv uarody riše postavilo na rove h , pro dorozumčni, jež by nebylo pouhym diktatom nčmeckeho pfepychu, k t e r v ž chce provesti d ii k a z , že jen a jeho svolenim muže dostati se j a k v c h s i t a k y i: h s i prav jak nam Č e c h u. m tak ostatnim rakouskym SlovanumI ln da Čehi tega stališča ne zapuste, v to imamo nekako jamstvo v tem, da je desničarski eksekutivni odbor volil pododsek, kateri ima brez dvoma nalogo, voditi pogajanja z vlado in z Nemci glede sprave. Upati je torej, da se mogočnim in mnogoštevilnim neprijateljem Hrvatov in Slovencev ne posreči, nas izolirati, da se to pot ne doseže samo paroijelna, nego splošna sprava, katera naredi konec vsem narodnostnim bojem. Ako Nemci take sprave nečejo, ako nečejo vsem nenemškim narodom priznati pristoječih jim pravic, pa naj imajo Se nadalje boj. Ako ostanejo Slovani solidarni, zlasti ako ostanejo Čehi in Slovenci jedini, mora prej ali slej zasijati na političnem obzorju zarja sprave mej narodi. Slovenščina pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem. Iz Celja, 3. junija 1897. Slovenci ni Stajorskam ne tirjamo, da bi ss •i nas urudovalo na Srednjem iu na Zgornjem Štajerskem slovenski, da bi po teh delih dežele sodnijski n.• d ••'»i morali znati tudi nad jezik. Znanja našega jaziaa tirjamo od našihurad-n i kov ; od teh tirjamo, da se p. v odi in vselej po-8'užu;ejo slovets i ,•«, kadar uradujejo za Slovence. 1) i so pri nas godi r&vno narobe, o tem sa lahko vsakdo, tudi g. justični minister sam iz sodnih aktov prepričal. Č> ee pripadate stranke vselej ne pritožijo, kadar se j m g i de jezika godi krivica, se ne more zameriti, ker jim prmanjkuje časa, k r ne vedo, ki-.m se pritožiti, ker pritožba m vsalej varna! Če te n. pr. brani občina, katera je sklenila slovensko uradovanje, prejemati od domačega sodišča nemške dopise, ker jih župan ne razume, ga sodišče ovadi c. kr. okraj četna glavaratva, katero potem pokliče župana ad audiendum verbum, d* ga do dobrega oštejejo, t i r mu druzeg* ne smejo storiti. To se je šele pr- d kratkim 7goddo županu iz šmarskega okraja, ker je lepo in ponižno prosil sodišče v Šsarji, naj mu »enJer slovenski dopisuje, ker on nemščine ni dcvolj zmožen. Pa tudi cd drugod prihajajo pritožbe, da se ghde sloienš'ina pri naših sod.ščih nikakor ne postopa korektno. Predsednik c. kr. okrožnega sodišča v Cdji je to sam priznal v ukaza z dae 18 maji 1897, št. 10G9, ker pravi, „dasa aui dem, dem hohen k. k. J as: i i M n s'erium vorgelagten Material zu eraehen ist, das die B folgung dir be*ug!ich, der Auvven dung des Sloveniachen bei Gericht bestehenden Ver-Gclriften uoch immer keine dorc jvvcg-i correcte ist". Gospod prelsednik v Calji in gospodi v Gradca cbed v k ik i župmšče, zav j im oči navzgor in glej ! pred menoj dehti lukuličen obod! Pa tudi kupice kaplanov* ga vina ns odklanjam. ZiJnjič po letim s tem škodoželjnim na manom nekega b-.keg* znanca, in sicer nepričako vano. Ko utopim v sobo, ee nemalo aaludim; \su temno in na mrtvaškem odra, „sredi belih Bveč brle'ih'g leži na črnem prtu, v kojega je bil vš t bel križ, mrtev kaplanov — jež, okrog pi so etali kaplan ia — — dve gospodični, ki sta prišli na gospodovo vabilo ježi — kropit! G,spod urednik, najrajši bi jo bi! odkuril, — tida vroče j.» bilo oni dan, pil pa še nisem ničesar; zato sata piiitopil tuli jaz, d* pokropiui ježa in d i pcmolim na t h ■«. i k B.-gu, naj p jšlje vender svojega duha v nas Lberalc*, da si bomojvsj mi za zapomnili, kaj ja v verskom oziru — idoaino! litotako ei bo pa neki bi.š .Camiolanec", ki be je pred nekaj leti v avli dunajskega vsauči-1 šča zaletel v poštenega slovenskega dijaka, kateri mu je pa peznej* z bridko sabljo lios preklal, gotovo dobro zapomnil, kdaj je bil zadajič večerjal v neki nemškutarski obiielji v Ljubljani. Z.ih kjal je v hišo, se na videz — kakor je današnji dan s^loh vse ca videz — zaroč.l z domačo hčerko, a špekulirajoč le na — li is večerje, katerih je postal vsled tega tudt v velikih porcijah deležen. Z?ede je v zadnjih par letih storilo za probujo koroškega Slovenstva, pokazale so lansko leto deželoozborske volitve, pri katerih smo si pr.borili jeden mandat več, i a pa letošnje državnozborske volitve, ko se je posrečilo, spraviti prvega koroškegi slovenskega poslanca v avstr jski parlament, ln kako težavno je bilo t} vsled krivično razdeljenih volilnih okra-je v, more si vsakdo misliti. Koroški slovenski kmet ni bil ša politično zrel, da bi znal voliti po svojem prepričanju; njegovi nasprotniki pa so ga zlorabljali njemu n* škodo. D t so s a sedaj ti razmere ntkoliko premenile, je največ zasluga „Katol ieko političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem", ki je bilo priredilo neštevilno shodov po vseh krajih, koder te bilo potrebno. V drugi vrsti so pa pripomogli razni shodi podružnic sv. G rila in M t >da. kjer se je navduševalo po\sod, naj vsak siovenski kmet za hteva po državnih zakonih zajamienh pravic. Krivica se je godila doslej vedno koroškim Slovencem 100.000 ljudij ni b I o po nobenem sv o j »m poslancu zastopanih v državnem zboru, kjer bi isti mogtl zaslavti svojo beeedo in v pravi luči kazati rane, katere uVe'e našega u boze ga, zatiranega kmeta. Zastopali so dosedaj teh 100.000 Slovencev vedno njihovi laotai nasprotniki, ki so ali molčali kot grob, koje bio treba pomagati, ali največkrat tirali pol tko v kvar svojih volilcev. Toda letos, hvala Bogu, je pokazal slovenski koroški kmet brbet tem priliznjencem in volil svojim poslancem s ovenszega rodoljuba kanonika Limberta Emšpie-lerja. D.i hode ta vse drugače zastopal svoje vo-hlee, kakor pa vsi prej'mji poslanci, pokazalo ss je že v tem prvem zassdanju, ko je namreč predlagal v seji, dne 18. mbja, naj vlada preiskuje škodo, ČS&T Dalje v prilogi. -"qgn£r kdo povabi, na vrček Frdhlichovega piva in na slasten goiaš tudi jaz ... o osoda! že davno me ni praskala kot zarija rodeča paprika po goltancu, že dolgo nisem pomakal sveže, hrstljajoče žemlje v okusen, po pražeui Čebuli dohteč sok in si bladil grlo s pivom! . . . Oba! Vidite, takole je, če je človek lačen; koj po-z?bi, o čem da piše I Toiej oni gospod prisede k mizi, pri kateri je Bedel neki javni funkcijonar in mu začne na tiboma oponašati, zakaj da mu dela toliko sitnostij. da bi bil rajši odrinil tisofiak, da bi le morda tadi d?ngače ne imel sedaj tolikih sitnostij. Pankcijonar pije, posluša, vstane, odide . . . oni gospod je pa baje sedaj v še večji stiski nego Izrael pred Faraoni. Mogoče, da bi odrinil še jeden tisočak, ako bi ga kdo rešil iz zagate! G. urednik, če bi se meni to posrečilo, ne bi dobili od mene prej nobenega listka, dokler ne bi zdrknil zadnji belič, svetel kakor ljubljanski plin, po mojem suhem grlu, ki pa sedaj komaj Čaka vsaj Vašega honorarja, katerega blagovolite nemudoma nakazati p. r. pod šifro Volbenk Sitne i. Pod Gohvcem, dn* 4. junija 1897, Priloga „Slovenskemn Narodn" St 127, dnć 5. jnnija 1S97. ki jo je aaeg prouzroči] v celovško veMkovško be ljaškem okraja mesec maja in prizadetim pes st nikom z izdatno podporo prisko'i v pomoč. Nekaj dni potem je pa stavil velavažci nujni predlog o premem bi državnozborskega volilnega reda za volilni okraj Celovec-Velikovec Spital. Da mš\ nssprotoiki dobro vedo, kako vahkanukega pomena je ta z »deva, po kezal je utis, katerega je nanje naredil ta Einšpie Icrjov predlog. Djb< rnigovo «emško-nae- ona'no gla silo „Froi& Stimmen" s zatulile kakor sestradan volk. kadar ma uida plen. Pravijo, da no postali Slovenci vslnd izvolitve EiospieJerieve tako drz':i. da si hočejo no le zagotoviti njegov mandat, tem več si priboriti tndi še jeden ali mordo. celo dva rova mandata. Opisujejo potem promrtmho državnozborskega reda, kakor jo jo predlagal naš po slanec h koncu pa slovesno izjavljajo, di bode še veliko vede steklo v D.-avo, dokler «o izpolnijo te naj'ski en»jše želje koroških Slovencev. Ds, ti bo npjskrenejše, in tudi najpravičnejše želje slovenskega življa na Koroškem, da naj se in da se h d ■ mora! preustrojiti ta krivično sestavljeni volilni red. Slovenski koreški kmet ni več tako pri-jonljiv, d« bi še zanaprej pometali ž njim njegovi strupeni nasprotniki. In slednjič po zna zgoditi tudi tem toli mogočnim gospodarjem nad nami, ko bodo morebiti se pritoževali v višjih krogih o p-etečem elov^njenju na Koroškem, da jih zavrne kak minister: „Gospoda, ne vem Vam druga e svetovati, hakor : učite so slovenski!" Koroškim Nemcem, zbranim okrog „Kiimtner Nacbrichten", niti podružnični shodi družbe sv. C;rila in Met da re ugajajo. Tako pijejo minoli teden v notici „Slovemsch? Ap?ftation in Kii'nteu" nasle^rj-?: „Djo eloveuischen Wvttfuhter veran^talteo unter dem Aufhiingr schifde der C«ril Bcnderechaft oine Rose von Agi(at»o«ver8iimlu«»gen im Lande Dio erste d^raitigo Slovenifaernng-* versaroming fand am 9. Miti in Fettengnpf start. E* sprach»n haunt-eacblih d* r Kaplan R'tzmann (Mož Be piše R z-man) uad der czechischo Priester Kre ci L^taten Sonntag versanmelten sich slovetiische Agitatoren ii Achovitz, am 30 Mi ficdet in St Marg-rethen im Ropenthala ein Tabo1' statt, vviibrend sioh am gleicben Sonntage die \Vortfiibrer tiir Oberkanten nnd deseen Anhang in St. S^fan im Gai'thMe ver Bammeln werdeu. E idlich erseheint am Pf ngst B^nntage zur Bdlebung der Urgebung vrn Volker markt drr ganze Generalštab in St. Stef-iu bei B ixen". Naravno jt», da si imajo s'eđojo leto vršiti pidrržničri letni občni zbori in ča so mej rszpo red poetavijo tudi govori o šoli, je to nsjlepši dokaz, da podružnični odbori vestno iu pra*»ihma iz polnjujejo nvejo nalog:. Saj ljudska šola ra Koroškem vr-led svoje jezikovno uredbe nikakor ce zadostuje slavonskim potrebam, a največja skrb in bojazen naših, ob času volitev najslajše govorečih političnih korifej je ravno to, da slovenski krnit dobi pravo oodbo o teh šotah. Govori se tudi o agitatorjih, katerim se t ni tira po njh muenju v:- .k miren in pošten S! •••o -ec Tcda to ne sme mot>ti Slike iz parlamenta. ni. Portratovaaje j • prišlo pri nas nekako v modo. Bogataši se dado slikati, da dokažejo s tem svojo ljubezen do umetuosti ter da apoluijo svojo me-cenatsko dolžnost napram domačim umetnikom ali pa da ugodijo svojemu samoljubju. Tiste pa kojih imena se bodo nekdaj čitala na listih bodoče slov stvene zgodovine, nam je nedavno naelikala hudo* mušna slikarska diletantka in nam predočila nekaj karikovanih portretov iz vrste naših litrratov k\ prvakov. Na vsak način je to jako zaslužno delo — jasno je, da govorim „prodorno I" — in slikarski diletantki gre za to vsa čast in hvala V resnici pa Be ji na dobro godilo; zakaj s svojimi Šaljivimi portreti js proviročiJa dokaj zamere. Jedni so ne togo' ili, ker so bili preslabo, drugi, ker so bili predobro zadati! To ji je nakopalo marsikje Btrupeno sovraštvo in vzbudilo sezadušljivo oeveto Žel most, drugod pa je rodilo kako fiksno idejo n. pr. o duhovitosti Brodo)jubkinjia ali rumeno cipe lomanijo Sama Skoka itd. Večini pa so oni portreti prav ugajali; marsikdo se je, vidč svoj portret, z&dovoljao nasmohljal, da ga je zadela čast t*ke družbe, mnegi pa bo še b svetim strahom pričakovali, jih li nvrsti diletantka doslej delujoč.h gospodov pri nadaljnem delovanja v prid naši šolski družbi sv. Cirilu ia M-toda. In da se končno tudi na Koroškem ljudska šola uredi tako, kakor bi morala po državnih postavah biti, v tc pomozi Bog! T ljub I Jani, B junija. Jezikovne naredbe. Herolda in Pacaka baje misli poklicati grrf Badeni na Dunaj, da se bode ž njima pogajal o jezikovnih naredbah, kako bi se dala napraviti kaka sprava z Nemci. Tu bode pač ves trud zaman. Vse češko javno mnenje je zato, da od jezikovnih naredb Čehi no morejo ne pičice žrtvovati. Poleg tega pa morajo od vlade dobiti jamstvo, da so izvrše razne v adresi izrečene težnje. Ker pa Nemci na vsak način hočejo odpravo jezikovnih naredb je vsaka sprava mej Nemci in Čehi nemogoča. Ko bi btlo Nemcem na tem, da so jezikovno vprašanje zakonito uredi, bi bilo to lahko mogoče ; a Nemci hočejo le hegemonijo svojemu rodu in jeziku v Avstriji, temu pa se upirajo Slovani. Volitve v okrajno šolske Bvete na Dunaji Dunajski učitelji so z veliko večino volili napredne učitelje v okrajne šolske svete. Neraško-narodni in protisemitski kandidatje so dobili le malo glasov. Ni še dolgo, ko so bili tudi dunajski učitelji vneti za dr. Lnegerja, a to navdušenje jim je popolnoma minulo v kratkem času, kar imajo protisemitje vodstvo dunajsko ob "i no v rokah. Prepričali so se, da protisemitje za učitelje ničesar no marajo storiti, pač bi pa radi po ovinkih šo?o poklerikalili. Proti-semitski listi so zaradi izida volitev jako nezadovoljni. Sumničijo izvoljence, da so socijalisti, in indirektno zahtevajo, da se iz služb ostranijo. Po njih mnenju socijalist ne more biti učitelj mladine, kakor tudi častnik no more biti. Hujskanje proti dunajskemu zavednemu učiteljstvu se bode po pro-tisetnitskih listih seveda nadaljevalo. Volitve v Galiciji. Sedaj se vrši obravnava proti izgrednikom pri volitvi v Davidovem Ta obravnava je v marsičem jako zanimiva, kajti razkrila bode o volitvah v Galiciji več, nego je ljubo poljskim kolovodjem. Tako je priča Slivka izpovedala, da io razburjenost še-le nastala, ko se je izvedelo, daje načelnik okrajnega zastopa, vitez Ahrahsmovič, pisal vsem župnikom, naj podpirajo vladnega kandidata, ker pri volitvah bode šlo tudi za duhovske koristi. Državni pravdnik je zahteval, da se priča ne zapriseže, ker te mu ni zdelo verojetno, da bi večletni državni poslanec in podpredsednik zbornice taka pit-ma pisaril. Sodišče je pa Slivo le zapriseglo, zagovornik Sokal je pa kmalu potem predložil jeden izvod tega strogo zaupnega pisma sodišču. Za Abra hamoviča je to pač majhna blamaža, pa v Galiciji so tacih stvarij že vajeni. Pisma so bila pisana na uradnem papirju in Abrahamovič je bil na njih podpisan bet načelnik okrajnega zastopa. Turki v Tesaliji so iztaknili v tej deželi nekaj Rumunov. Sedaj jim obetajo vsemogoče ugodnosti, ako se izreko za zjedinjenje Tesalije s Turčijo. Ti Rumuni so bdi poprej v velikem nasprotju z Grki, in na to sedaj račuuajo Turki. — V Cari- v <;nl n, „slavnih". Toda diletantka je rdloiila čopič in pa.'ato; zmanjkalo ji je barv ali pa — modelov, morda tudi dobre volje. Ker pa je de vedno rrožno, da se vrne k svojemu započetemu dalu ter čereči kater>ga po slavi koprne^eg* literarnega kar didata, ji nočem delati konkurence — to zahteva žo kolegijalnost me] nmetuiki, kakor vlada n pr. v dober vzgled mej slovenskimi pisatelji in pisateljicami I — in zato sem ai izbral drugo polje: junake i7. I., kadar bo praznovala 8GI. Mat." 25letnico. V avrho pri« rtje.anja te elavnesti se je cdbor pomnožil za tri člane, in se bo v izrednih sejah posvetoval o tej zadevi. Tudi je odbor sklenil, Žirovnikovih pesem, ki so pošle, ne več ponatisniti in sicer zaradi tega, k« r je v pecmatici družbe sv. Mohorja itak veliko število narodnih pesnij najti, in ker bo „Glasbena Matica" sama v svoji jubdej.ski knjigi ponatisnila še najmanj 100 drug h narodnih, na novo barmo-nizovanih pismi, iu ker je dala v drugič ponatis niti prvi oddelek „Lavcnke", katero prodpja naš knji-gotržto Zigorjan po znižani ceni, mesto dosedanjih podarile rojenice izvestr-o s'.otero darov, zasede morda še prestol rudečehčega direktorja na trgu, kjer prodajajo ravnokar blebetave Vi pavke prvo sadje. Dasi je na videz jako simpatičen in kot človek precej 1 ralen gospod, ve.dar ni priljubljen — gospodarju. Ta ga je hotel nnjprej poriniti na vsak način ven kaj na deželo. A dr. Ži'ink je posnemal rajnega Kiuna in ni hetel iti. Toda poslali so ga v Rim. Tam jo postal po sili doktor tomiBtično filozofije. Pcslej je upal, da postane prefesor v semenišču, a izrinil ga je dr. Krek, ki ni specijalist v Žitnikovi stroki. Nu, hoteč se iznebiti nvojib ljubljanskih .prijuteljev", kandidiral je v državni zbor. A tudi tu ni imel sreče. Na škofovo komando sa je moral prvič umakniti dr. Šuštcršiču, drugič pa so ga pre gnali — njegovi „prijaielji!" — z Gorenjskega na — Notranjsko. „Prijatelji" so n?.rareč trdno upali, da bo na Notranjskem gotovo propal, toda — oj rsoda! — Žitnik je imel slučajno srečo iu šel na Duntj, da poroča redno o drž. zboru „Sloveccu". S/oj deviški govor v parlamentu je izustil v debati o Isterskih razmerah ter je dosegel lop usp^h ; a uspeh bil bi mtnda še večji, da bi bil opustil pridigaroki ton. — Ker nam js mož simpatičen, ker je delaven in ker rad uživa življenje želtno, da ostane še dolgo na Dunaji. 2 gld. le za 1 gld. komad za štiri glasove. S'avno občinstvo, ki želi takih ps^mi, naj tedaj seže po zaznamovanih treh zbirkah. — („Liedertafel" — oživljena?) Vsakdo se še spominja prekiaveme nloge, kat to je svoj čas igralo .internacionalno" pevsko društvo „Lu<-dertafel", katero je ljubljanska dovtipnost prekrstila v „Ludertaf-d". Ko je društvo umrlo, ni nihče po njem žaloval. Zategadelj se nam pa zJi naravnost ceumevoo, kako je mogoče, da se najdejo v narodnih krogih ljudje, kateri ae mrr»:o zdaj, ko je narodno mišljenje in življenje vse bolj ras vito, kakor je bilo pred dvajeetimi leti, ogrevati za u ta-novitev interuacijonalnega pevskega društva. Poroča se nam, da se jo v trgovskih kug.'; sprožila misel, naj se ustanovi tako nemško slovensko pevsko društvo, in da so se je oprijeli tudi narodni trgovci, oziroma trguvnki pomočniki. Kako je to vendar mogoče ? Narodnih pevskih droštev je v Ljubljani toliko, da lahko trgovski pomečaiki pristopijo h kateremu koli, a Če že tega nečejo Mor t i, n.-j si uaUnove svoje posebno, a narodno društvi! To pa nikakor ne gre, in se mora z narodnega stališča odločno obsojati, da bi slovenski možje vzdrževali utr»kvistično društto. Naj si napnvijo Nemci svoje društvo, mi jim ne bomo d--dali ovir, ali društvu, katero bi se postavilo na „internacionalno" stališče, bodemo nasprotovali z vm odločnostjo. Sicer pa na* na*daja še vedno upanje, da narodni trgovski krogi še uiso poat-di tako mlačni, da bi se dali ujeti v take aanjke zakaj pristop k takemu društvu, pomeni prestop v nemški tabor. — (Naš uradni list,) cejt tajiva tetka ,L .i-'»*i h--. Zaiiuog", kniH-a nas Slovence n svojimi škarjami tako rada od etrani zbuda, če more to cek*ko skrivaj stor*t', je na stare dni postala menda nekoliko ehbonrn**, ker razvija časih nasoie, katerih se konec XIX. veka veaj javuo ne D pa raavi jati niti naičrnrjši reakcijonar. Tako se je v pete* stara tetka močno razkoračda ker so se l.utdjarske pe-tunj« dra^iie, postaviti se ca demo krati fino sta lišče. „Laibactich«rica", in da | velja tu li tu načelo, kdor pride prej, prej melje; a če je vd-d tega promenada oviran*, naj t:e po -stavi vojaška godba na zanjo nalašč pripravljuai prestar, .-a to vsem ustreženo. — (Plinova tovarna v stiski) Popravek, kateri nam je poslalo s!a*no vudst »o plinarne na našo mit c i o njenih n«cimentiranih urab, z»do-v !]■! nas je »amo v jedcem oziru. v tem namreč, da je plinarna pripravljena poravnati vso škido, kar je je kdo imel, povrniti vse, kar je kdo preveč plačal. Kar pa je plin-»na povedala druz^ga, pač ni dosti vredno. Zdi ss nam tudi. da bi bilo popi Inoma brca k ,nsi, ..ko bi ne s plinarno pre pirati, jt-U -r.t. a--.d r nekaj časa funkcionira, kaže mani, nego jo v resnici bilo plina porabijemga, ali več. lviii-t dujmio samo, da se je .i.-ki odlični strokovnjak ierekel za našo trditev, da plinove ure sploh diferirajo celo do 25%, in sicer kadar so v dobrem stanu kaj še kadar so slabe, in dalje, da je diferenca skoro vedno na Škodo odjemalcem. Pli* narna trdi v svojem popravku tudi, da l>neko leto jedna nra v glrdališčn sploh nič kazala ni, da pa je plin vzlic temu uhajal, ter da je dramatično društvo imelo od tnga veliko korist. Ali gospodje to resno menijo? Dramatičnega društva voistvo ne ve ničesar o tem, pač pa ve, da plačuje od leta do leta v«č za plin. V sezoni 1U92/3 je bila v gledališču jedna p'inova ura več kakor sedaj, porabilo se je d sti več plina, ker ni nihče na to pazil, a vzlic temu je dramatič-io društvo v tisti 11 i veliko manj plač:do nego v sezoni 189G 7 ko je bil plin zna no cenejši, ko j« bila jedna ura manj. ko bO člani intendance hodili privijati pla m-na, da je manj plina 2gcr»su«riei tom nastala; za to je pa treba, da se ne kouststuje samo, katere njenih ur so cimentirace, katera pa ne, nego da se sploh vse plinove ure, kar sa jih rabi, preišče in sicer naj bi se ta naloga poverila strokovnjaku. To se mora zgoditi toliko bolj, ker po n.šem mnen>u se nanaša tudi na plinove ure tisti zakon, kateri doleča, da je tehtnica itd. vr«ako tretja leto preiskati, če pravilno kanejo, in je vsako tretje leto iz nova cimeutirati, dočim oe pl oo-e ure doslej niso " k ;.-t več preiskale, od kadar so prišle v rabo. — (Opozarjamo) na veliko ljudiko veselico đrnštva „Slaven", katera se vrši jutri na binkoštno nedeljo n. Koslerjevem vrtu. Ob neugodnem vre menu ee vrši veselica ia binkosni ponedeljek dne 7. t. m — (Velika narodna slavnost) priredi 8« ob blagoslovljeuju zastave pevekfga društva „Ljubljane" dne 27. junija t. i. Ta dan zbere ee v Ljubljani m ogo slovenskih društev. Sodeči po velikih pripravah in po mnogoštevilnih odtivib, bode vseslovenska alavnost. Pevskemu društvu „Ljubljani", katero to slavnnst aranžuje na airoki podlagi, oizvalo se je do zdaj 23 društev, katera pridejo v Ljubljano, po najvdč korporativno / zastavami, ali pa se ude leže slavnosti po večjih deputacijah. I •; Trsta ee prireja poseben lak. Doai.i društov še svoje nde ležbe definitivno ni moglo prijaviti, ker sa š- više priprave. Pričakuje bo pa, da še vsaj 30 društev prijavi svojo udr-ležbo. Imana prijavljenih društev priobčimo š? te dni, za danes pa omanjamo le še toliko, da je razpored slavnosti že dololen, jako ob-f.iŽBM in velezauimiv. — (Stavbena kronika) Vsled ves teden ugodueg.a vremena — levzemši nadležoo Bopnro in prah — 8« jo te dni v stavberem oziru mnogo izvršilo, zlasti pa eo nekateri hišni gospodarji, ki hočejo v avgustu oddati v svojih hišah strankam stanovanja v najrm, nšepetali" svojiei podjetnikom in dr. na ubo, naj se podvizajo, delo pravočasno izvrft;ti, k!»r je — seveda — popolnoma prav. Več i u prej ko bode novih ntanovanj un razpolago, tem pivj izgine -/ Ljubljani neznosna draginja, m to vsaj j;lede stanovanj, 6e ne šo tudi glede itvil. — Pri-četkom tega tedna so pričeli poeta vijati na določenih prostorih po mestu ž-lezuu votlo stebre vodilce za električni tok, katerih b) 12. (jeden tak stoji u. pr. že tik šentjakobskega mostu o.^tfili pa drugod), do-Cim in po a^anja ksbija skoro ie p"vs'jm dovršeno; zgradba strojnega poslopja elektrarne v Parnih ali -chu je v surovem zidanji dovršena, ter dobi pri -hodnje dni Hi resni stol, nr. ker ne prepusti baje oserotedrtask^mu sušenju. Te dni so pričeli demolirati hiše N*že Ullmannovs dfdičev v Lingarjevih 1 di in Češnov o na Starem Trgu. Na Kongresnem trgu so pričeli ta teden od zunaj snažiti goDpe Tillcve hišo, hišo v Vegovih ulic-b št. 8 pa prenavljati. Na sv. Petra cesti podrtih je zdij čve tero hifl (Malijeva, Kozakova, Kačarjeva in Srrah«;va). ki ee v blž^-ji prihodnjooti iz nova zgrade. V Pru-1 *h je nova Bnucooora (jedaonadstropna) hiša do o«-t.>rj« in Krikoiio.^a (jodnonMd.sttopuia) h>Ša do višine parterja doz d-ns; Bezilova, Vidraarjeva in Kotlovškova so pokrite, Bavd-k Šupevčeva in Duf-fejeva «e pa ometavajo in sniiiijo. Nt» Šeutpeturskem nasipu dogiujena je nova dvonadstropna hiša gospe Klementina Pauar, tet postavljen imnju tudi is strešni stol. N:> Karlovfiki cesti gradi ne pri hiši Ane Ra-stobar kamenita podstava z% ieleano ograjo; Om«j čina hiša ondn je dovršena, istotako ona gospe Ka^čniko/e v Vegovih ulicih; kamenita podstava za železno oejrajo okrog vrta „Narodnoga doma" ja dodelana. Wettachova vila na Tržaška cesti poleg drevoreda ne snaži in vrt ureja. Gradnja vladnega vladga p'siopja ne madaljUje. Pri c^rkv&h omeniti je glede stavbenega napredka sledeče: Pri šentjakobskem zvoniku ?;« nad Vam- izvršujejo • k--- K. n ppš'euct,m, pri pročelnera »i^du cerkve pa se nadaljujejo zidarska di Ia in olepšanja. Trnovska cerkev j^ cd .:••!! ;j deloma že onnažena in na novo ometana, istotako zvonika. Javna turnska ura dobi stoprav nove ka^alc-j, ki pa ne odgovarjalo namenu, kajti premajhni so že aa kratko daljavo, premotni (i/iesLo Sfitlo pozlačeni) in v ostalem ndv^č raz-rezljani. V tem ozirci naj bi se cerkvena predsloj-ništva ravnaia pri izvršitvi po uri stolnih zvonikov! Knpela Matere B >žie koncem Krakovskih ulic bode letos na novo pcslikana. Pri šentp^terski cerkvi je pročelje večinoma že osnaženo, pri zvonikih še v kratkem dovrši, v notranjem cerkve se dela nadaljujejo. Pri protestantski cerkvi bo dela dovršena in v zvoniku poleg prejšnjega še dvoje novih zvonov obešenih. Ker je 3% posojila dobilo več potrebnih hišnih posestnikov, sa bodo sedaj stavbena dela (>iove zgradbe in poprave) pomnožile, vsled tega se je b>,ti pomanjkanja delavcev. Nnzgod ta teden ni bilo. — /imeni rjonjo otrok ) V novejši dobi pojavljajo ne tožbe o ter*, da se množi zauikernost v »&rav8tvenftm oziru iu &divja*je doraščajoče mladine ; prijavljajo se k: i. da bi se oipraviii ti, istotako državi, kakor tudi družbi nevarni nedostatai. V tem oziru je c. kr. ministarstvo pravosodja opozorilo sodišča s posobiiim r»episoc*, da jim je skrbeti te lo za imovinsko pravne, ampak tudi za osebna razmere nedoletnih otrok. Deželni odbor kranjski pa je s posebno okrožo!co naročil županstvom na Kranjskem, da tudi občine, kateriu iavršev&oie lokalne policije priBtoja v lastnem področji, čuvajo resoo in krepko n» javno kor' t v tem ozirn, in da v isakem slučaji, kadar se ;> > kako dejansko ali pa tudi le kako preteče zaueaaarianje nedoletn»gn, naznanijo to precej prstojnemu sodišču. — (Novo narodno podjetje) Podjetni narodni knjigovez g. Ivan Bonao združil je s svojo knjigovez »ioo tudi kartoaažn (izdelovanje škatelj.) Na Slovenskem se rabi precej kartonažuih izdelke v, a kdor j h je doBlej potreboval, jih je moral naro- MP" Dalje v prdogi " 3£g čsti is drugih krajev. Dandanes je kartocaia jako raav.ta, tako, da je kaj težko zasnovati tako ped je t je. Poleg tehniške izurjenosti treba tndi raz ličnih drugih strojev. Gosp. Bouač je svojo izdelo-valnico (premeni* a celo vrsto takih strojev in zamore, V; ker imo ae sami overili, itdelofati najrnz lilnejše, najpripreetejie in najelegaotnejše kartonaine izdelke (■ r konkurirati z vsakin tujina podjetjem Doslej (o se caši učitelji pošiljali na Dunaj, u it se kar'ouaže, odslej pa to ne bo več treba, ker imajo zdaj priliko, mučiti ee je d ima. Gosp. Bonač nam je zatrdil da pokaže izdelovanje kartona že in p' oči prav rad vtactga, kdor ee sa stvar zanima. «,-lin g. Bcnačn obilo uspeha pri tem njegovem pcdjefju, pa k»t*ro opozarjamo slovensko obč nstvo. — (Nezgode) l*an Cibcr, posestnik v Mateni M IG pripeljal je danes zjntraj ob 8. nri po Gruberjevi cesti naložen voz stavbenega leea. Na križ po'u Groharjeve ceste in Strelskih ulic šel je za voz, da bi ga zavil. Voz ee je zaletel in kenji eo začel« navzlcl teči. Cber skočil je hitro h konjem iu jih prijel za vajeti, da bi jih obdržal. Pri tem pa se je zsmotel v vajeti in padel pod voz tako, da sta sprednj* n zadnje kolo fila Čez niega in mn oprsje zdrobila. C bar je bil takoj mrtev. To je tretji voznik, ki se je na križpctn Grnberjeve ceste in Strel.ških ulic ponesrrčl. — Karol Dergsnc, pe lovski vajene? pri Avg. J-t kot u na Marije Terezije cesti št. 5, je hotel dne 30 maja ti. peč zaku- ti in je Že malo goreča drve pnlil s petrolejem, kateri ee n u je v pmodi vnel. D- :g«rc se je ž njim po lil pi levi ropri in i*a na isti znatne poškodbe — (Policijsko vesti ) M-etna policija ljub ljanska aretovaia je meseca maja litru 279 oseb, in sicer zaradi lazgrajanja in kalenja nočnfgi mini in nespodobnega vedenja na javnih prostorni 100, laradi j Bti panj 63, zaradi pijanosti in ležanja na ulicah in cestah 37, zaradi ber»čen<» od hiše do hiše 20 zaradi prestopka tatvine 14, OBeb brez stanov-lišča 12, zaradi reverzije 10 zaradi hudo delstva ttžko ■>[<.* poškodbe C zaradi hudodelstva M vi;1" 2, zaradi vlačnganja 2, zaradi pre stopka g- Ijufije 1. zaradi hndcdelatva nevarnpgs pretenja 1, zaradi nameravanega izs?ljenja v Ame nko pred izpolniei j«m vojaške dolžnosti 1 in zaradi prestopka § 516 kaz. zak. 1. C kr. deželnemu so li.š'i se je izročilo 8 c. kr. za m. del. ckr. so dišču pa 39 opeb Oi'gonskim petem se je odpravilo iz Ljubljane Gl oseb, izgnale so se 3 csnbe. Tatvin se je n-adilo 22 (6 več kakor lanskega leta) Vred nost ukradenih rečij je znašala 2 201 gld. 96 kr V 12 slučajih so se storilci poizvedeli in ovadili. Mestni policijski stražniki naznanili so 564 ia mestni policijski detektivi 113 oseb Vseh vlog je imel mestri pelicijki nrnd v me?ecu maju 2490 — (Tujoi v Ljubljani ) Tekom nceieca maja bilo je v tukajšnjih Litelih in gostilniških prenočiščih 2061 tujcev — za 515 več nego v istem mesecu preteklega leta. — (Izpred porotnega sodišča) Ztdnja dva dni vršila bb je pri tukajšnjem perr taem sod š.-m obravnava proti bivšemu kramarja I/a m u Krizma n n v Kamnika in bratrancu njegovemu. Ivanu Krizo ai.u. posestniku v Mlaki, zaradi hndodelstva goljufi,e. Kr»mar Križ nan skušal s: je na razne načine pridobiti kredit pri trgovcih, kar se mu je delema tudi posročlo, bratranac njegov pa ga je glasom obtožbe podpiral v njegovem početji. Državno r»ra«dnš\o je tcždo oba zaradi hudodelstva golju tije in nadtije tudi zaradi tega, ker ne moreta iz kazati, da so jn h ■m-> nesreče brez lastne krit de v nezmožnost pripravile, svoje upnike popolnoma zadovoljiti. Izmei ljubljanskih trgovcev oškcdivani so z'asti Bil ger, !•' t< nn in slaščičarica J Scbnmi Z^• eliŠtnih je bdo 11 prič. Po dadnevni obravnavi bil je bivši kramar Krizman obsojen na šest tednov ječe, bratranec njegov pa je bil od obtožbe oproščen. — (Iz Spodnje Šiške) ee nam piše: Na b peni Ko»Jerjevem vrtu vrstili se bedeti dve ve selici. »Slavfevi* sledi ona šišenske Čitalnice dne 13. junija. Ž I, da odpelje „Glasbena Matica" baš ist» dan premnogo onih, ki eo s?c«r, in bi tudi zdaj počastili veselico šišenske čitalnice s svejo nnvzoč-nostjo. Upali moramo, da vzlic izletu v Postojino še ostane narodnega občinstva z* obširne Kosler-jeve vrtne prostore dovolj, da bo trgovina z orehi živahna in gmotni uspeh po vol jen. Vojaška g di a ped vodstrom kapelnika, moški zvon društva „Slave" in mešani zbori Šišenske čitalnice itd., skrbeli b< do za zabavo. Zlaeti utegne zanimati Sachsov zbor: „V jo ličen vonj", katero skladbo je »Slov. pevsko društvo v Ptuju" mej tekmovalnimi kompozicijami s pohvalo odlikovalo. Gosp. Sachs, bivši pevovodja v S ./k i, poklonil je to svojo delo Šišenski čitalnici. — (Prazgodovinske izkopi ne.) Marljivi preiskovalec g. J«mej Pečnik je našel v Dolu blizu •Save hžeče rimsko grobišče, iz katerega je izkopal nekaj prav zanimivih starin, mej njimi več steklenih nrn, — dve fcta popclncma celi —, lep krožnik iz rudeče ilovice, katerega so bili Rimljani prinesli saboj iz Italije, Ur v čolnič. Prav v trenotbu, ko so je bilon dvignili jo začel balon goreti. Zažgala ga je iekra, katero je b 1 vetor s peči zanesel v »rak, Hub r en je bil jele pol metra dvignil nid zemljo in se ma ni nič zgodilo. * (Na Četiriju se ne sme dvobojevati.) Ne-davno tega eta se na Cet njo srečali na ulici soprogi dteh zastopnikov držav. Jedna je bila aristokrata«, druga pa pltbejkp. Piebcjka je pozdravila aristokratko, ki ji pa ni odzdravila. Razjarj« na je vskl knila plebejka: „Ulpj jo, človek, to nemško napihnjen,- st ! " Mož ariatokratke je pozvil ia to ple bejea na dvoboj. Določili so se jako ostri pogoji. Baš ko pa sta ti hotela stopiti razžaljena zastopnika nasproti, dobila sta od kneza Nikole pismo: Na Ctinju se ne srne dvoboje vi-, ti! Nasprotnika sta se na to spravila, in, Čudno, soprogi takiato. Oj te ženske! * (Na.novejši izum) je bicikelj za pestunje. Kolo je tako napravljeno, da je pred sedežem pričvršćena nekaka zibelj, iz katere pa otrok ne more pasti, tudi če se bicikelj zlomi ali prevrni. Pa naj kdo reče, da svtt ne napreduje! * (Grozna izprijenost) V Onegli v Italiji se je te dni vršila obravnava proti nekemu kletnemu paglavcu. Obtoženec je bil dva fantiča v starosti 7, oziroma 5 let zavratno zaklal, da ju je oropal za nekaj krajcarjev, katere jima je podaril neki potnik Sodišče je ničvrednega fanta, ki je hladnokrvno priznal svoje zlodejbtvo obsodilo na 15 let v ječo. Darila s Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv Cirila in Metoda : G Ivan Jenko v Litiji 70 kron, nabranih o priliki evatbe gospodične Lojzike Koblerjeve in g. Slanca v Litiji. — G. Rafaela Inglič v Begunjah pri Cerknici 12 kron, nabranih v veseli družbi cb priliki izleta na »Otok* v cerkniškem jezeru. Skupaj 8 2 kron. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Književnost. — Redovne vaje v četi in členu Rizložil Viktor Mu mik. V Ljubljani. Založil j telovadno dtuštvo „Sokol" v Ljubljani. T skala „Narodea ti skarna". 1897 — Ta, \ s m slovenskim telovrdoim društvom namenjena knjižica j* izš'a ravrokar. Ljubljanski „Sokol" je postavil ceno vsakemu komadu le na 10 kr., da bi ea knjiž ca čim najbolj in najhitreje razširila mej vse „Sokole", pa izvršila ve-lepotrtbno jed nefet. O znameniti knjiži i prinesemo še oceno. Za danes pczivljamo vsakega slovenskega televadca: Sezi in čitaj! Sckolska društva naj jo naročajo pri odboru ljubljanskega .Sokola". Brz o3 aArfce. Dunaj 5. junija. O položaju se razširja brez števila govoric in kombinacij, katerih verodostojnosti nikakor 11 mogoče kontrolirati. Zatrjuje se zoptt, da postane štajerski namestnik marki Bacquehem namestnik v Brnu, ba ron S p e n s da postai.e predsednik višjega so disča v Gradcu, pravosodni minister grof G1 e i s pach pa da je določen za predsednika naj višjemu sodišču namtsto Stremavra. Sigurno je samo, da stopi baron Schmidt Zabierov v kratkem v pokoj. Dunaj 5. junija. Vlada se začne brez odlašanja pogajati s stran kami. Cehom namerava ponujati kompenza cije, ako dovolijo, da se jezikovne naredbe, v kolikor se nanašajo na nemške okraje na (Je žkem, nekoliko restringirajo. Dunaj 5. junija. Vsak, večini pripadajočih klubov imel hode, dokler se ne skliče drž. zbor, po jednega zastopnika na Dunaju, da se tako zagotovi solidarnost in jednotnost postopanja pri pogajanjih z vlado. Za mesec junij je določen zastopnikom „slovanske zveze" dr. Sušteršič, za mesec julij Bulat, katerega ho eventuvalno zastopal Vuk ovi ć, in za mesec avgust Bar vinski. Zastopniki slovanskih klubov so pooblaščeni, da v slučaju potrebe s kličejo plenarne seje svojih klubov. Dunaj 5. junija. Pogajanja z uslužbenci tukajšnjega tramvaja tečejo ugodno, tako da uslužbenci morda opuste za jutri namera vani štrajk. Atene 5. junija. Najbrž podpišejo turški in grški poverjeniki še danes premirje, nana šajoče se na vojne operacije na morju. Berolin 5. junija. V Rodzinu v Go renji Sleziji se je dogodila grozna katastrofa. Vse hiše so se udrle in se razrušile. Prebivalstvo je strahoma bežalo na vse strani, Nihče ne more v hiše, tako globoko se je svet sesedel. Skoda znaša nad dva milijona gold. Sosedno mesto Mislovice je vsled te katastrofe brez vode. Podporno društvo za slovenske visoko-šolce v Gradcu. Skoro bo dve leti, odkar je po večinoma sna nib, nepremišljenih homatijah krenilo delovanje .Graške podpiralne zali g«*" na pot, kamor ji ni moglo sled.ti zaupanje slovenskega podpirajočega občinstva. Ker pa ao nsahnili viri, akrčile so sa tudi poprej toli izdatne io mnogoštevilne podpore na redke in neznatne zneske in koaec je ta, da strada mnogo slovenskih visokoftolcev v Gradcu To ni na Škodo samo njim, temveč celemu narodu slovenskemu, kateri živo pogreša iznčenega naraščaja po vseh slojih javnega ž vijanja. Pomislimo le na novi civilnopravni red! K)e dobimo potrebno število pravdo k .v, ako ei jih vami ne odgojimo? A kaka pomoči? Prosjačiti doneskov zavoženi „pcdpiralni zalogi", bilo bi v sedanjih razmerah brezuspešno. Cikati utokov, s katerimi so se nekat?rniki bahali, da bodo sami obračunali z akademiškim seiatom ? S tem bi se le podaljšala doba stradanja za sedanje nbrge dijake v GradiU. Jodino rredatvo ia te zagate je bilo, osnovati nove, popolnem n e o d • v i h n o „ p odpor no društvo za slovenske visokošolce v Gradcu". Pravila temn društvu, sestavljena po vzoru jednacega dunajskega društva, potrdila je visoka vlada. Drnštveno delovanje se začne z osnovalnim občnim zborom dne 23 rožnika t. 1. Oinovalni od tu r * i pa se obrača v imenu podpore vrednih in pci p bo.h slovenskih dijakov Graških, do vs ga slovenskega občinstva z najiskrenejšo presojo, naj blagovoli nakloniti obilnih doneskov novo udaoovlje-nemu društvu. OmiiovuIiiI odbor. *) Za sedaj sprejemata dopise in posiljatve vseučil. prof. dr. Grg. Krek ali pa dr. Benjamin Ipavec, Burgring St. 4- Mnogoatraneka poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se d:i tako mnogostransko porubiti, nego ..Muli ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti ntesujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na misicj in živce krepilno in j« zatorej dobro, da se priliva kopelitn. Steklenica i>0 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-oV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (97—7) 1'roli zot»ol>olu iu gn|ilol>l »ob Izborno deluje Melusina ustna in zobna voda otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. .1 iti i n a as ti 1 o g£ n, lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I, zraven mesarskega mostu. _(91 —"21) Dejstvo je, da današnje dame vsakdanji rabi Pomire - Kglailtliic in Savoil - Hy lil nt i u e zahvalijo ono mično barvo kože in ono notno anstokratično polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čista, nikdar hrapava ali razpokana koža, obraz in roke vedno proste svetenja in marog, vse te prednosti se dosežejo, če se uporablja za svojo toaleto Poild rc - EgslailtiiftC in VOll - 1^1 n u (i n«-. Te higijeuični toaletni predmeti nimajo v sebi nikakoršnih metaličuih snovi in so zajamčeno neškod jivi. Za varnost pred brezvred-nostnimi ponaredbami naj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko: „Glava s čelado". Glavna zaloga za Avstro - Ogersko -. Lekarna pri sv. Duhu, E. Tomaja naslednik A. %l inji-rr. Zagreb, Ilica št. 12. (3126-23) Zaloga za Ljubljano: Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta. Iz iirćMlucga lisi a. lavrallne ali eltMflf utivue dražbe i Janeza Jakopiča posestvo v Hribu, cenjeno 3140 gld., dno 8. junija in 13. julija v Velikih Lašiaah. Ivana in Katarine \Veisa posestvo v Nemški Loki, cenjeno 007 gld., 10*J gld. in 100 gld., due 9. junija in 7 julija v Kocevjn. Frana Pori eta zemljišče v Krsinvrhu, cenjeno 1315 gld. 30 kr., dne 9. junija in 14. julija v Mokronogu. Nate Kmc zemljiSća v Zburah, cenjena 1114 gld., dne 9. junija in 14. julija v Mokronogu. Frana Urankcrja premičnino v Kranju (različno manufakturno blago), cenjeno 3780 gld. 51 kr., due 10. junija in 1. julija v Kranju. Antona S k n b i c a zomljisče v Subračah, cenjeno 2554 gld., dne 10. junija in 8. julija v Zatićini. Nežo I) r a d a U a zemljišče v Itovtah, cenjeno 1803 gld. in Martina H e borja polovic* zemljišča na Uncu, oboje dne 10. junija in 10. julija v Logatcu. Matije I) o I t a r j a posestvo v Oradacu, (preneseno), dne 10. jnnija in 10. julija v Metliki. i* »>i» u Mih. Ivan Nepomuk Surk v Novem mostu; konkursni komisar dež. sod. svetnik g. Klemen Moscho, upravitelj konkursno mase odvetnik dr. Karol Slane, ob* v Novem mestu. Shod upnikov dne JI. junija, tirjatvo je Sglaaiti do due 31. julija, likvidačni dan 11. avgusta. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. Janij Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v co C« O KISELINE -5 fc n o o > najboljše zdravilni in onveanjoce pijace, ki bo je vedno dobro obnesla pri želodčnih in i revnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno pod pl ral no aredatvo pri Kar-lovovarftkih a«lravl jeiijih iu zdravljenji po VII. rabi teh toplic. (14—2) Priprosta, spretna za trafiko v Ljubljani •*© Idčo. — One, ki zamorejo položiti kavcijo, imajo prednost. — Naslov pove iz prijaznosti upravnifitvo tega lista. (850—1) Krasno letovišče. V ,.lCriii|hu.-iu" mudu u h UroBupelj nUI postaji »e v najem odda dvoje lepih poletnih stanovanj obstoječih iz 2 — 5 lepih meblovanih sob, ako treba tudi konjski hlev. Na razpola^ > s»a tudi dva lepa sencu« vrta in kopališče. Kraj zlo prijeten. Zirad ugodne železniške zve/.e z Ljubljano tudi za ljubljanske obitjlji zlo ugodno. Najemfičiiui primerna. (81'J—1) Na pismenu ali nstmena vprašanja odgovarja lastnik ■ ku. Vttlttiitlnei« v IJiibljnni hv. 1'otra cesta «t. 7IL IŠĆG SO kantinerja za delavce pri sidanju neke c. kr. vojaške trdnjave i ri Faljo, kjer del* b'00 mož in ho to delo trajalo najmanj 3 leta. Dotlonlk mora biti oženjen in mu žena mora povsem sposobna kuharica, oba pa splošno v gottilni&ki stroki podjetna iu j:\kn delavna biti Zthteva se dalje znanja slovenskega, nemškega in vsaj deloma italijanskega jezika, kakor tudi nekaj kavcij H za inventar, katerega bi se dotičnemu v porabo dalo. Kantinerji, koji so bili 2o kot taki pri grajenju železuičnih prog, imajo prednost. Natančne pogoje, oziroma ponudbe se prosi poslati na (846 — 1) Vi 11 .-m Uram, I»ulJ. Pri lepem ali Qrjg g( ]l]|liJ3 slabem SSSB8 v hotelu „Pri sionuu na Čast izletnikom z zabavnim vlakom velik vojaški koncert godbe c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27 pod osebnim vodstvom g. kapelnika. Iz"bran vzpored. US~ l*ri ugotluena vreaueaiu na vrtu. Začetek ob 1 ,8. uri. Vstopnina 30 kr. Za prav mnogobrojni poset proai z velespoStovanjem (834^ Ivan I^Ifa.^l-, "V i zcl t g? 2? I Zimiiov.i restavracija se p. n. turistom in obiskovalcem te slovočo divjeroman-tičue soteske priporoma a «lol»ro In ceuo |>ONtreil»o. Dobiva se vedno areie pivo, prlatua vina* nira1 u Iu KorkH j.-ililu. (833—i)) Stanovanje a 3 sobami v HI. nadstropji iaa Tr2»Altl «eatti 61. '11 Me h 1. nvjriiNtona v iita|«'au. Več se izvtj pri i Hipu Supamli'n n» Rimski cesti dt. 16. i«14—3( Naznanilo. Z ozirom na to, da bo se povodom Sossovega konkurza v Ljubljani o moji osebi raznesle po mojem okraji razne zlobne govorice, katere žalijo mojo čast, naznanjam 8 tena, da se je pri porotni obravnavi, katera se je vršila danes v Ljubljani, vsa stvar popolnoma pojasnila ter se je skazalo, da sem povsem nedolžen pri gori omenjenej zadevi. Porotno sodišče me je na podlagi izreka porotnikov spoznalo nekrivim in me oprostilo. V Ljubljani 4. junija 1897. Andrej Folav&ček (843j trgovec v Trebnjem. 5 Ces. kr. avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda ■volJa,-*m.egra odL 3.. J-va.za.Ija, 1897, Odbori la I.|nbl|ane (juž. koL). Proga čez Trbli. (lfi-127) Ob IS. ari A min. po noči oaobni vlak ▼ Trbli, Raljak, Oalovca, i*ranaanafaata, Tilnbno; tmm Rolarthal v Ana.««, taehl, Omnndan, Snln^suJ , Uend-Oaateln, Zeli ol> jezeru, Inornoat, Urejeno, durili, Oansro, Pari«, oec Klom-KelHinrf t 8teyr, Lino, na Dunaj rta Am.Mttan. — Ob 7 uri ■5 min. ajutraj oaobni vlak v Trbli, Pontahol, Beljak, Gelova«, Kr.' T-m-faata, LJnbno, Dnnaj ; 6«a Halathal ▼ Holnoirrad, eaa Kl-,n Rnitli j v Stevor, Lino, Budejerioe, Plaenj, Marijine Tari, Ileb, Pranaove vari, Karlove vari, Prago, Lipako. — Ob 11. tiri 60 min. dopolnilna oaobni vlak t Tri,ii, Pontabel, HelJak, Co.oveo, Ljubno, Belathal, Ounaf — Oh 4. url 2 min. popolmliie oaobni vlak v Trli/, Beljak, Oelovaa, Frnnienafaate, l.jut.no; čea Belathal t Boluofrrad, L«n. uri 39 min. popoldne OHohni vlak ■v Leaco-Kled, (le oli neljali ln praznikih.) — Ob 7. uri 49 min. avećer oaobni vlak v- Leace-Bled. Proga v Novo moito ln v Kočevje. Ob G. ari 16 min. ajutraj metani rlak. — Ob 19. uri 66 min. po-polndna maaanl vlak. — Ob 6. ari SO min. avećer metani v »a Prihod v I.Jublfauo -jul. kol.). Proga iz Trbiža. Ob 6 ari 69 min. ajutraj oaobni vlak a Dunaja via AmateOen, ftoln ograda. T.liina, Btevra, Gmnnd*iia, Iaohla, Auaaeoit, Pariza, Ooneve, 'Ouriha, Ilrognuca, Inumoatn , Znlla ob Jf/.oru , hjnbna , Oelovas, Beljaka, Franaenafeate. — Ob 7. uri M min. ajutraj oaobni vlak iz Leaeo, Bleda. — Ob 11. url Q0 min. dopoludi e .laubal vlak z Dunaja via Amatnttnn, Karlovih varov, Hriba, Marijinih var« v, Plznja, Biidejnvlo, Bnlnograda, Iiiroa, Btevra, Pariaa, Ganevo, Ouriha, Breronoa, Inomoata, /.ella nl> (naoru, I #iiii-i l»Mii'iiin, njubna, Celovca, Lit. ■ i, Pontahla — Ob 4. nri 67 min. popoludne oaohui vlak a Dunaja, L)nbi. a, Belathaia, Beljaka, Oalovoa, Vranaena/eate, Pnntabla. — Ob 9. uri U mir . aveuer oaobni vlak a Dunaja vi» Amatetten in Ljubno, I* I.lpakoga, Prage, Krancovih varov Karlovih ▼arov, Hul.ii, Marijinih vaiov, Plrnja, lliidnjevle, Linca, Stoyra, Soliio«r*da , Bellaka. Oalovct, »nnt^si* —i ih ln. uri J"> minut zvečur oaobni vlak iz Loacc-H led« (le oh neilclj.ih in praznikih) Proga lz Novoga mesta ln lz Kodevja. Ob 8. uri 19 min. ajutraj meaaul vlak. — Ub 9. uri 32 min. po-poiodue mnaanl vlak. — Ob 8. nri 36 min. avećer motani vlak. Odhod la Ljuhl(nue (drž. kol.) v Kamnih. Ob 7. ari 90 min. ajutraj, ob 9. uri 6 min. popoludue, ob S url SO min. aveuer, ob 10. url 96 min. aveoer. (Poslednji vlak la ob nedaUah tu praanikih.) Prihod v L.)abl|»uo (drž. kol.) lm Hniiiulka. Ob o. Dri 64 min. ajutraj, oh 11. uri 8 min. dopolnilu«, ob 0. nri 30 min. avećer, ob y. uri 66 min. aveuer. (Poalednjl vlak leub nedeljah in pravnikih) Spretna šivilja za krila se takoj vzprejme in trajno namesti (817-3) na Mestnem trgu št. 9, I. nadstropje. Stanovanje (836 — 1) obstoječe iz treh sob, kuhinje, shrambe, prvamiee in jednegtt tlela vrta, se odda /* 1, avgustom t. /. v domobranskih uli-<*Aih št. il, nasproti dotnobratis/ei vojašnici Naslov v upravništvu ,,Slov. Naroda1*. Naznanilo prodaje. V nekdanji Vollhoiiuovi \ili nasproti rNarodnemu domu" se takoj po coni produ (826; vec pecij in štedilno ognjišče. Več se izvć v <«ledali*kili ulicah al. 8, II. nadstr. Prodajalnica s kuhinjo oii«l:t net h 1. majem v iia|em na Valva-zorjevem trgu (prej Križevnižki trg) it. 5* \Te<5 se izve pri F. SupanČiČ-U. («20—18) Več lepo opravljenih sob ■a lii|«-«', najbližje kopeli v ll.ileujMklll To- :i»iiciih. «i«i.i 1 rt Najnovejše klobuke zafgospode in dečke Isz ls:lo"b"a.6in.e priporoča z velespoStovanjera C. J. HAMANN O < O w trt- im lavul trg **• Najnižja cena! (&19-9) Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih, cenah. trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—40) pri poroča Karol Recknagel. IkjgT Od leta 1963. se -jf^g Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izknSeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-O^erski, nej>o tudi v Nemčiji, Ktisiji, balkanskih državah, Švici itd. proti |»ullnliu boleznim« zlasti proti vsake vrste spuščaj em uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novetja mila kot hišijenidnaga sredstva za odstranjenje Juskinic na glavi in v bradi, za čiščenju in desinfek-cijo polti je takisto splošno priznan, lier-Kerjfvo kotrnnovo milu ima v sebi In »ilsiniUiii leMiio^a holraiu in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki so nahajajo v trgovini. Da se pride nlcpurijani v okom, sahteVHJ izrecno Bergerjevo kotranovo milo. in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neozdravljivih poli-nili hoU>Auih se na mesto k.itranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kutrauovo milo za odpravljanje iiisinii;«' n polli. proti sjuiščajem na polt i m glavi pri otrocih , kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za uoalvniije ln hi»|iuiij.' Kit vMalidanjo rabo služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem jo 35 odst. glicerina in ki je fino pnrfumi»vano. Cena komada vsako vrste z nav^iiom o uporabi 35 krajo. Od drugih ll.-ru«r | «• » i h iiiedlolnNku - Uoame-liriilli mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Ben zoe-iii i lo za fino polt; borahaovo uiilo za prišče ; krirliiilsl.u milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoča mila: lt> r^erjevo NmrrUooi-l-li«-alo mil., tn m in i \ ii o i «■ iu i.,ii,i... |t ruv r |<- » n milo Za iii'oki nlrinji) duhu ( 2 » kr.); i«'lat>olovo milo proti rudečici obraza; milo za i>«-u«' v obrazu jako učinkujoče; tanliiMko milo za j^otne not^e in proti izpadanju las; zobno milo, najboljše sredstvo za čiščenje zob. Gleđ6 vseh drugih i««■ i *«• i i<•» i n mil se najde vse potrebito v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno llertferjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (407—7) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. MajT, (J. l*i<■«■*»11. J. Svohi'ila in l!. TrnkiiiZV-ja, dalje Bkoro v vseh lekarnah na K linijskem. Lepo, prijstzcLO poletno stanovanje obstoječe iz treh sob, knhinje in kleti, ae o«l«lai lakoj ki« |»o«'*i l ii !«•«• v iiitjvni v dobro znani vasi 1'oilniik pri Vom-2) Galica modra (lma erist. Kupfervitriol) se dobiva na drobno kilo po 2»» kr.. na debelo v sodčkih po 250 kil po 251 ,, kr. pri Ivama "Wakonig,g--a v Šmartnem pri Litiji. 8i*o—2) soilarski lliojulir (61—Ts) v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16. v Trnovem Be priporoča slav. občinstvu in nazinma. da izdelnie in popravlja vNHkovrHtue antli* Iz hrastovega tu meh* 'lejirt Ima po najni^ph cenah. Tudi prodajam in kiipujnn aturo vliiako iionoiIp. v^ee solidni ljudje neoporečenega značaja, ki so znani v bolilfh krogih po deželi, ali za "talno laatopstvo »Ii za prosti čas. Strokovnih znanj ni treba; to Blatno lahko opravlja vsakdo in v vsakem kraju. Pri dobri izveibanoiti —'2) y0fT~ tisoč goldlr. na leto gotovih. — Pismime ponudba pod naslovom: Fr. Zeman, Kralj. Vlnohr.i y 279 (Prajca). Pri tukajšnjem BMtopV dunajnke družbe „Anker** za zavarovanje ilvljenja ln rent mo « i u - i on« graa%u|e za to stroko pripravan (78fi—3) inteligenten mož zmožen za reprezentacijo, eventavelnn vpokojVn uradnik, z raisirjenim znanstvom, proti Ital« i placi in proviziji. Ponudbe naj se pošiljajo npravniltva nSlov Naroda*. Na prodaj j** po ceni v sredini ni^sta 1-100 f^] p^žnj^v ihrth^« stavbišče, s tremi uličnim' frontami, jako pripravno za zgradbo kake naj^irriio.uk^ li-š". Vafl s«« izve v posredovalni pisurni A. JKališa v Ljubljani na Jurciičevein trgu. -ll-l) Nit? 'rirti£i>m SA.NTAL od M'UY /atre Copala, u!-o'.»o vzorir,g^an]a. Osdravi i t >k v !■> urah — Poaabno uč.inkujoč nrj meh Drskih boleznih in povzroči ftčiičenji najbolj kalne vod«" Kot jamstvo ima vsak tJbolč.^o ime Zal«.!ga. 3 ruo Viviennfl. Pariš in v glavu ii lekarnah Avstro Odrske. Kl i' a 11 ^ koncesijoniraiii birO za prodajo realitet 1. Majhno posestvo m Spodnjem Štajerskem g 102 orali zemljišča, (ni') temi je 3"i oral ;'. I .som za izsekanjn), s čedno, jfdnonadatropno, gosposko hišo in z velikim gospodarskim poslopjem, kr tim z opeko. Lega jako lr-tm Z hiIjihćh z gozdom je arondirano, leži v dt lini ter so proda za jako vredno ceno* 2. Hišo v Savinjski dolini s 5 <>r;ili z. m-Ijiftča, radi slavnih S .vnnkiii kopeli kot J»to> višče jako primerno. OkoI co mnogo obiskojejo letoviščniki. Radi di užuidkih razmer 86 j>roda liiša jako ceno. 3. Hišo S pekarijO V Ljubljani. Dobro mesto« Radi sprejema večje prodajalne se odda t:°rjaw:;iT air?a TrViiM'Jmrai Pristno Brrssko sukno Ktt |M»ll> ataue aamo («• Jeden kupon za ftrno Hali kakor sukno za površnike grebenine in vse drugo vrn varni&kih ceuah kot reci na zaloga iuvai - in Jcmcii. . *.ho 1 / dobre . ti — I« hnljAc . 7.75 is li.ie . 1». — lz 11 m- j . IO 50 iz lliljiill. msko obleko kIo napolnitvi, Umeteljni zobje (le amerikanski) v zlatu brc/. nel>a v kavčukn, iiehua stran z zlatom obloženi. Za vse popolno Jamstvo. Senzactjonelno: Zobne kapljice lastne iznajdbe, ki takoj o/iliavijo vsako bolečino zob. (^47, Ostane trajno tukaj ,Danubia' kolesarske tovarne AIcks. Ilulla na Dnnaji VII Hermannsgasse št.29 ponujajo svoje nove prvorazredne i'7 1. modele, gospodske, damske in defike roverje po najnižjih ce'ah. Na zshtevanjese pošiljajo katalogi brezplačno in (410 — Vi) poštnine prosto. mg Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (60) parobrodno društvo v Reki. (y,n Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki bp vijoča vozna črta -^L (elegantni, z največjim >^ / Vnočir komfortom oprem- ^/•V/,,, no,,rljo hltr, ljeni, električno >^ parnik v Zader Spi|et> razsvetljeni ryr O ruča (Rngusa -Castel- parniki) X»<>™':K'tor. V pondeljek 1 v*^ y- S 1 ;• un »več. hitri parniki v ^ Zadar-Spljet-Met kovic. V Bredo ob pol lt. uri dop, hitri pnniiki /' ff*^ Zađer Kotor. V četrtek ob pol 10 nri ' — Jp >^ zveč. poštni parniki v Zader-Splj>t in na otoke do Kotora. Vpctek ob 1. uri pop. polttti yT parniki v Lošinj, Selve, Zad-r. Kebeniro, r Trnu, Castelvecchio in Spljet. Vsako nedeljo ob 7. iiri zjutr. iz et Fb-kn-Opatija-Lo&inj in nazaj. Vozni redi ao nahajajo -v Waldbelm-ovotn ,,KondakterJu" itev. 593 604. Oztolircs in normalnotirne železnice. Dunaj, I, Annagasse 3 Oronstein i Koppel tovorne totalnih železnic wm Budimpešta na Dortmund. posodo prodajo in jekleni reln, gotovi tiri, koritaiti in skrinjasti nagibni Ioni sploh (714—'2 Wtgy Tsnkovpalni vozovi. "W Lokomotive, kolesa, kolesni Btavki. ogitalisča, vrtilne plošče, vczcvl, viiečs železnice, ž'.ćne železnica, zavorne goreke železnice; dalje: trabiire trebilnice, vedraste trebUniCB. centrifugalni črpalr-i streji, lokomobili in centrifugalne sesalnlce, parni zabijalr.iki kolov, brezplačno in poštnino prosto. ' ne;; I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnlel Ljubljana G. FIalTX Breg it.6 priporoča In nameAcs (Bil) službe iskajoče vsake vrste < iiio-u«- ln /«'hhI..) m tnkaj In .Irn-o-l. /n kolikor .....«, dalje 4 Va orisi * S • • 4» ;ra(fii (1 oral amenkanca od I. 1890) in ti orali gozdov in ves fundus in-struetus v HedculM-r^u pri Neviil«'!, pošta BtiMlna, — Več se izve pri upravništvu »Slov Naroda". (89-1) ■ e temeljito odpravi sanic s Krausc-ja Vsak Isrvšelj Vsaka, hripavost katarnim uničevalcem (clobvooll iihiio Icon li t iti*«*). (fjfil-B) Zavojčki po y.r» kr. f=e dob vajo v I.|iil>l|anl pri : MIlani* l.eiiHi<*k-n. lekarna pri „Mariji Pomagaj" ; i i»»*i in barvano z žično vlogo ali bral nje. (H'J2—1) Stekleni strešniki in stekleni žlebniki v raznih oblikah in velikostih. Aktien-fleiftUaft fiir Olaiindnstrifl wrm, Friedr. Siomens, NeiiM'«tt1 t>«*i E31 1>o«,m»ii (Bohmen>. Drugi izdelki: Vsakovrstne steklenice, stektaniiki aaraaski, vlito in vdoibljeno sledilo. HFobozdravnik A. Paichel \ Pod Tranco št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje ustavlja na najnovejši in najboljši način (lii—26) umetne zobe in zobovja hrez vsakih bolečin ter opravlja ploinho vanJa in vse zobne <> |>> «-..< I j«-. ŠjMT O^Ntrn njiijo KObne boloolne *y. iiHnu*teii|em Alv«?!*. iitev. 14404. (8.7) St 19.-11)7 Razglas. (798—3) V ftmislu § 58. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanjo, da bodo računi o prejemkih in stroških l ) m«tutm zi% 7,nkl»ila? 2.1 iiIhi/ih - u ziikliiilti. 3. ) /n liludu m < kMo»iiNli <- ImiIiiIi 4. ) iiNlmioviir^a /iiUImlit. i poli < siH-n /it Itlailn in 6.) iT^iilm ni AtikliKli« sr.a leto cd danes naprej ZL^b dni javno razgrnjeni v tukajSnjem knji-govotl-tvu občanom na vpogled. PH pretrenanji in končni rešitvi t»h računov vzel bode občinski svet naveden« opazke o njih v preudarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane Valed sklepa občinskega Bveta deželnega Btolnega mesta Ljubljane z dne 20. aprila 1897, se razpisuje natečaj za splošno ponudbo za dobavo kanali-začnega načrta za deželno stolno mesto Ljubljano. Kanalizacijski nnčrt, kateri j* izdelati za mestno ozemljfi, ki meri okolr« C90 /m, razpada na spb sni in nadrobni načrt. Ponudniki naj svoje zahteve glnde nagrade za napravo obfth oddelkov načrta, ki imata odgovarjati za nju določenemu proprramu, namreč za splošni in nadrobni načrt., stavijo ločeno pri podpisanem mestnem magistrata najkasneje do 15. julija 1897, do 12. ure opoluclne. Pri podpisanem mestnem magistrata dobivajo se tndi pogoji razpisa. Pravico sklepati o sprejemu stavljenih ponudeb, pridržuje si občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 24. dan maja 1897. 20. dan maja 1897. Popolne strojne uprave (106—81) parne opekamice dobavljajo kot glavno Bpecijaliteto Friderik Wannieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko). = Niid H0O tovarn instaliranih, sss Pojasnilo. Diftla so mi od različnih trgovin iz Trsta in dragih krajev, b katerimi sem v trgovski r.vu/.i, vprašanja in domnevanja, čeS, da Bem svojo trgovino odstopil dragi firmi. Izšla je dne 16. maja t 1 neka pomotna anonca v časopisih ,;Laib. Zeitung*4 in „Slovenski Narod', kojo se je lahko tolmačilo tako, da sem jaz svojo trgovino drugemu prepustil. Preselil sem se lo lz prejšnjega mesta v Belenbnrgrovih ulicah it. 6, kjer sem izvrševal cvetličarski obrt 17 let, v Maličcvo hišo v Šelenburgovih ulicah št. 5, (vogrelni lokal) kjer je bila stara pošta. To pa na udobnost mojih oanji nih p. n. naročnikov. Uredil sem svojo trgovino po najnovejšem komfetn, ter mi je biko omogočeno,. VBakcmu in v vsem post reči najceneje. Otvoril p* je v inojej prejšnjej trgovini neki vrtnarček svojo obrt ter je v že omenjenih litih inseriral „prej Knrsika". Konšbitiram, da ga jaz v to nisem pooblastil, ker vodim svojo trgovino še. dalje in na več.jcj p-dlagi ko prej. Pozval som te^a vrtnarčka, naj svoj inserat prekliče. Prva instanca ohrtne oblasti ga jc prestopka S -llJ. obrtnih predpisov oprostila iz vzroka, da nima dovolj izobrazbe, da bi t.ikc. obri arejal. Naznanjam tedaj p. n. občinstvu, da moja cvetličarska trgovina, katero sem otvoril 1. 1H74. iu katera je bila 1. 18«2. v Trstu premovaua, obstoji i nadalje ter je oskrbljena /. vsem potrebnim. Z cdličnim spoštovanjem trgovina z umetnim vrtnarstvom v i.;II«>'i :. P. P.Vidic & Co. v Ljubljani ponujajo |»o iaai iiižjili «*c*pj»1i makokoll množino zidarske opeke, zarezane opeke (izdelane iz najbolje znane Vrhniške Klin«*) i zraven spadajofo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike (lastnega izdelka) IS! o ti * «liiieiit IDovški Poitland-cement kakor vse \ stuvMiisko stroko spadajoče predmete. O Najnižje cene!!! (4 Podpisani dovoljujem si in prevzel p. n. občinstvu naznaniti, da sem kupil jermenarsko in sedlarsko obrt rajnkega g. E\ Ve vrha v Ljubljani na sv. Petra cesti 34. Vsled lOletne prakse, katero sem si pridobil v jednacih večjih podjetjih v Oradoi, Dun ju in Hudimpešti, mi jo omogočeno p. n. občinstvu vsa naročila najhitreje, solidno in ceno izvršiti. Tudi imam večjo zalogo finih l*^a.rgi-}:i v J>«>mžalali sj adiijoce. na 11 ."><» 1M> kr. cenjeno manufakturno iu špecerijsko blago in sicer skupno za cenilno vredn st preaegajočo kupnino tistema, ki hode naj veo ponudil. Blago se »Miku pretilrda dne S—, jaini.ja t. 1. od 10. ure dopoludne naprej na Imi mosta v Domžalah Knpaželjni naj svoje ponudbe z 10° 0 vadijera poSljfjo ji»<>#.aiefe «lo HI. juii*|» l. 1. upravitelju k nkurzne maue, pri katerem tudi lahko pregledajo cenilni zapi-nik. UpravniMvo konkurzne maso ne prevzame ni k. ko cdgoi ornosti glede kakovosti in veličine blaga in sine p-mudbe odkleniti brez navajanja uzrokov. V Kamniku, dne 8 junija 1897. Dr. Valentin Temiiiker, (825—2) odvetnik v Kamniku, kot upravitelj konkurzne mase Jakoba Žargi ja. L. Luser-jev obliž za turiste. Izkušeno sredstvo proti kurjim ii S. ^ v %Pristen sumo, ee imata navod in . '/vv^ obliž varstveno znamko in podpis, ^ VV>^ ki jo tu zraven; torej naj se ai "*\^ ln zavrne vse manj vredne ponaredka. i'itstinv M.jjtlf }ai>l:J. Mavr, Mardetachlager. U. pl.Trnkdosy,G.Pioooii|Ij. !■ icol; v Rudolf o vem. S. pl. SlAdovid, P, Uaika ; v Hnuinlku J Močnik; v Celovei A. E^sor, W. Thuroiwald, J. Biruba ober; v H rezali A. Aicb-ioger; v Tr«a (n«. Ko roSkem) t;. Menner; v It«>ljnku F. Scholz, J. BI. fcJliidlcr; v Uuriel G. 11. Pontoni: v IVoITh« l> . A., lllltll ; V "'v:*- u}s K oavnik; v Ka«I .i C. E. - m.'' ' f I«lri|i Josip Warto; v «'..■»'•• ;fei A. Boblek; v <\*1 ii .'. (Je-..; v 0r-uoiViliu: K. Haika. 4D 1» i JOSIP REICH 4 likanje sukna, barvarija £ in kemična spiralnica ► i $ Poljanski nasip - S se priporoča za vsa ^ - 11 joča tlela. 3 Postrežba točna. — Ozke ulice št, 41 r v to stroko spada- ^ Cene nizke. ^ aaalBMnlH Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (,jr,) lastnega izdolka za dauit;, gospode in otroke jo vedno na izli^ro. VsakerSna naročila izvršujejo so točno •J in po nizki ceni. Vao nem so »hranju-jojo in zavuiaiiienujejo. Pri snnaojjih naročilih blagovoli naj ho vzorec vposlati. S /»U Alojzij Erjavec /zU % (18) čevljarski mojster }■ S, v Ljubljani, Čevljarske ulioa št. 3 J g} priporoča bc prečast. duhovščini in slav. * J občinstva za obilno naročevanjs rssno« . ^ Vrttnib ot>1l v.i I, katera i/.vrSujo ceno, >" £- pošteno ni iz /aiusljivo trpežnega usnja ". J* od najfinejšo do najpriproitej&o oblike, f. % Mere so sliranjnjejo. ---,---.---- .^r-.— Hugon Ihl v Ljubljani, Pred škofijo hiš. štev, 2. Zaloga suknenega in masm-fakturnega blaga. t. ca do, Vnanjiiu naročilom P >lj:io pridene vzorec, fe naj se blagovol Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov J. S. BENEDIKT ustanovljene 1030. Ljubljana »I,«1 Stari trg* št. 1 3- 36 Prokupovalcem tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezplačno. j?;! CD I W Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. % Pleskarska mojstra c. kr. državne in *j c. kr. priv. jn2ne železnice. Slikarja napisov, ^ gtavblnsk.-'- in pohktverta pleskarja, fc Tovorna za oljnate barve, lak o d e «11 i 1* 12 jj izvrstne facono, g $ 'c/ i- n jboljftl izd »k [i lil , 19 sin |oonejo pri H ALOJZIJU PERSCHE^ Pred škcfiio 22, |»l«g mesto« hiše. in pokost. (34) Zaloga o>rl£iH»;lii«*««» toirl»oIlite|h. 3 Mas-'oba r.a konjska kopita in usnje, fjf 3591 Puškar in podajalec bici k o v. FRAN KAIS V Ljubljani Selenburgoveulice6.| Največja izber najnovejšega svilnatega, blaga trno in ImrviiNto, za cele «il»Iel«» in l>lii*,«-, priporoča ]>u na j»ii* irimli (86) 27) ITa,1boltse nrejona ti"*' delavnica za popravljan)o bloiklov ln Šivalnih strojev ojzij Persche j Pred Škofijo 22. ;:'>!eu n mestne hiše. :'s*^.........■ ...i-- \i Pijte domači liker iz planinskih zelišč I Triglav^} I i. • ftelotlee a;ra.|« iti krepća I j in iluiirii voiju rabnja 186) Sobnislikar Poljanska cesta 72 Sobni slikar! Moste J. Klauor v/ Liubljani. | 1(' stroko spadajoča dela, kolikor mogoč nižjih oenah. Za ukusno ln trpežno delo se Jamči. Naročila pismenim potom: Mosto št. 33 izvršuje vsa v to 18) J. J. NACiLAS Ljubljana W Turjaški trg štov. 7. Toni | v »iiiiiiiiii Št« :i priporoča p. n. obfiinstvn, zlasti \ta. po-3 lastnikom konj m vozov, svojo ^ fco-važko oliictž ir.doluje vsa v to stroko spadajoči dela, » posebno priporočagg.hignim posestnikom S vezi za stavbe ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. J Ljubljana, Dana j sku c*ewi« sK Tovarniška zaTogi šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. D Icrn. Fasckin^-a vdove ključavničarstvo (;37) i Poljanski nasip št. 8 (ReicttoTi biia) |/| pripori fia svojo bogato salogO j K^edLilTisJIi ognjišč najprlproHlcjNlli, kakor tudi uujll-in ;šiJi, z zolto ipi-iIjo ali mesingom montiranih za ohklado b pefinioami ali kahlami. Popravi Janja hitro in po ki e«Mil. Vnanja naročila bo hitro izvrže. HENRIK KjENDA ----— Ceneni lepi klobuki za 1 dame. Vedno Badnje novosti. 1'iiprat 11 u se urno in prav po ceni. Modni žiirn&li franke iu tastloku i><» se po najnovejših uzorcib in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo, (.'!'>) 53! i g(88) Ivan Škerl R Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani i ln iio|>ravlJt« jI Hi vnlno Mtro|«i in -v<*>1«><^1" $ *C pede ter se priporoča p. n. občinstva & tza izvrši-vanje v njegovo ntroko spadajo- j| fiih del in popravkov po najnižjih cenah. I Vnanja naroČila h« točno iivršujeje. y fSs> Dariia za vsako priliko! FHd. Hof f mann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo salogo vsoh vrst or zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse ie dobro do najflnojie kvaliteto po nizkih oonah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih nrah vedno v zalogi. 23 Poprave se izvršujejo najtočneje. Far« Soiržite ] > 11^—1» It t* V I ^ j II 1 > 1 j 31 ii i Židovske ulice št. 3 priporoča bvojo hogato zalogo orožja xh lov in <»<*<-Iiibo var-noHi^ Ntrcljivtt in |»otrel»-h(*1ii %a lovce. (81) Popravki se izvršujejo v moji delavnici. I H-it Ljubljana, Stari trgr što^r. l_. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ne tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstno nIhiiio-HE&l reaiilce in min i llnlce, katere se dobivajo " vzlic njih izbornosti ceno. (32) Ceniki zastonj ln poitnino prosto. v Ljubljani, na Starem trgu it. 21 postrosa točno z najraznovratnejilmi štirikrat na dan svežimi, ukusnlml, zdra- vimi in slastnimi $v slaščičarski m (89) pekovski obrt ■padajočimi izdelki. Tu je dobiti vsak dan ^ domačo potvico, vseh vrst krnh na vago, ržen kruh in prepe čenec (Vanille Zwiebaok). C0O0 lOMOMOMOi KMOIKMtOMOMOMODOtđ' Trgovina s steklom, stavbinsko in iimatalno steklarstvo Avgust Agnola i ♦ I : l j I s I § i Ljubljana, Dunajska cesta št. 9 priporoča svojo bogato izbrano zalogo k to UI etilne-, na ml #. ju m gostilno in kavarne, največjo izbero kozarcev in razmli lultsuri joziiHi ladelfcov, po-«*ola«iH in Uameiieue muovI, svetilk, zrciti, |m»«lol». po-zlasčc-iilli okvirjev in posebno *tekIo-vttnj« eerkiii, «lvor»u, da'je okvirmije podob, zrenl i. t. d., sploli vsa v to stroko spadajoča dela solidno izvršena z zagotovilom ločne ia cenene postrežbe. , «_____,.____. . . . . . . _ (781 — 3) I ♦ i i a I i Popravila vseh vrst točno ln cono. * & cd ^} > o Prav velika zaloga najnovejših finih bicikl] po najnižjih cenah. Posrečilo se mi je ceno kupiti triih ...... koles: pripororočam naj so porabi, priliko, kuje fte nI bilo tuka); fino lepo kolo samo za 110 gld. toliko časa, dokler je kaj zaloge. Za kolesa se jamči. STran Čuden v Ljubljani. Najtežja popravila se točno in ceno izvrSu;cjo; mehanična delavnica (77«.(_3) tt lastni 1^.1 ŠI Poljanska cesta št. 31 < '.miiU i ziistoiij in ■*<» pošti. 6) Uljudno naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzela gostilno pri »avstrijskem cesarju" na sv. Petra cesti. Točila bodem naravni dolenjski cviček, črno istrijansko vino in g-oriako rebulo, kakor tudi vedno sveta Iteiniug-hausovo marčno pivo. Pripravljena bodo vedno gorka in mrzla Jedila. P. n. gostom in društvom je na raspolago K-po kegljišče ter sa ptujce lepe sobe za prenočevanje. Za mnogobrojan ob.sk so priporoča v vsem spoštovanjem (806-3) Panika Apili roj. Lorbek. Na Najvišje povelje Nj. <*. in kr. apostolskega Veličanstva, za civilne dobrodelne namene. HHMti dol»itK«»V v gotovem denarji, razdeljenih na 14S dobitkov a 3834 jbreddobitki in 3834 naknadnimi dobitki v skupnem znesku flf»,».(MMI Klal ili lkl'Oll in 14M*.!)•*>(} ££ld. aVStr. vrlj. in sicer: 1 dobitek Z 1 fiO.O(H) kron v zlatu 160 000 8 dobitkov po 17.'. goldinarjev - 1.400 l n 16X00 kron v zlatu 15.000 14 n T) 15( l _ 2.100 l „ 6.000 goldinarjev 6.000 1H n n 100 n 1 800 4.001) n 4,0 11 28 a T) 76 M 9 100 l 8.000 — 3.000 r>2 T 50 fl 2.<>oi) 1 2.000 a.< oo n rt 80 n 9.880 1.800 ■ 1.80 1 60 . ■ 95 n 1.250 i \y> o mm i t;oo 1S2 20 n 8.640 1.800 — 1.300 684 n ji lf> n 8.7*0 3 dobitki po 1.000 P mm 3 000 3f>0 t K 19 m •l.--'' K) •1 „ »00 = *2> 00 1.850 n n 10 ■ 18.500 1 300 1,800 660 7 4.620 *■ o n '200 * = 800 4.400 n n 6 26.400 Srečkanje bode nepreklicno dne 10. junija 1S97. {■•»r-ooltiL ^rolja t2 «j^1<1. a.. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne I< terije na Dunaji, I., Hiimergasso 7, v loterijski!) kolekturab, tobačnih trafikah, pri davčnih, postnih in brzojavnih uradih, v menjalnicah itd. Načrti irečkanja sa kupovaloe srečk brezplačno. Da9~~ Srečke te dopočllja,jo poštnine presto. *^MQ Od c. kr. loterijskega ravnateljstva, (239—10) oddelek državnih loterij. Do I. junija in od I. septembra stanovanjske tarife za 25' znižane. Zdravišče Krapinske TopBice na Hrvatskem od zanorjansko žclczniAkc postajo , Zabok-Kraplnske-TopUoe" oddaljene za jedno uro vožme bo odprto od 1. aprili do konca oktobra 30 do 35" It. gorko akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protlnn, naliičnl in Členski rovmt, in njih posledičnih boleznih, pri lskil, nevralglji, kožnih bo-leznlb in ranah, kronični Brlghtljevl bolezni, otrpnenjn, kroničnem materničnem vnetja, oksudatlh parbiterjn»lnih vesin. Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah in tnfene kopeli, izvrstno urejene potllnioe (sndarlji), masaža, elektrika, šved. zdravilna gimnastika. Priletna stanovanja. Dobre in no drage gostilne; stalna topliška godba, katero oskrbuje godba o. in kr. pes-pelka nadvojvode Leopolda št. 53. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vozijo slednji dan omiubnsi v Zabok in Polč-ano. Kopališki zdravnik dr. Pavel pl. Oroskovio. Brošure so dobo v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja (537—8) kopallščno ravnateljstvo. I Gostilna „Pri raku" I I2Ira.l2:oT7-sl2:I nasip št. | A Slavnemu p. n. občinstvu priporočam svojo na novo prirejeno gostilno. — ^ Lepi, zračni prostori, salon in vit. Točim o i -tu., vlSMS in vedno Hveie K «-r j \ o carsko B»fve>. 1 kUHiiH K« -ti»».iln«'tf:ii dolini^ v LJubljani raspionje m: Javili iiateen j ter se določa kot stna nn^ra«lt« za dva Daj&oljAa projekta i. (> Uron, II. clsu-ilo GOO kron. Konkurenčni izdelki imajo izvedt-ni biti v skicah vs.^h nadstropij po merilu 1 : 200. T^g« merila se je tudi držati pri prere^b in fasadah. Odlikovani proj- kti preidejo v popolno nfomejnno laat meetnepa magistrat», kfctri a\ poleg t<»ga pr'dfžoje pravico do nakopa daljših k nku-renčnih proi»ktov. Z* prtaoio konkurpni'n h izdelkov, katere ie vložit« pri podpinaneo* magistrata do f. a^^usla 1*»?. 1. do 19. oi»oliidut> veljavna doiou la avt-trijsR^^in društva it-ž*n«rjev m arhitektov za podelitev nagrid, Sprejeta v seji dne 27. apr 1* 1B8'J Imena presojevalcev doSlih konkurenčnih izdtlkov pricbčila p« bedo pred potekom natečajne dobe. Stsvbinski program in drugi pitrebni piipomočki dobivajo se pri ijodpi-anemi magiutrata. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dno 22. noarcija 1897 1 iji A iK [Ai ijji i*» i*i i«i |H i,t# 'Ai [M v ■IV Bal q Otvoritev gostilne. ^ & —----- Št.'jem si v i\\st p n. občinstvo uljudno naznanjati, da aeui se iz gostilne f*; Avstrijski cesar" (Kaiaer von Oesterreich) na sv. Petra cesti preselila v *J» ♦a i Zfim\ tiVOlO tli m m »S i m m Kolodvorske ulice 7 ter o j uli otvorila §®stiino ,,kangelju Trudila se bodem p, n. ^osto postreči z izvrstnimi Jedili in bodem +J» točila svetovnoznano budejevlsko pivo iz uioSčausko pivovarne ter najboljša tatrijaiiBka in dolenjska vina. :*: Sprejemljem tudi naročbe na obed. Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano zaupanje ter se priporočam z;i I nadaljui obisk. Odličnim spoštovanjem V Ljubljani 29. maja 1897. Josipinn Jerman, (7'JU—3) i KSIStSISItStMMS!! Originalno budejeviško v ftodclli in steklenicah .fH^e*— —r«^Jf* I« I. 19M ustanovljene svetovnoznane meščanske pivovarne (dvorna zalagateljica kralja "VVurtemberškegai priporoča glavna zaloga meščanske pivovarne Odo Marijo Terezije cesta štev. 2. (800-.^ Novo uppljano ! Cevizabrizgalnice iz prvih tovarn, paranto-v.ti .<» najboljše kakovosti, vzdržljne najhujfii Brata! pntisek, priporoča (till-»>) Ljubljana J. S. Benedikt Stari trg. Zanimiva knjižica za vsakoga! Kii\n«»kiir so IknIcm Cerkvene pristojbine. (Štolnina.) (8ll_3) Cena 8 kr, s poštnino 10 kr. Dobiva m pri !ES. IDrcfenllc-u Oelji. • i Sidro LINIMENT. CAPSICI COMPOS. i/. Richterjeve lekarne v Pragi. Priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., Tu kr. in i ^ld. h«; dobiva v vseb lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domačo zdravilo vedno na kratko kot Richterjev Liniment s „sidrom" in sprejme naj ne iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „Sidro". (8801—34) Rirliterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. ©j©**i««om*•••ovsaceo Binkoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek ciganska godba Lakatos Sarxdor iz Sumbora. (H42) Začetek ob 3. uri. Vstcpnlaa prosta. i*U-*TTmW3BUJY I M Milili III hl I Mnm Zastonj Vsak, ki pošlje svojo natančno adreso, dobi proti imlemu povračilu in douesku za carinske stroške 1 gld. 90 kr. 30 predmetov in sicer: 1 regulovano nro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke; 1 tde-gantno knvalirsko kravato za gospode ; 1 prstan z imitovanfui draguljem; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; iS mehanična gumba; K) komadov finega angleškega papirja; 10 komadov findi angleških zavitkov; l etui za smodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev b tem, da jim tdago takorekuč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarile*. Jedina amlogra m rMsejpoAl JJttstio proti poštnemu povzetju, eventuvclno tudi če se denar preje vpošbe, pri (?U4 - U) Wiener Uhren-Esport S. Blodek Wien, II ii, Herminenarafise 10 N. amjuanejaajflffiBEaTiTfrTV^-Kaj Gotov in pošten zaslužek brez glavnice in rizike nudimo osobam vsacega stanu na vs h krajih po prodaji zakonito dovoljenlb državnih papirjev ln srečk. — Ponudbe vsprejema Ludovl; Oesterreioher, VIII, Deutschegasse H, Budimpešta. 477 S Tnrlstom, častnikom, peš-potovaloem se najbolje (645) priporoča gotovo učinkujoči llonolt-ov (V) al*cy 1-ob 1 iž ^za j|["H^Mii^sa v pisnih a 4-0 vinarjev proti kurjim očesom, trdi kozi itd- Zaloga pri g J. I»Iujer-|u, lekarnarju v Ljubljani. JsJ&ČG fcs»<3 kleparski pomočnik na deželo za nekaj mesecev ali pa tudi trajno. Ponudba s prepisi spričeval naj so pošiljajo ročni ladeloVMlnlei il.....m ili potrčim« in v VlAuJI Korl uu KraiijNkeiii. (7'J5—2) sc««ee*ttce«sit ... A m s i tJsHBtrdL. im Ljudevit Borovnik „„ puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrMtiilh |»>!•.«• U za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelu j«* stare samoki esnice, vzprejenia vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr praskuševalnici in od mene preskušane. — Ilustifovftai ooniki zastonj. m umori vsako vrsto mrčesov neprimerno gotovo in hitro. Da kupite pristno", zapomnite si L zapečateno steklenico z rudečim napisom, 2. besedno znamko „Zacherlin". Kar se prodaja v čkrnioljih, papirnatih vrečicah ali odprto odvagano kot vZacherlinttt nt n i/cdar Zavherlln, in gotovo ni nikdar navzlic najbolj varljivi oznamki izdelek staroznane firme */. ZacherL Varujte se torej sleparskih izdelkov in kupujte le v reelnih trgovinah. (822) g Prva hrvatska to.arna salam, suhega mesa ia masti g O/ nir n .-ii,. t\ i • ii tO O 9 g M. Gavrilović sinova v Petrinji. o * o na Čast nam je našo opozarjati p. n. družino, gostilničarje in trgovce čisto domačo mast a Da bodo p. n. občinstvo, katero kupuje mast, osigurano, da dobiva pravi domači nepokvarjeni proizvod, dali smo našo mast razkrojiti v „Javnem razkrojnem zavodu dra. S Bosnjakoviča v Zagrebu" ter nara je bil priobčen 22. decembra 189G natančni razkrojbeni uspeli s tom le zaključkom: „Izcvrta mast, ki nam je bila predložena, je povsem čista, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih nič vrednih živalskih in drugih primeskov, s kojimi se to-likrat svinjska mast pači v nji tudi ni onih primes, ki provzročajo večjo težo ter ni mešana z vodo J Ker nam je glavna naloga, da vzdržirao priborjeno dobro imo naših proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da nas v našem stremljenji podpira s tem, da daje našim izdelkom prednost pred tujim blagom. Pripomnimo, da se naša mast prodaja v posodah, na kojih je naša firma. Dobiva se v vseh boljših trgovinah na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost ali po naših zastopnikih gg. A. Butscher, Ioubij ima ; C. Walzor, Celje; A. StGcker ln drug, G-orica. Z odličnim spoštovanjem (648—5) prva hrvatska tovarna salam, suhega mesa in masti K Gavrilovič sinova v Petrinji. o s o o « o « i « o o o 0 s o 4 0 tf « « O « « Izdajateli m udgv vorni urednik: Josip No^li. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.