Z10. Številko. V Ljubljeni, v toreft ZO. septembra 1BZ1. 11». leto 3tM Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nadeli o In prai Ifiseratl: Prostor 1 ml m X 54 ml m za male oglate do 27 ml m visine 1 K, od 30 mlm višine dalje kupčijski in uradni oglati 1 mlm K 2—, notice, poslano, preklid, izjave in reklame 1 mlm K 3—. Poroke zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. tJpravništvo „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna*1 Enanova olica št 5, pritlično. — Telefon it. 304. .Slsvenoan Narod«4 reKa ▼ Mnblfan! m po podil: f Jng—JaiHli celoletne naprej pteean . K 300*— polletno.......• 130— 3 mesečno......■ 75— 1 ........25— V toozeanatvn i celoletno K 460-—■ poRetno....... 240— 3 mesečno.....• 120*— 1 ........40 — Pri mercfeitnem povišanju se ina daljša naročnina doplačati. Nevi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vedno 69* po nakacnlci. Na ramo piatr.cr.a naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Urefir.:i*vo MSlor. Naroda11 Snsilova nUca št 5, I. nadOSTOf}0 Telefon eter. 34. Dopise sprejema le podpisane ln zaneseno iranaovnaa. Današnja številka velja 2 kroni PočtniM platana v gotov!ni. Dr.Rado Kušej: Pred kratkim so začeli z raz- fejitvijo ob koncu Mežiške doline, j. v Dravogradskem okraju. Po sedanji začasni meji pripada na desnem bregu Drave del občine Libeli-fce z župnijo Črneče, na levem bregu Drave pa občini Dravograd in Ojstrica k nam, čeprav ne leže v Mežiški ampak še v Podjunski dolini. Mirovni ugovor glede Dravo-gradske okolice nima nikakih določil. To okolnost so vzeli zastopnki Avstrije v razmejitveni komisiji za podlago svojemu predlogu, da naj se prizna cela Podjunska dolina do Dravograda njim, ker ima naša kraljevina itak samo pravico do Mežiške doline. To bi bilo zanje seveda važno, ker bi dobili souporabo na železniškem križišču Dravograd-Me-Ža in ker bi odtod kaj lahko hujskali hudo ponemčeno prebivalstvo na levem in desnem bregu Drave med Dravogradom in Marborom. Avstrijska meja bi se kakor klin zajedla med mežiško in našo Dravsko dolino na Štajerskem in bi nam prvo radi slab"h ondotnih zvez z ostalo Slovenijo pri prvi priliki lahko popolnoma odrezala. Kakor sc vidi, je taktika Avstrijcev dobro preračunjena in stremi odkrito za tem, da nam ugrabi Mežiško dolino, koje izguba jih od plebiscita sem najbolj boli. In Nemci so ta naskok že zdavnaj pripravljali. Vedeli so, da bo radi pomanjkljivosti mirovne pogodbe odločevala v tem vprašanju pač najorej razme-ftvena komisija, ki konečno, ako hoče biti vsaj količkaj objektivna in pravična, nima drugega izhoda, kakor ravnati se po željah prebivalstva. Našemu ljudstvu je brlo povsem nerazumljivo, zakaj je celovška vlada po končanem plebiscitu ravno občino Libeliče in tamošnjo okolico zalagala tako bogato z raznoličnim blagom, sosebno z moko po 12 K za kg, da so jo kmetje kupovali po cele vreče \n ž njo krmili prašiče. Po sodbi očividcev je prišlo najmanj za tri mlFjone blaga v ta gospodarsko sicer popolnoma brezpomembni kraj. Nemci so vedeli, da se bo razneslo to po vsej okolici, tudi onstran začasne meje, kako Avstrija skrbi ni—m—i, mm k t ■litlrag««gareafim=qHBhtilii * ' »s*-"=»gB3»* za svoje kmete, kako je tam vse po ceni in vsega v izobilju, in so tako že pripravljali tla za njim prijazno ljudsko razpoloženje ob času razmejitve. Zal, da gospodarske razmere pri nas baš sedaj ne morejo razven morda velekapitalistov nikogar zadovoljiti in da se naša vlada ne more ponašati z enako skrbjo za obmejne kraje kakor celovška. Uverjeni smo, da bodo naši za-stopn'ki v razmejitveni komisiji storili vse, da preprečijo nemške nakane. Vendar to nI dovolj. Obračati se bo moralo res malo več pozornosti na potrebe našega malega koroškega kota kakor se je to godilo dosedaj. Položaj v gorenji Mežiški dolni se je v gospodarskem oziru, odkar pripada nam in je odrezana od ostale Koroške, brez dvoma poslabšal. V prv! vrsti velja to za občino K o p r i v n o, ki je s'lno hribovit in težko dostopen, skoraj od vsega sveta odrezan kraj. Poprej je tvorila Koprivna del velike občine Bela in je gravitirala gospodarsko v Olo-basnico in Železno Kapljo. Sedaj sta oba ta kraja pod Avstrijo, Koprivna je postala samostojna občina a je brez sredstev in je od zadnje domače železniške postaje oddaljena 28 kilometrov. Kmetje so raztreseno naseljeni po hribih, celo po v> sokih vrhih, do katerih vodijo le steze ali razorana gozdna pota. Umevno je tedaj, da je spravljanje pridelkov iz teh hribov na trg in dovoz raznih potrebščin silno težaven in drag. po zimi pa čestokrat sploh nemogoč. In vendar so kmetje po večini navezan' na nakup žita fn moke, ker žito v teh krajih slabo rodi. Edini vir njih dohodkov tvorijo bogati gozdovi in živinoreja. A baš odvoz lesa i« ž?v?ne je radi silne oddaljenosti in slabih potov skoroda nemogoč, tako da kmetje tožijo, da bodo kmalu dogospodarili in da se čutijo zapuščene in zapostavljene. Ne le ker je ljudstvo dobro m pošteno, s« mu mora pomagati, skrbeti je tudi za to, da postanejo ti kraji, ki jih oč'vidci primerjajo najlepšim točkam v Švici, vsaj nasi javnosti dostopni. Nnjbol;*a tla bi bila tukaj za planinsko zdravilišče, ki bi tekmovalo lahko v vsakem K. H. Štrobl: Zle! BIIINL Neko noč som so naenkrat zbu« dil iz globokega spanja. Moja prva misel je bila nekako začudenje, da sem se sploh prebudil, kajti po dne* vi sem imel dela na razvalinah je* zuitske vojašnice ter sem bil zelo truden. Legel sem na drugo stran in skušal zaspati. Toda začul sem krik, ki mi je spanec pregnal. Bil je vzkrik groze in hipoma sem sedel pokonci v po* stelji. Najprej sem se skušal ori j en ti* rati. Kakor se zgodi večkrat pono= si, nisem vedel, kje so duri in kje naj iščem okno. Končno sem se spomnil, da morem — čudno — spati le v le*i, ki je obrnjena od se* vera proti jugu, in nato sem vedel, da imam duri na desni in okno na levt V postolji na moji desni strani je spala moja žona mirno, pokojno svoje otroško spanje. Čez nekaj časa, ki sem ga pre* bil v napetem poeluškovanju, sem zopet legel saj sem bil prepričan da se mi je sanjalo. Izredno močan in divji je seveda moral biti ta sfen iz katerega je prodrl krik še tako razločno t somrak moje zavesti. Sele do dveh uiah sem usnul znova, Podnevi mi moie delo ri riovo. ljevalo, da bi se vdajal svonm mi* slim, ki so se hotele neprestano ba» viti z mojim snom, Plez-1 sem po podrtinah jezuitske vojašnice, mo* ral voditi rušenje in *a nadzirati Solnce je bilo neusmiljeno, prah razsutega zidovi a me je ovijal tei je legal na moja pljuča. Točno ob enajstih, kakor vsak dan, je prišel k meni vodia dežeme» ga arhiva, doktor Klešč, ter je vprašal, kako delo napreduje. Silne se je zanimal za rušenje tega nra* starega poslopja, ki je v svojih naj; starejših delih segalo skoraj v dobe mestne ustanovitve. Ker je študira zgodovino dežele, se je nadejal, da dospe po seciranju tega častitljivo* ga trupla do marsikaterih razkritij Stala sva na velikem dvorišču in gledala, kako so delovaci podi* rali prvo nadstropje glavnega krila »Prepričan sem,« je dejal, »da najdemo šo marsikaj čudnega, kc dospemo do temeljev. No moretr vam povedati, kako me taka*le sta. ra poslopja zanimajo, ako imajo ta: ko bogato zgodovino kakor to-le Najprej trgovski dvorec, nato ntm* ski samostan, potom trdnjava i o* zuitov in končno kasarna. Poslopje jo bilo zgrajeno na razmeroma ogromnem delu starega, s okopi opasanoga mesta; zdi se, da so se dotikali vsi dogodki ia da ie oziru s tirolskimi in švicarskimi letovišči. Kdor je enkrat listal po spominskih knjigah v gostilni lierle v Solčavi, je našel lahko nebroj sla-vospevov na divnost Koprivne. In če ne postane naše najlepše gorsko letovlšče že drugo leto, bo postalo to sigurno čez nekaj let, ako se je primerno zveze z ostalm svetom in tako omogoči tamošnjemu prebivalstvu nadaljni gospodarski obstoj. To bi se dalo doseči s primeroma m a! mi stroški na sledeči način: Od železniške postaje Prevalje vozi med vojno zfrajena ozkotirna železnica do Žerjava, kjer je osredotočen obrat svinčenega rudnika Meža - Črna. T s železnica, ki služI rzključno samo ruciniku, ki bi se morala na vsak način nodaljŠati do Črne (2 km) in prirediti tudi za osebni promet. Upravitelj rudn'ka je to v »Trpovskem Vestniku« že sam predlagal. Cesta iz Črne v Koprivno do župne cerkve sv. Jakoba bi se mo-raU vzdržavati na državne stroške, ker je novn občina Koprivna brez vsakih sredstev. Občina Kop-ivna se mera zveza fi z občino Solčavo čez Solčavsko sedlo z novo wzro cesto, ki bi bila dol^a 11 do 12 km in katero hoče rrad^t' župnik v Koprivni g. Hojnik ob pomoči vseh prizadetih krajev in kmetov. 5t-o*ke ima proračunjene na CCO do 700.^0 K. Dogradil je med vojsko ob robot! kmetov že cesto 'z doline na visoki hrib, na katerem stoji vas z župno cerkvijo in sicer tako dovršeno, da je državni inženjsr izjavil, da bi n!ti sam ne bi mogel dela opraviti boljše. Njegova naigloblia želja le, dograditi še vezno cesto v Solčavo in tako odpret* crorenji Mežiški dolini vr2ta proti jugu. na štajersko, k ostalim Slovencem. Ako ostanejo ta vrata zatvor jena, si mora ondotno preb'vnl-stvo iskati izhoda iz svoje naravna trdmave drugam in sicer v smeri proti Celovcu. Če pom'sluno. koliko Nemci žrvujejo za svoje načrte, smo uverjeni, da bo tudi nnša vlada izposlo-vala v prid Mežiški dolini zgoraj navedene udobnosti. Pomagat! Koprivni se pravi ob enem korisJiti držav1. Vojaški član' razmejitven« komisije bodo to spoznali na prvi pogled. In Slovenija bo čez kratko časa dobila eno letov'šče več, ki bo radi visoke lege (1000 m), divno^ti ▼srkal vase vsak noiav življenja tako da so ostali sledovi. Po teh skladih, po teh plasteh, ki pome* nja:o v svoiib zaporednih vrstah 7ftPorednr.jt dobe, bi bilo raoaoče sestaviti $e^n*J)o zgodovine. Zd: se mi, da odkrijemo še čudno reči v tem starem zidovju — ne samo loncev s starimi novci in prebelie« nifa frer.k, ne«^ tudi okanvenck avanture in fosilne usode.« Tako je fovoril fanatičen zr> hiv#r, in nama nasproti so delali « kramni na močni zidini. Pravkar sc razkrili obokan hodnik, in prodetavr liati sem si moral zaporedne izpre* vode trgovcev, nun in jezuitov, k' so prebili pod toškirm sivimi svod: tega hodnika dol svojega življenja Medtem ko jo doktor Klešč nadaljeval svojo rapsodijo, sem okle* nil sam, ker se zapeljivostim ro« man tik e nisem mogel ustavljati, ds p ose ti m razvalino enkrat ponoči Hotel sem, naj bi dražesti groze vplivale name ter naj bi se spri jaz« nil s krajevnimi duhovi. V tej noči som so zbudil prav tako, kakor ▼ prejšnji ter som tako! nato zaslišal strašni krik. Bil sena že pripravljen, da ga zasliši m, tov som so hotel potruditi, natančno dognati, odkod prihaja. Toda v odi ločilnem trenotku so me jo polasti' nerazumljiv strah, tako da ros nb sem vedel zaneeliivo. sil ntiksJa kraja, izbornega zraka, zgrajeno med Peco in Solčavskimi planinami tvorilo nov biser v vrsti naših krasot in bo poleg Jezerskega jedino svoje vrste v državi. Treba je ra, da se Koprivčanom da ta zagotovila t a k o j, da se tako vzama sovražnim huiskarijam najnevarnejša .^sr. >' j vlada pokaže, da ji je za s t v a U tri za ljudstvo, kajti tukrjj no £T$ za nobeno stranko. In«. K. Orel: Članki gospoda dr. H. Steake. objavljeni v »Slov. Naroduc, so dali g. ing. J. Sbrizaju povod, da ie nod gorenjim naslovom v št 202 »Slov. Naroda« priobčil tndi nekaj svojik rniali. V tem članku nas zanimajo samo njegova končna izvajanja, s katerimi zavrača misel g. dr. Stsskc, da bi sc gradbene direkcije in generalno inšpekcije voda zdru^Ie v eno samo telo. Mi sicer aismo naziranja z. ing. Sbrizaja, da bi taka po naiem mnenja edino pametna združitev omenjenih uradov pomenila povrnitev k staremu zaniisrnemif avstrijskemu sistemu, ker bi ge agende, ki spadajo danes v kompetenco zeneralne inšpekcije voda, ravno teko uspešno spravljale v strokovnem oddelki: gradbene- direkcije, kakor v samostojnem uradu pod imenom generalna inšpekcija voda. Iaienerjem tega oddelka ne bilo bi treba biti v eni sobi vse, e« dan dober graditelj poslopij, drugi dan železničar itd. kakor je omenil g. ing. Sbrizaj v svojem članka, ker bi v tem oddelku imeli opraviti edinoie s svojo kidro-telmično stroko. G. iag. Sbrizaj nam bo gotovo pritrdil, da so visoke zgradbe kakor tudi uprava cest in mostov najmanje tako obsežna grana državne uprave kakor hidrotehnika ia vendar ne bo nihče plediral zato. da bi se ti deli državne uprave izvrševali po samostojnih uradih namesto po strokovnih oddelkih gradbene dire-kcije. Toda g. inrr. *bT\z?4 ima kot šef generalne insnekcle voda o tem predmetu svoj'e lastno mnenje, kar mu ne zamerimo. Svobodno nu in do sem je tudi vse prav. Da «e je pa g. inz. Sbrizaj v utemeljitvi svojega aa^irnja, da bi bilo e-e-sreča-no. gradbene direkcije in ge-nera'ne infekcije voda združiti v en urad. ohdregnil na sefcrdeciia'en način ob delovanje svojih stanovskih tovarišev, inžefierjsv bivše državne stavbna slufbe, nam je d?.lo povod, ki ni s sili k od govoru. Ker j? g. ing. Sbrizaj izrekel o regtdaciu" nekaterih naših va#nih voda, posebno Save v ljubljanski okolid tako trTKCujočo kritiko, se sme.tra gotovo 7.P. «tro!;ovm'aka na tem polju. Potem mu mora biti znano, da se je Sava regulirala so prineipu re*ul*cn, ki se je iivajal od leta 1570 po načinu francoskih hidrocektov. Sele izkušnje I v desetletja 1900—1910 so ookr.?si| pogreško temeljnega najirr.itfa 0 toi tvarini, ki temesiji samo nr c:r.nirifiatt| izkušnjah in dolgoletnih ooazovanilli ter se ne da vezati na nobeno eksaktf no teorijo. Pogreške v regulacijah voy dotokov v Galiciji, Cc£ki in au&itb kronovinah bivše Avstrijo so bHi vzrok, da se je v letih 191*~19H usk; navil laboratorij za rečne zgradbe, katerem so opazujejo ia pruzkus delae proge v pomanjsaiiatn me da se zamorejo na ta oafin DttdobU reculiati uporabiti pri tevršltvl ttrsnsi ve vodotofaov. Pogreški, ki so so mor* da zgodili pri regulacvii od mg. b bris d«, j a omenjenih vodotokov. aimtUo torej s slabo organizacijo državne* m>r oziroma z nezdravim pojmovanj tehnično siufbo prav ničesar opre Sicer pa ni bil prejšnj avstrijski stem ravno na tem polju tako zanlkft ren kakor ga slika g. injBl Sbrbraj in lj je v zadnjih letni pred vojsko zlasjl na polju hidrografije veliko storilo tv' bi bilo le želeti, da bi generalna r¥ špekcija voda nadaljevale delo. Jd g; je organiziral In započol blvSi rmnfstel! za javna deia dr. Trnka. G. kig. Sbrizaj nima aa Dolju t§j gulacije vodotokov nobene lasteo. prakse in tudi nobenih lastnih izkij^ šenj. Njegova trditev, da jo regulacij Save v ljubljanski okolici povs zgrešena je noutemerieua. Z regulaci Savo v ljubljanski okolici je bil nam uravnava lega vodotoka popolnoma dosežen: Povodnji so odpravljena zemljišča ob bregovih zavarovanji ■ veliko novega sveta pridobljenega za1 kultiviranje. To bodo vri prizadeti posestniki potrdili. Da se je vsled rtsaiTnoge &avo znižala tudi talna voda na ljsbtfaist skem polja je res. Vendar pa to itdlu-nje talne voda ni doseglo o*%o nier£q da bi bil ljubljanski vodovod r ogrožen. K stroškom ss regulaoi Save med Tacnom in Sv. Jakobom tudi bivši deželni odlx)i kranjski T> spevni Le je bil g. in*. Sbrizaj Baziranje, da je regulacija Save pagrelca^, zakaj ni kot ststopaik deželnega ca* bora pri tozadevnih obravnavah ara*-* vočasno dv-srnil svoicaca svarilnega f,Ias!i? f;cer pa se ti na nuka da ie^ praviti in tu je polje tv* katerem se * ing. Sbrizaj lahko adojstvujo. Xadev| spada v kornpeteaco gcneralnS io*p*fC* krik iz nwe hiše ali z ulice. Kratko nsto ra se mi je zdeJo, da slišim pc cesti korake tekočih ljudi. Do jutra sem ležal v nemirnem polsparriu. v katerem sem se bavi' S zagonetnim krikom. Ko sem pri zajtrku pripovedoval o tem svoj; j ženi, se jc najprej smejala. Potem pa je deiala v skrbeh: »Mislim, da počenjaš postajati nervozen, odkar irnaS dela s staro iezuitsko kasarno. Vzemi vendar dopust in pusti, da te zastopa kak tovariš! Preveč si utrujen in dolžnosti imaš za svoje zdravje.« Toda o tem nieem hotel ničesai slišati: kopanje po ruševinah tistih starih rAdin in iskanje reči. od k t: terih je arhivar toliko pričakoval mi jo postalo strast. Samo toliko ic dosefiia žena, da sem ji obljubil, da jo zbudim, ako bi se ponoči zopet zbudil sam. Tudi v tej noči sem planil i2 spanja. Hitro in v strahu sem po« tresel žsno in jo zbudil, in drug tik drugega sva sedela v postelji. Tedaj pa je že prišel krik, glupno in čiste razločno, s ceste k nama. »Slišiš.. sdaj, zdaj...« Toda moja iona je prižgala luč in mi posvetila v obraz »Moj Bo«, kakšen sil Saj vendar ni nič. Jaz no slišim ničesar.« Bil sem ogorčen, da sem zakričal na njo: »Molči... in zdaj... zdaj tečejo SDodai na cesti...« »SaLoie bo£le~ je vzklikala 2ena, ker sem ji stisk*] roko, kakor hi jo hotel s silo nroi pričati. »Ali nisi ničesar slišala*« — 5>NTičeear! Prav ničeaar!« Omahnil sem na bloaino. Ve$ potan, zasopljen, kakor po težkerđ telesnem delu, in nesposoben, da bi skrbnim vprašanjem svoje ženo rno* jgel pomirljivo odsiovarjati. Profl jutru, ko je končno zopet zaspal«*, sem si bil na jasnam, kaj mi ie sttfl riti, da si režim pamet, S povsem pokojnim ia razsodi nim vedenjem tekom dneva se n\l je posrečilo, ženo prepričati, t(i*na izvajanja. Ko pa se js bllaala polnol, sem postal nemiren, da nisem mogel več čitati. Nekaj silnjjšeaa mo J{ vleklo od knjige. Tiho sem vstS tec odšel iz hi& Na rajtočejn. stran 2. »SLOVENSKI NAROD*, dne 20. septembra 1921. štev. 2i0 sije voda. Namesto da s* bei* Javnost k neutemeljeno trditvijo, da stoji Ljubljana pred dejstvom, da odpove nekega dno vodovod, naj povzame generalna inšpekcija voda Inicijativo srn to, da se zgradijo v Savinl strugi pragovi ln poglobitev ustavi. NadaJju-}e naj se vsaj dela ki ia bilo započeto še pod bivšo avstrijsko upravo. Ce v Iren letih, od kar spada ta sadeva v fcompetonco generalne inšpekcije vo- da, ni bilo mogoč* morda vsIeO pomanjkanja denarnih sredstev ničesar graditi, je bilo vendar časa dovolj, da se sadeva temeljito preštudira ln prične s inicijativnim delom. Od oportunisti ene jr. a hvalisanja in nestvarne krinke, ki jo je narekovala samo mržnja do nekdanjih državnih tnie-nerjev, ne bo imela splošnost oobeos koristi, i . Fsslltlfne oesti. Dele na*onoda^ieavk odbora. )uprara« piše: Zakonodajni od* V>r ima preko glave posla e pretresa* »em uredb v zmjsln Člene 130 ustave tn more, kadar skupščina zsl sklicana, obravnavati samo o teh uredbah. Kar se tiče sklepanja 3 novih zakonih, pa more, ako tudi se tičejo izenacenfa aa-Isonodajstra in aaniinlstraoijes sklepati y zmislu člena 133 ustavo samo takrat, kadar sastoda narodna skupščina. Ka-nar skupščina ni zbreasj, ne more biti govora o Sem, da bi se V odboru reševali zakonski predlogi, o katerih skup-BŠina ne vo ničesar* Ako torej vlada smatra, (la so gotovi salonski predlogi nujni, mor s sklicati narodno skupščine. — Ta članek jo podpisan po dr% JU M. ("Lasa Markovič?) S tem člankom se opozarja predsednik pkupičine dr Ribar, ki bo odločil o tem, ali to mnenje odgovarja parlamentarni praksi «4ko se to stališče sprejme, potem se bodo na pltefiarnl šefi zakonodajnega odbora Ane 20. 1 m. vzele v pretres samo odredbe, ki se morejo predložiti sakonodajnemu odboru preko predsod-ništva, docim se bodo irakoni o administrativni razdelitvi države, o državnem svetu in drugi najprej predložili narodni skupščini, da {Lh sprejms kot predloge sa razpravo ln da jih preko predsedniitva predloži zakonodajnemu odboru v pretres. «= Beta vrana. Klerikalno glasTTo v Vojvodini. subotlšlri »Neven«, apelita na premožne trgovce in posestnike, naj podpišejo naše državno investicijsko posojilo. »Nevene je sicer klerikalni list, ki večkrat zastopa z veho-inenco klerikalne interese, toda kadar gre za skupne državne Interese, je ve-llno med prvimi, ki dajo drŽavi, kar ie državnega. Pri nas p« pišejo razni PušenjakoviČi strankarsko zavite razprave o državnem gospodarstvu ln Širijo med ljudstvom, ki je v bistvu s?se za državo, napačne pojme o državnih tn narodnih potrebah. = Nov dnevnik v Reoarađn. 16. % m. je izšla prva Številka novega političnega dnevnika »Nova Štampa«, katere urednik je g. Nikola Petrovič. Program lista je zaščita naroda ln državno edlnstvo. Na uvodnem mestu priobčuje sliko umorjenega ministra Jttilorada Draškoviča. -Zatiranje glegolice. Splitska |Nova Doba« priobčuje pismo dal* raatinskih bogoslovcev v Sarajevu. Id se pritožujejo, da se tam že dve leti ne poučuje staroelovenski jezik, kar je velika narodna škoda, ko sc skoraj vse dalmatinske župnije Slagolske. Proti poučevanju staro* ovenskega bogoslužnega jezika sc sarajevski jezuiti, kjer morajo $tu* cirati dalmatinski bogoslovci, ker {*ih njihovi škofje nočejo poslati v jubljansko ali zagrebško bogoslov* nico. — Bilo bi pač malo čudno, da bi naša napredna vlada navsezad* bje kapitulirala še pred jezuiti v Sa* rajevu, ki so bili vedno najzvestejši med zvestimi služabniki habsbur* |ke Avstrije. lom trepetu sem opazoval, da se pas bliža. Stisnjen v globino hišnega Vhoda sem čakal; treba mi je bile napeti ves svoj pogum, toda bil tem odločen, da končam muko svojih poči s naglim razkritjem naravne* ga povoda. Dvajset korakov dalje je gore« (a slična svetiljka ter je dajala do« volj luči za cestni del pred moje nišo. Mlad mož, ki je bil oČividnc preveč pil, je prišel po nasprotni ftlični strani do hiše vis*a*vis; tam ie obstal ter po nekaterih ponesro* lenih poskusih vrata končno od; členil. Slišal sem, kako se vrača t' eži, slišal ropot njegovih korakov s po stopnicah. Potem je bilo zo; pot vso tiho. Hipoma je vzplamtel krik v tej pšini. Omahnil sem v gosto senco ter zgrabil za hišno kJiuko. čije fnrzlo kovino sem razločno čutil v Ivoji dlani« Obupan in od groze Ves ia sebe sem že hotel pobegniti Toda čeprav vrat nisem zaklenil fih adaj nisem mogel odpreti. Tedaj sem že zaslišal bežeče Korake mnogih ljudi na cesti, in (daj je zletelo nekaj mimo mene poznati nisem mogel, je H same senca ali človek, V hipu pogleda se ni zdelo, da ima težnost človeško toda ostavilo je takoj vrisek teles* nosti: ženske, ki je pritekla v blaz* nem begu po cesti navzdol, ženske v dolgi, plapolajoči obleki, ki jo je tfa bi mogla bolje teči^ dvignila. In za njo, malo korakov za nI o je prir $la cela truma moških v čudnih oblekah, ki so v naši dobi tuje. Pri teh so je ponavljal isti pojav: ka* kor senčne podobe so izginili mi-idjo, a ostavili vendarle vtisek te* EaMfciat «=2 Prepovedan uvoz niadioratn koledarjev. Minister sa notranje zadevo je prepovedal uvoz vseh madžarskih narodnih koledarjev za leto 1922, ker vsebujejo članke proti interesom naša kraljevine. = Naša rtbarskn posfodba z Italijo. Italijanski Usti poročajo, da je predsednik naše delegacije privolil v italijanske zahteve šele potem, ko so dovolili Italijani, da smejo nas"! ribiči loviti okoli otoka Lastova. Italijanski delegati so to radi dovolili z ozlrom na važnost ribolova v Kvarneru in Kvar-nerolu in ker je bila to edina zahteva, ki so jo stavil! higoslovensk! delegat! za vso Adrijo. Tako pišejo italijanski listi! = Italijansko skrbi za) Trst Rimska »Epoca« priobčuje dolg Članek o tržaškem vprašanju in zahteva takojšnjo rešitev tega vprašanja, ki pomeni za Italijo jadranski problem. Italijani so začeli uvidevatl da je Trst brez zajedla posvečen smrti vkljub italijanski svobodi e=a Novi poljski ministrski predsednik. Konvencija varšavskega deželnega zbora se je z 226 glasovi odločila za kandidaturo rektorja varšavske politehnike PonIkowskega na mesto ministrskega predsednika. Korfanrv je dobil 145 glasov. Na podlagi tega rezultata je deželni maršal državnemu predstojniku izročil predlog, da se imenuje Ponikowskl za ministrskega predsednika. r= General Zefcov. Sofijski »Mir« poroča, da Je vpokojeni general ze-kov, bivši vojni minister in glavni komandant bolgarske voiske sporočil kasači jskemu sodišču, da Je pripravljen; vrniti se v Sofijo, kjer se hoče zagovarjati pred državnim sodiščem, ako se mu zagotovi svobodno potovanje preko Jugoslavije, Romunije in Italije. General Žekov je v Jugoslaviji na listi vojnih krivcev. =» Novinarsko vivelenje v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da je minister za socialno politiko izdelal zakonsko osnovo, po kateri se upe!Jejo s tekočim šolskim letom ra praild Češki univerzi preda\Tanja iz ČeSke novinarske znanosti, ki je razdeljena na tri dele: politična, narodno - gospodarska m umetniška žurnalistika. sa Jirasek o Slovaški. Mojster Jirasek, ki je te dni prisostvoval otvoritvi slovaškega gledališča z njegovim imenom v Bratislavi, je Izjavil da so razmere na Slovaškem boljše, kakor pa je mislil. Jirasek upa, da bo duh slovaške kulture prenovil češki narod. O Hlinki je rekel da govori vedno o nevarnosti, da bi mogli Slovaki izgubiti svoj slovaški značaj, toda on misli, da je večja nevarnost za Cehe, ki so prevzeti slovaškega bistva. = Mednarodna novinarska Konferenca. Po iniciativi Zveze češkoslovaških novinarjev se vrši 9. oktobra letos v Bruslju mednarodna novinarska konferenca, na kateri se bo razpravljalo o ustanovitvi mednarodne zveze novinarjev. Konferenca bo tudi proučevala položaj novinarjev in posebno zakone, ki se tičejo njihovega socialnega položaja. Za vsa pojasnila glede konference se je treba obrniti do g. Hermana Dousa, Rue de V Eenyer, Bruielles. = Boj juinotirolsklh Nemcev proti krvnemu davku. V Bocnu se je vršilo velikansko protestno zbo* rovanje proti vojalki dolžnosti na zasedenem Tirolskem. Zborovanja so je udeležilo po njih zastopnikih 189 občin. Navzoči so bili sedanji in bivši poslanci in vsi člani Nem* ške zveze. Na zborovanju so na* vzoči župani ljuto in divje napada* li italijansko vlado. Čuli so se izrazi: italijanska vlada ni doslej drsala niti ene obljube, mi ji snloh ni* česar več ne verjamemo. Vojaško službovanje za domovino je res častna dolžnost, toda ljudstvo se upira, da bi službovalo v italijanski vojski, kajti bojevalo se je s celim srcem in s vso požrtvovalnostjo proti Italiji, v kateri jo videlo svojega sovražnika, ki je stegal svojo roko proti naši deželi — Tirolski Nemci vodijo odločen in neizprosen boj proti italijanski vladi. = poraz komunistov v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da so komunisti pri volitvah v vojaški svet doživeli nov poraz. Izvoljenih je bilo 427 socialnih demokratov in le 49 komunistov. = Kongres pohabljencev. V Ženevi sc je vršil te dni kongres delegatov organizacijo vojnih pohabljencev. Kongresa so se udeležili delegati iz Francije, Anglije, Nemške Avstrije in Poljske. Število članov, ki so jih zastopali delegatje, znaša nad en Četrt milijona. FlninCnl minister o Izboljšanja oalnfe. PiilMdflll tadflct brez dafldfm. m Beograd, 19. septembra, (lav.) Paiancnt minister g. dr. Košta Kuma* nudi J s fcnel s nekim beogradskim novinarjem daljši razgovor o izboljšanja naše valuto in o državnih financah sploh. Novinar je vprašal ministra: »Kako ukrepe je vlada odredila, da se Izboljša na naših in inooemskih borzah naša valuta?« Minister je odgovoril: »Vlada je sklenila, da organizira najstrožjo kontrolo, da se zabranilo velike Špekulacija. Vlada pripravlja v sporazumu s trgovskimi faktorji reorganizacijo deviznega in valutnega trga.« Drugo vprašanje: »Kako so uspeH razgovori finančnega ministra S zastopniki trgovino in obrti?« Odgovor: »Razgovori so bili uspešni Vse nasvetovans predloge sem »prejel« Vprašanje: »Kako namerava vlada organizirati naše borze?« Odgovor ministra: »Or-gojileaclja naših borz so izrode v t&m praveu tn t tej smeri da postavio našo borzo ono. kar so borzo v ostalem svotu. Za Izvedbo rseh borzna* trans-oketS bodo edino Je rrabtnščenf za to nastavljeni bormf A^antl.« Vprašanje: »XakJ so bffl stvjnrl razlogi ra padec dinarja?« Odgovor: »Pravih stvarnih razlogov za padec dinarja ni bilo. Da je naša akcija za izboljšanje valute Že sedaj bila uspe- i i sna, dokazuje najbolj aazflkn fnrea zadnjih dveh dni. Francoski frank ia padel od 482 na 378.€ ' Vprašanje: »Kako stojf naš bwd-»eo-jasnjevai vzroke naraščajoči dra^ ^inji in razloge, zakaj pada nas a valnta. Omenil je med drugim sanu mivo okolnost, da je padec dinaria povsreč-da tudi Nemila, ker le pokupila v ne.Ši državi velike mno« šine zdrave vsl^te, da je vnmctfis zadovoljiti antanto. Spreietfi je H> la na to resolucija, ki poživlja vi a; do, da ukrene vse potrebno v svrhe izboljšanja materijekiih razmer do, lovstva« NAPETOST MED BERLINOM IN MONAKOVJM, i— d Natien. I*?, septembra fCljub napetosti se med Berlinom rr Monakovim vodi i o pregovori. Zad» nje dni so se nekateri vplivni ba* varski politiki nahajali v Berlinu da se najde pot za medsebojni spo* razum. STATISTIKA NEMŠKE ZRAČNE POŠTE. — d Naucn, 18. sepl. Nemška lefalka družba je od aprila do avgusta t. L odpremila po zrsku 964 pot* nikov in 14.334 kg poete. KAREL HABSBURG IN ŠVICA — d Naucn, 18. septembra švicarski zvezni svet je dovolil bi v* 5emu cesarju Karlu eksteritorijaL nost in ga je oprostil plačevanja vsake pristojbine in takse, dokler biva v Švici, ker ie Karel po njego* vem naziranju še vedno pravilni kralj madžarski, katerega so samo «aYB^nžli,odfth»nJli i mmtskL r - to lažne ž*> V Mestnem domu je bil vt:erai ob 2. popoldne shod. o katerean nam ie dolžnost, da podamo shko soclalMh in bednih razmer. Na shod so rriili sivolasi starčki, vdove In sirote, rrišfi so na shod nvjije, ki so pustili svoja najlepša leta pri Julni žeiezniji v te* Ud službi na proti, ali na lokomotivi, aU v pisarnah. Številno so bili zbrani upokojenci Ju/., zelenice, da javno in s povzdia*njwnm glasom prosilo, osiro* ma zahtevajo izboljšanje ?voiea:a bscU nega polofaja^ da so tudi njih kot upokojence pri J:'2n4 ielemicl spominjaj^ in Jim sedsnjim razn^cmm rrlmcmo izboljšavo tef*o eksistenco. Na tem shodu je prisostvovalo zelo mr.o-zo uraunjko\', kakor tudi poslanca ss prof. R e i s n e r in g. Ivan D e r ž i č. Polez oficijelnih govornikov <;a ROVOj« rila tudi oba poslanca, ki sta ?: zavijala vpokojcr.co svoje pomoči« Sprejeta je bila slcus!a moludja: Dne 18. i. m. ob 2. poinošfevilno srbranl člaiu društva vpokoicr>cev Južne železnice na protestnem shodu v Mestnem domu so sprcicli j-.zb'uio sledečo resolucijo: 1. Društvo vpokejerirev Ji£ne Koanico nedodločneje proteoora proti avlačevanju izplačila du~ajrinjskifa do> kiad or.im vp* kojencem, kateri dobilo milostno pokojnina d asi se Južna železnica izraža ugoditi tej zahtevi, kakor hitro bt dalo ministrstvo tozadevno dovoljenje. - - Vljudno vprašamo ministrstvo, kje m te znnrek* in zakaj se to zavU^jje. — DruAtvo v: oko j rn-cev Južne Žclei^'c^ n?i id">-.t. v^e zahteva, da se drsffinska d oklada tem vpokoiencem takoj nakaže m to v tel Irmcr! kakor drugim vpoknioncatn ia sicer od 1. jan. t. I. Zakaj pusti ministrstvo stare dobro državljane, kmcrl so nekateri žc več kot 40 let služili prt Južni Železnici, sedal uinirnfi ciadu. 2. Zahtevamo, da so pripoanajo in izpiačn.iejo dresrinjske doklade luđi tistim tujerodnim, kateri se ne morejo optlrati in so shržill pri Južni železn'oi, kakor jim Izplača Nemška Avstrlla. 3. Zahtevamo, da tudi Južna žc1^-* n>ca prispeva za svoje ponesrečene železničarje, kateri imalo samo nezzo-i dne rente in nuhovim vdovam. 4. Najodlo^icje zahtevamo, da se nam n.-\Sa prvotna pokojnina prizna na mestu v kronah v Isti izmeri v dinarjih in polejr tc^a prizna dravinjska doV klada za nnravi^ene m vpokojene nrad> nike K 1500.—• in vse dn.cc vpokojene ce pa K 1200.— mesečno. Za oaakeasj druflnskeza člana z oairom na naraščajočo draginjo dnevno 6 dinarjev. V s^>lo£nom zahtevamo, da se nas vpočteva pri novi stažbetsl prajcmatikl ravno teko, kakor tiste naje kolcem kateri jrredo šele v pokoj ter so nam pokojnimi stalno svisa k ni ti vpogteva naj se, da smo ml vplačali naSo nokojnlno v zdravi valuti, torej ne bomo pustili rod nobenim tpozojem, da so nas prikrajša, ker tudi mi smo sluzih zve Ia in poSteno. narodna cfjrsssa. —• > Družba sv. Cirila in Mrtoda« v "Ljiibljmi js prejela ni*&seca sargnota 1921 sledeče prispevke: I. Pcdh-unnioei Trbovlje m. K; Trbovlje ž. 1800 K, Motnik S36 K; Sv. Lenart t-S K; Ptuj m. U67 K; T?a|han burg- Viden 6.005 K 40 v; Kriko ro. 1000 K; Kriko i. 1^01 K; Stari ?rs-Lož 2.U1 H; Črnomelj 4, 536 K; Crljđ m. 2.S21 I>, iJjnbiii UM K t Fra^a 1.753 S: Kranj ž. 610 K: iJobljanaf gfntifckol-sko-tniovskdi m. k; s!j»-paj K 40 v. — II. naijiralnikr! Gost pri Loxrj-ja, L|uMiana 7 K fi4 v; «3st prt Ančniku, 8p. Ši>ka 26 K; it\ Kadaj te Carino 83 k 01; dr. Juro lira-&of«o, Celje 40 K; akupaj 10& K Cd v. III. Obranibci t klad: Martin Maatrmk, Celje 200 K; dr. A. Gosak, Ptuj 200 k; ing. CeJeetina* rtuj 300 rjradnistvo strojnega oddelka ravnateljstva, j. leL« Ljnbllaaa — ob priliki godovanja g. Ig. SeffA 900 it; UahiibonoJ postaja glav. kolodvora v L^ubljant e priliki godovaaija %. Avg. Lu.lviit 1.000 K; A* Kiboikar, Lfnbljaaa 3^H) K; Za <5r. Tavčarjev kamen: NoJmenm nn T.-uhljaiN čr.n 200 K; rodbin* ^>«sneijova, Lfu-bljaaa 300 K; rodbina dr. Balti^va, LjnhlJjLna, 500 K; Sentpeterska m. in ž. nodmžnie? v Izubijani I0L516 K; I v. Rraker, norest. v ljubitsni 500 K; So-eijalno kulturno in gospodarsko ieu-aio društvo 200 K; Mokronogškt se* stiloi h\ čftctilk^ 200 K; TepuSk* ia IGInaka 200 K; ekupaj 44^1^ K. — IV, Ranni prispevki: Neimenoran, Ljub-l^na 30 K; Val. Zablaean, 1^. Trojira, 4 K; Slov. Narod, LfuMjana l.SV) K; Jutro, ljubljena 564 K: Splošna pro-mentna banka, Ljuhlfana, 500 kron; okrajno st^dlsfts Trobnja it. ka-»et> sko pcra\Tiavo 50 kr>n; j^ojojilnica v Trii'T^i 50 kron; obČinA trg Smor-pri Jelšah 100 K; Tvaran zarekli prekinjeno bmtovecinf* 10 K; polkovnik Drag. A. Dragic, LJnblfanai 300 K; rija Hribarjeva, soproga kr. n^meatnl-ks, Ljublj ana 200 K; Iv. Vrhovnik, Ljubljana met to cvetja na krst-) naifcpra prvega ju«rorlov. kralja Petra I. Osvoboditelja 100 K; Ana. Verlie, Ljubljana,, 200 K: Klnh napred. ^lov. akajl^mikov, C^lfo 20^) K; folaka mladina v Rahnem polju od prireditve 800 K; A. Grilc, Lfnbljana PO K: Iv. Perd^n. Lfnbljana priepovka o1, družb, vžigalh- 10.000 K; sLu; - ' J38 ii. 1 //Sv- 80 2f0. "štev; .SLOVCNSK* NAKOD*, quc 20. septembri lttfi. slran al Dneune cesti. V Ljubljani. 19. septembra 1921. -i- Jubilej kraljevega, namestnika Jvana ILribarfa. Danea vee dopoldne je Rprojetnai g. kr. namestnik in minister Wan Hribar zastopnike uradov in sterilne deputacije političnih in kulturnih društev, ki so mu prišli Čestitat k njegovemu jubileju. Danes svečar ob 7. bo v veliid dvjrani deželne palačo sprejemni večbr, na katerega so vabljeni vsi, ki se spominjajo jubileja g. ti*, namestnika. — Z diskusijskim! sestanki rične zopet društvo »Pravnik«, 'rvi sestanek se vrsi v četrtek dne Ž2. septembra 1921 ob 5. uri popob dne v dvorani štev. 79 pravosodne palače. Na sestanku poroča g. dv dr. Milan š ke r 1 j o načrtu nove ga zakona o odvetnikih. Po referatu se vrši diskusija. Z ozirom na vclL ko važnost predmeta sc vabijo dni* štveni člani, da se sestanka v čim večjem Številu udeleže. — štiri milijone kron državnega posojila je podpisala »JulnoŠtajerska hranilnica v Celju. — L^ušbka univerza, v Celju. Po zaslugah >Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju* se jo ustanovila Kulrarna institucija, ki lx> brezdvomno dossgia lepe uspehe. Ako so bo Ljud-eka univer-aa v Celju udejst^jvala na podlagi evojepra programa^ je njen obstoj in razvoj Kasignran. Do soda* jo natnanjenih 23 raelienih predavanj, prvo pre-davteve so vrti 19. septembra, iied c&ljakira delavstvom riada veliko zanimanja ra to institucijo ter se bod.> predavanja po Želji delavske sindikal« po organizacije vršila tudi še v maju in Juniju. Originalna predavanja po bodo tudi tiskala. Čestitamo Celju na tej vslOvaanl institurijt, ki Jo tako živo jogTceacr>*-» v na5l tas-vani L tubi ja ni. — Metficiiici pri kr. namestniku. Pno 16. t m. je sprejel jraosp. kr. na-mestnik Iv. Hribar deputacijo druitva njegovi spoštovani rotlbini pa nase iskreno sosa 1 je. — Smrtna kesa. Na Bukovici nad Skofjo Loko je umrla za grižo in oslabelostjo srca. soproga vpok. sol. vod, J nuka Leban ga. H e r m i n a I t e b a -nova. Blagi pokojnioi trajen spomin in lahka zemljica! — Smrtna koso, 2 rte v sedaj v Ljubljani in v okolici razsajajoče otroške bolezni je postal tudi edini sinček tajnika Demokratske stran* ke g. Frana Majcena, Peterček. Bodi mu zemljica lahka. Staršem naše iskreno sožalje. —• Priznanje. Ravnateljstvo I. mestne dekliške meščanske in vodstvo I. mestne dekliške osnovne šole pri Sv. Jakobu izreka tvrdki Praznik najtoplejšo zahvalo za darovane šolske potrebščine, namenjene revni iolski mladini. Bog plačaj! — Izid ljudskega i tet] a v Slove* nljl. Ministru za socialno politiko je bil to din predložen akt o končnem izidu ljudskega štetja v Sloveniji. Na ozemlju, ki spada pod upravo pokrajinske vlade v Ljubljani, prebiva 1,056.464 ljudi. Izmed teh jih je po narodnosti 985.155 Slovencev. 10.721 Srbov in Hrvatov, 4196 drugih Slovanov, 39.631 Nemcev, 14.897 Madžarov in 6S0 Italijanov, 14.063 je tujih državljanov in 16.454 takih, ki imajo še pravico, da optirajo za našo ali kakšno tujo državo. Po veroizpovedanj so vsi rimski katoliki razen 27.253 protestantov, 6627 pravoslavnih. 500 unijatov. 946 izraeli-tov (od teh jih je nad 600 v Prekmur-ju) in 650 muslimanov. Kje pa so izkazani oni, ki so brez konfesije? Saj jih je samo v Ljubi:ani 58. — 2upanstvo občine Podsora pri '> Gorici vabi vse v občino Podgoro pri-? stojne osebe katere bivajo izven obči-j ne, na$ dopošliejo do 10. oktobra 1921. i svoje natančno izpolnjene družinske 1 liste (ime in priimek, očetovstvo, matA nt od tejra Časa vec" vrnfl. Ker fe bil Krmelj v zelo slabih tlnančnlh in trnovskih razmerah, ni izključeno, da bi izvršil samomor, ker se ie že ponovno izrazil, da se bode ustrelil.__ Kultura. — Velika umetniška razstava v Zagrebu. Proletni Salon, skupina hrvatskih umetnikov, katerim predseduje kipar Meštrović, je pozvala klub umetnikov »Sava« v Ljubi i a ni da se udeleži velike jesenske razstave v Zaarebu. Naši umetniki se povabilu odzovejo. Razstava bo v vseh prostorih Umetniškega pavi* ljona in se otvori 2. oktobra._ — Seja starešinstva Ju£. Sok. Sa> v^za in zletnega odbora ste ne vrAi v ponedeljek 1(J. t m., marveč v torek 20. t. in, ob istem času. Prosimo točne udeležbe. Zdravo. Starešinstvo Jugo-fflovenakejra Sokolskoga Saveza, — Sokolske slavnostl v Chicagu. »Olas Svobode« piše med drugim: Na tisoče Čikastih Čehoslovakov ie pričakovalo češkoslovaške Sokole, ki $ dospeli na velike telovadne slavnostl ameriške sokolske zveze. Bil je krasen pogled na velike skupine uniformiranih Sokolov. Sokolić in naraščaja. Po vseh Izložbenih oknih so bili pozdravni napisi. Češkoslovaški rrbl in emblemi. Češkoslovaški delegaciji je načeloval senator Vaclav fClofač, dobro znan tudi Slovencem. Drugi Č'ani delegacije so bili: Rudolf Bllek, telovadni ravnatelj češkoslovaške sokolske zverc. Ivan Hiller. urednik lista »Sokolt Josip Ma-vranek, Josip Kraus. urednik lista »Slovaški Sokol«. Iv. Pelikan, urednik službenega glasila sokolske zveze in Se devet izbranih telovadcev v Evropi. j Sokolske prireditve v Chlcagn so bile i impozantne in so se jih udeležili v velikem številu tudi SlovencL jugoelov. medicincev v Ljubljani, ki j rinstvo, datum rojstva, opravilo in binu je izročila spomenloo o razAirjenfu ljubljanske medicinske fakultete v popolno, z vs sode-pr-edavanja. asketske fn ftziioloske | lovaii v bojih na Dobrudži. naj se ja-vaje. Pravtako je prosila deputacija, j ▼ijo pismeno ali osebno v vomem mi-ea izposluje pravočasno podelitev dr- i nistrstvu, kjor b^do dobili odlikovanje, žarr.lh podpor za dijake, ki moa-Afo \ ki ga jO dala Romunija borcem v Do-nadaljevati etndi^ v inc^emsjbrru Go- j brudii. spod kr. namestnik Je poslušal sv©-! ~ Premo*: St-anke, ki irnaio karto l;;:irs zanlmamjeni irrcjanja in stali- j A ali B bivše ubožne akcije, naj ee f'q dija^tva tukajSnj« med. fakultete j aglaae,tekom 14 dni pri mestnem mafija obljubil, da se bo odlofeo zavzel za ! stratu, kjer dobe nskaeilo za, 200 kg r-onolno med: fakulteto v Ljubljani, za I premoga. 100 k^ premoga stane 65 K. ekDrajšnjo zgradbo prepotrebnega po- ; — Obrtno šolanje vojnih invalidov $] kot tudi sa pravočasno podeli- { v Sloveniji. Pokrajinska uprava za lev državnih podpor. Gospod namest- j Slovenijo, oddelek sa socijalno skrbnik te pokazal s tem, tla ima mno?o 2 fitv°- invalidski odsek sprejema vojne smisla za ta velevažno zahtevo, pa tu- I invalide, ki se žele izučiti v kaki obrti in so hre« vsakih srrd^fev, v svojo 'oskrbo bodisi v Invalidskih domih v Celju ali v Ljubljani, bodisi izven teh. V prvi vrsti se bodo vpo£tevsli vsled skromnih sredstev, s katerimi ra-zoo-i laga omenfTii odsek, le težji invalidi Ttjv — Praska Sparta premasrala dunajski P*T"A. Prftffft, 19. eept V veliki nogometni tekmi Sparta (Praga) Ra~ pld (Dunaj) je rmagsla Sparta s 4 ■ 1. Tekmi je prisostvovalo 35.000 ljudi. pa đi naj resnejšo volio, da to zahtevo udejstvi, na drugi strani pa da ima toplo srce za upravičene težnje akademike omladine. — Iz gradbene službe. T staležu Ijablfanake gradbene direkcije 85 ime- i rov«,!: gradbrna sretaii* Inž. Karel I ■ f? !n Te? * '^đnoeh. V to^svrho Orel in Viktor Skaborno za inže-ajerja v VI. 8inovnem razrerlu; vi?ji prndbecii komisarji ini. Anton Hup- k n . Ja.n V a m'k in Leon PintoriS za inženjerje r VII. einovnem ra^reeru; sradbeni komisarji inž. Ladislav B evo . Fran Figer, Gvidon Gnli« in Pa- J inva^dske organizacije. \ tej konp.siii « inženterie v VIII. j Rt.a kot žifmr: tnr>roCa odvetnika 5» i nc^ dc!a t,jd! ^en šole. Čast jI! dr. DragOtina ^rca in tsšča od- ! — Stodifske podpore za agronome s tem, da jo goji neorestaro v šrA\ in spodbuia žensko mladina do tega kras- arodnih kro^ib, sai ie bila znana { T Ljubljani zsdnji ča« do 30. septembra t. 1. Podpore za študij v inozemstvu oddaja ministrstvo za orosvoto in so že vse došle prošnTe za te državne Stipendijo predložene ministrstvu v Beogradu. — Cvetje v jeseni. Lepi, solnčni jesenski dnevi so tudi obudili pri-, rodno krasoto. Letos imamo nena* vadno dolgo zeler-o drevje. Pa tud: nft mnocih kraiih opažamo jesen* sko cvetje. Na Bledu na župnika vem vrtu je pet dreves v kar naj* lepšem cvetiu. Lepa ie neka jahlac na. kier visi med polnim cvetjem j tudi lepo sadje. — Krmeli Anton. Krmcli Anton, j trgovec v Trnovem, kemična delavnica »Ravan« se je odstranil dne 8. sen- | temi** 4aW M 4om»> Sala lox a* ' pe samo pri n*s nego tudi izven Krofov na^e ožie domovine. Bodi y piajbiažji sr>omin, ožalošćeni rodbi* ■ni naj iskrene j še sožalje! —- £ve3ri rrofcovi. Danes poloze It l^eeneraa počitka g. J o s i o a M a c k a, bgovea na Aleksandrovi cesM. ki ga je neizprosna smrt v soboto nenadoma iztrgala svojcem. Pokojnik je bil nav-(fašen narodnjak in n-<^prič«n Jogosle-vv-n, ki [e požrtvovalno podpiral šta naše narodno brambene organizacije. Bil je marljiv kalnr mravlja in pođje-U=n, kakor malokdo. z dolom in pridnostjo si :q ustvaril cvetoče podjetje. Bil ie zvest pristaš naše stranke, za katei*3 is šel v boj vselej, kadar ga je poklicala na branik. Bodi ohranjen vrlemu mmm^ ZdravniSki nadaljevalno * izobraževalni kurzi od 2G. septomb. do 8. oktobra 1921 se vrle na dunajski medicinski fakulteti nadaljevalni kurzi ia notranie medicine in njej sorodnih panog. Udeleženci iz Jugoslavija imak> vp]a?r»ti vpisnino 500 K, predavatelji pa *o se odrekli -rsakemu honorarju. Prijave in želfe glede stanovanja je rnsloviti na uredništvo >Vv''ieri?r medi-ziniseho TVochenschriftc ATien IX Porzellnngr.s5ie 22. Irter^rntom je program predavanja na razpolago pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani. — Kino * meMstaiO in QaMft> riS**nv>e. Zdravstveni od^ek v Liublja-ni nftjnerava po naroČilu ministrstva za narodno zdravj? prirejati v Liub-Ifani ln v drugih večjih krajih Slovenije v svrho zdravstvenega pouka ki-no-predstave. združ>ne s kratkimi nst-meni pojasnili zdravnikov - strokovnjakov. Te predstave so namenjone v prvi vrsti delavskim slojem. TozndevpJ filmi so vzleti iz poglavij o tuberkulozi, spolnih boleznih, pega v Id itd. Po-Edravljamo ta velevažen praktičen sklep ministrstva za narodno zdravje in želimo zdravstvenemu odseke v Ljubljani mnogo uspeha. nifoene oests. — T'on/Erres injro slovenski h zrn se vrši 20. oktobra v Lfnbliasi. — ITT. skupima jngoslov. zdrav-ni^kcjga društva jo bila zakljut^ena z izleti na Bled in Bobini oziroma v Rogaško Slptino. Udeležniki se niso mogli dovolj zahvaliti na gosto 1 jubnem, bratskem sprejemu vsepovsod, kajmor so prišli. Ljubljane^ ji i so kar tekmovali mod seboj, kako bi našim gostom pokazali bratsko ljubezpn. Ob prihodu vlakov so prieakovall gostitelji svoje goete in jih odpeljali v avtomobilih in ko7ijnh na stanovanja Marsikateri ljubeznjiv LJubljsnSan se je zadostil, -••ko ni dospel odkazan mu gost ter jo zahteval, naj so mu odkažo drugega. Ravno tnko prisrčno so bili naši gostje sprejeti na Bledu in Bohinju, ozir. v Fogački Slatini. Ljubljanskemu občinstvu, na^im Blcjr^m in Bohlnjfom, Tourist offirt> in ravnateljstvu Poga-&ke Slatine kakor tudi vsom dragim pri ir: i sijem, ki so izkazal i toliko pim-pati j nnčim gostoTn, izreka najprisr-cnejžo zahval d Slov. zdravniško društvo. — Društvo bančneea nradai^tva Slovenije v Ljubljani vabi vse bančno iTradništvo brez razlike na zborovanje, ki se vrši v torek, 20. t. m. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red: Pokojninsko zavarovanje. Ker je to vprašanje izredne važnosti za slehernega, prosimo polno-številne udeležbe. Tovariši na plan! Odbor. — Društvo zasebnega tiradnlšrva v Ljubljani sklicuje v ponedeljek. 19. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma shod vseh organiziranih in neorg. zasebnih nameščencev v zadevi pokoln?nskega zavarovanja ?n delavske zbornice. Vse tovariše in to-varisice poživljamo, da se shoda vsVd jako važnega dnevnega reda zanesljivo udeleže. redbiL — d Beograd, 18, septembra. V zakonodajnem odboru, odseku za socialno politiko, narodno zdravstvo in prehrano so se. kakor so je že javilo, pretresali načrt nove uredbe o stanovanjih in zakupili. Ta nova uredba bo veljala za vso kraljevino in je razdeljena v glavnem na dva dela. Prvi del govori o produkciji stanovanj, drugi pa o stanovanjski krizi (o zakupih, rekvi-zicijali in reguliranju najemnine. Da >e pospeši produkcija novih stanovanj, predvideva nova uredba ustanavljanje stanovanjsldh fondov. Najemniki in najemodajalci bodo morali v te fonde vlagati gotov odstotek mesečne najemnine. Denar iz teh fondov se bo porabljal za zgradbo malih stanovanj. Razen tega predvideva nova uredba tudi ekspropriacijo raznih prostorov, katerih lastniki ne morejo izkoriščati. Drugi del vsebuje predvsem izpremembe, ki se nanašajo na postopek sam, Tako bodo pri sporih na predvo:nem ozemlju kraJKvine Srbije in Crne gore tudi še naprej pristojni stanovanjski odbori pritožbe proti sklepom glede odpovedi stanovanj in trgovskih prostorov Bvhl p^r^L . — d Pariz, 18. sept. Uraden o;r« Ski komunike potrjuje, da so jc j^r* ška armadu umaknila na levi breft Sakarije. List »Athcnaiki« dozna* va, da namerava grška vlada sedaj rešiti maloazijska vprašanje diplo* matičnim potom. — c! Rim, 18. septembra, UrađV no poroči!o ^cralnega štaba iS Ancorc z dne 12, t. m.: V bitki ob Saks.riii je izgubil sovražnik več tt» soč mož. Moral so ie docela umak/ niti. Naša letala so ugotovila, daj zapušča umikajoči so sovražnik avtomobile in ranjence, k^r jih ne more odpraviti. Da bi si zavaroval umikanje, je sovražnik z dvema ba* taljonoma napadel n le čete pri L>es!ik*Kupru, pa io bil odbit. Tsko sc jr* končala 11 dri trajajoča bitki? ob Sakariji z zmago turških čet. Boogra-iskn borza. — BcoTrad, 19. septembra. Clzv.J Valute: dolar 5?."0. romunski fcjl Sli pa bodo reševala sodišča prve stopnje. I bolgarski kji 37X5, avstrijske Krono 4. Za nove pokrajine se bo predpisal po- ; čsl.krono 61JZ0. Devize: London 20U stopek s posebnim pravilnikom. Po novem na Mu bo najemnina na ozemliu kraljevine Srbije in Crne gore trikrat večja od predvojne najemnine, v novih pokra/inah pa bo štirikrat večja, ker se tam računa v kronali. Glede trgovskih lokalov je odločba enaka za vse pokrajine, m sicer bo najemnina štiri do osemkrat večja. Končno morajo po novi uredbi vse banke in denarni zavodi, kakor tudi vsa industrijska podjetja zgraditi stanovanja za svoje uradnike. Ta uredba ne bo imela roka in bo stopila v veljavo takoj, ko jo zakonodajni odbor vzakoni, minister za socialno politiko pa se bo z uredbo pooblastil, da sme po i. maju 1921 izpre-meniti višino najemnin in anulirati zakonsko zaščito posameznih najemov. Ss&trifa smaQaUH6n nrga- — Gradec, 19. sept. dzv.) Pretiskava proti županu dr. Schwae;uli v Ferincu, ki i o bil aretiran vsled osumi j en i a vohunstva v prid Mađ; žarski, jo dognala, da obstoji v Gradcu cbširnr. karlistiČna organi* sacija, katera ustanovi tel i in vodiš jc bivši ritmojster R i e d 1, ki je voaii karlistično organizacijo v svojem stanovanju. Riccll jc v zve: zi z vsemi Karli stičnimi organlzaci* j -l prom t ?e 14 dni i stavi ji o. Radi t*»-iami v bivših avstrosogrskih deže* | 8* Jo na«tale v krajih Rakek Orkri- lah. Preiskava ie trdi dognala da i ra- T-'°- : ' ''T 1 '• " ' ; ' i manjkanje rasnega blaea. Obratno m v« tfateljstro fazne žoloznieo se naproKar da t?2coj otvori lokalni prc*ru*et v.c'ij dva dni tedensko. Pariz 373. Prarra 64 Durmi 3.79. Berlin 52.85. —d Curlh. 17. sevtembra. Deviz« Berlin 5.60, Holandija 183, Newyor!( 580. London 21.o7, Pariz 40.95. Milan 24.50. Bruselj 40.70. Kodanj 102.50. Stockholm 125.50, Kristijantja 74.7.^ Madrid 75.75, B nos Alres 177.; 0, Praga 6. 9~. Zagreb 2.40, Budimpešta 1.12. BukareSta 5-80, Dunaj 0.52. VISOKI DOHODKI TAKS IN PPISTOJBIN. — Beograd, 1°. s - ibra. CTz^/.J , V beogradskih finančnih krogih živalt* , no komentirajo statistične podatke o . dohodkih iz naslova f:»ks in pristojbin. V času od 1, junija do 3!. nvgusra državna blagajna prejela na taksah j in pristoiblr.nh 45 inllljoaov R53.939 dl-I narjev. Preračuni eno pa je bilo teh de* j hodkov le za 14 milijonov. i NAŠE TRCOVSKE AGENTURE — Beograd, 19. septembra* (Trf virno) V Hamburgu io začela po* si ova ti naša trgovska r Centura. Svoje ura'!.? ima v f^lntrntrnjiG- Po naredbi ministrstva trgovine in in* dustrije je odprarvljena trgovska agentura v Turinu. — Na ol^r.ie?n\ posiafl Rakeft fo rs* ; di r.ftkopi"'T" • «"»nov živino loknfi jo bila organizacija v zvezi z mad-. žar^kimi uporniki. Državno pravd* ništvo je dalo policiji na!o lokomotiv in vasronov. Kredit je 2q odobren. — g Nov ffospodarriki ri< V Kn^ FtrFtvu saobraćaja in ki se bo p^ vpisu državnega inveeticif-kega posojila m >-filo popolnoma izvršiti, so dela na jadranski prospi. Ministrstvo in vlada st)-jita na Btališčn, da |e zveza Beograda s Kotorom življensko vj^rr.Jario vbo naša države. Sedaj so bo definitivno I lovc" J« Ir.hnUti p-jrpodarskl odločili, da bo šel glavni del te ttave !Vrtik >Ekonomiata«, n^Hisen listna proge po dolini Drine, Pivo in Zete V i :-'Ivkt ^ K>darako»socijalni podlsjgi n# co«lr)« u?onih t^rr.s in da so takoj prične z j vcn8jd dr:' Kake* fe racvtdne jj delom V plavnih potezah bo sla pro<:a ! vB^lur^ L \ vilke liot ne b> znstopal iz. Beograda na šabac preko Srana i »kalnih r- • • In potreb, anpak r<* (pri Saben s? bo zgradil velik most I spodaiake Interese eelcJrnpne država prekD Savo), Loznico, Vifiegrad, Fočo, [ j«** a« konzorcij Ekonomista v Kar* Niksi« in Kotor. Za prvi del prog* ed 1 lovci1- **j»« nsTocnina rog* K loa ViSegrada obst-.ia tudi varijanta, ki jo „ ~ * Stnmes tndi v Anarnft. >Daily f.e proučena v terenu: Beograd, Valje- } fbqpress ■ ' fe ; jspal v T^ore to, Užice, ViSesrrad. Za drugi dol pro- ! Am^Hugo Stinn s mL, Vi je tael ■ j pred vojno v Angliji svoje industrijske [menil i^kufi proso po dolini Pripe, Pivo in Zete V i Birwa gospoaaraao- socavuni r««^ terenu so izvršena že vsa pripravljal- i ]jof »astopa v froenodarskem oriru i na dela. Preostaja samo se, đa se vla- ; y % '•" ^ fedinstvo 3rl -v. Hrvatov in S da v detajlu odlo Izmed pro- i vencjj v r ' • txJ**\ •vobodni fngos nko 11 i po i.i a, toroj di zvera n.^va Jadranske projge s staro nro.To Beograd-Solnn r>rrko Mitro-vir-o in Skoplja. P"o bodo tehnična dela za transiranje gotova v nacrtu, so bodo nacrti predložili vladi in narodni stepfielnl. V aajlnrajseni času «;e bo vlada edloe"3Ca o definitivni pc-o?ri Beo-prad - Kotor. Pri tem I>odo m^cn po-spodaivikih in s1rnfs*ricn*b ozirov odločevali tudi politični momenti. MINISTER SPAHO V BOSNI. — Beograd, 10. decemora. (Iz* virno) Minister trgovine in indu= striie dr. Mehmed Spario priredi pc Bosni več javnih shodov. ZAKON ZA CIVILNE URADNIKE. — d Beograd, IS. septembra. V . ministrstvu ?a ustavotvorno skupščino ' se snnie komisija, ki bo na temelju člena 136 ustave v najkrajšem času izdelala načrt zakona za civilne uradnike v vsej državi. Člani te komisije sa že . I. Dr* >ro r** vFCj Ttaliii. Ponekod zln.sti r |uŽnejslfl krajih, s3 to priroii « trgatvijo, čeprav grazdio *o r.i dozorelo. — S Nova cnrinsL-a tarifa j| Švici. Nas konzulat v Ojrihu porfa ča, da jo švicarska vlada upcljala novo carinsko tarifo, ki je žo v ve* ljavi. — ^ Dunajski ve!es?im ln ln«r rati. »N. Fr. Presse« je imela sejni* sko prilogo s 106 stranmi inserato^, kar pomeni 3,031.000 p.vstr. krort. »Nfeues Wlener Taublatt« ie zaslu« žil na inserntih 2.S94.O00 avstr. kron Fnfzusdbe. — Nasla se ie na Juzncrn kold« dvom ročna usnjata torbica z nekaj denarja. Dobi sc v Trnovski i imenovani. > f i Glavni urednik: Rasto Pustoslem^ek. Odgovorni urednik: Ivan £p4rza4* stran. 4. ^LuvtNaKl uakult, unč 20 septembra ital. Kupim dobro ohranjen Piani Urbančič, Gradišče 15. 6678 M mi3or]ev in strojnih delavcev sprejme tvrdka Matija Perko, splošno mizarstvo, /gor. Etike, Celovška cesta 121._6592 Kontoristinja E prakso vseh pisarniških del in Strojepisja išče mesta. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „Prak-«a 6662". Odda se msniovnna soba Strogo solidnemu gospodu na periferiji mesta. Ponudbe pod .Periferija" na upr. Slov. Nar. Oddam v Ljubljani se nahajajoči frgn^sSai loEtal proti takojšnjemu prevzemu. C. ponudbe pod „Odkupu 6682 na npr. Slov. Naroda. Lončene peci za Sv br, ie v dobrem stanju, se prodajo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 663* na prodaj rabljen parni stroj na visok pritisk, zgrajen leta 19 >7t bil 7 let v obratu ln od leta 1014 izven obrata. Fabrika* Brel-tenfeld, Danek <& Ko. Praga, 100 HP, 5>/2 atm., 400mm eiltndrovega premeia, 100 obratov na minuto s 3 zama^nfaki, 30i 0 mm obsega, z namonttrano črpalko za napajanje kotla, se ceno preda. Vprašan :a rnd ,.Parni stroj 100 HF76515" na upravo Slov. Naroda. 6515 al Ženit na ponudba! Vdovec že bolj prileten želi enanja v svrho ženltve s priletno vdovo brez otrok ali samico l nekaj premoženja. Trgovke odnosno gostilničarke imajo prednost. Ponudbe na informacijsko pisarno v Ljubljani, Dunajska c. 5. Tajnost zajamčena. v Beogradu. Banftol oddelek : vrši vse ban 'ne posle; »prejema hranilne vloge z odpovedjo in brez nje, otvorja tekoče račune na ' odlagi blaga ln prvovistnih trgovskih menic, kupuje ln prodaja vse vrste valut, efektov in deviz Blagcvnl oddelek i ima v zalogi in piodaja samo na veliko: vse vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za gradnje, vse vrste orodja, pocinkano in člno pločevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, jeklena ln železna lica, kuhinjsko želeano posodje solinpensko blag©, vse vrste vijakov, po edelskl stroji in orodje, guma Deniop za avtomobile, konjak or'pina'n' francoski .MARTEL*. .HENESSV WFH APEN-, «odo Kaustik UČje prfma .TAMATAVA*. vse po originalnim tvorniških cenah. Prodaje izvirno pl-zenjsko pivo iz slovite pizenjske r'vo-varne. 4119 Požari, Pe sto'ari, opančari j remenari „ skladište koža SCHREIBER 1 MATER, Zagreb JnriSifteva ulica 24. Telefon 2 — 81. preporuča svoje bogato skladište koža te postolarskih, opančarskih, remenarskih i svih vrsti u struku zasječajučih potrebština. Tvorničke cijene. Solidna i brza podvorba. laee se mešalna sr )a s posebnim vhodom eventu ,o z oskrbo, ali pa mamše stanovan z opravo ali brez oprave proti zrlo d rri najem ninl. Penudbe na postni predal M. 53. 4*0* Vino Kdor želi kupiti vino naravnost od pridelovalcev po prodajni o*ii, ne pa od prekupeev in vinsulh trgovcev, ki gra krstijo, naj vpraša za rve^lov pod .Zanesli vi viri 6666" pri iipravi SI. Nar. V vaspitnom zavodu (vzgojevališče) J. lfetovleka n Nlftu Srbija je ispražnjeno mesto ene Kitice za klavir sr ene za ratu išh Gospodične, Id ele dobit ta me-HClfl. sta, naj 9e po natančne jla ro-lasnlla obrnejo na g Sorga JovanU eića polkovnika v £ a malko. 66do Dne 25. septembra letos ob 3. uri popoldne se bo prodajalo na prostovoljni dražbi Gromovo posestvo v Smokuču, občina Breznica, poŠta Žirovnica (Gorenjsko), po parcelah ali skupno. Dražbeni pogoji tam. Kupci se vabijo. 6684 Objava. P. n. občinstvu vljudno javljam, da sem odprl na Gosposvetski cesti 6 svojo lastno delavnico za steklarsko obrt ter se kar najto-pleje priporočam. Sprejemam tudi vsa v to stroko spadajoča popravila in jih izvršujem točno In ro ceni. 6679 Jožef Bajželj, it!'. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam bili izraženi ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda vana Tauferje posestnika in trgovca z apnom se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Iskrena hvala obilnemu zastopstvu Celjske sokolske župe ter litijskemu Sokolu, bratu Luzniku za gin-ljiv govor ob odprtem grobu, Glasbenemu društvu za mile žalostinke, rudniški o*odbi in požarni brambi. Hvalo smo dolžni tudi Častiti duhovščini za dolgo spremstvo ter vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. V Zagorju ob Savi, dne 17. setembra 1917. ■v Žalujoči ostali. mm Bolestnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je predraga naša v soboto, dne 17. septembra zvečer po dolgotrajnem mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v ponedeljek dne 19. septembra ob 2. popoldne iz hiše Knaf-ljeva ulica št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki so predrago ranjko poznali, jo priporočamo v blag spomin. LJubljana - Setana, dne 17. septembra 1921. Marija v ti. Maborčiieva, mati. — dr. Dragotin Treo. soprog.— Boris, Vfda dr. Nova evv. o roka. Ludvik Mahorcio, brat. — Dr. Fran Novak, zet. — Albina vd. Visaikar]avaf Mila Blakor&čeva, svakinji. dobre ohranjena otroška mi a i kl plco Ponud&e pod .Miza 665^* na upravo Slov. Naroda. b669 Ćfedieliaka firma Lndovik Ševar, vd. na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ©carinjenje. 2535 M- i priložnost. • loda se :io kolo 3 P, NSU, v do- brem stan u. Naslov pove upraca Slov Nji oda. 66" 3 Stanavarc; 3 :$če visokoiulec Ponedb* pod ,Visoko->o ec 66(34« na upravo S'. Nsr. 6664 perfektno strojep sko, zmožno slovenskega, nemškega in srbohrvaškega jezika ter stonogi ari e. Pomtdba na: J. Poš nger, Maribor, vila Korotsn, 6f65 KnjigovodkinSo samostojae amožooati, ki zna strojepisje in stenografi o, po, odroma vešča slovenskega, nem^ega :n po molnottl hrvats ega ,ez.ka, se >-pr«jmr takoj v trgov no na čebelo z deželnimi pridelki v Ljubljani, Plača po dogovora, "onudbe na uprav. S:ov. N.r. pod Zvesta 6656 Prodaste! sž d-/a lepa konja, S let stara, rjave barve 170 cm visoka, brez nadake ler izvrstna za lef.o in tek, nadalje v zelo dobrem stanja dve napol kriti moderni kočiji s kompletno kenjsko opremo in enovprežni kočirni voz (Ki tschienva^en). Ogleaa se pri Lndovikn Smole, Sevnica. 6693 Belo!:rar,jSi:a sttvbinska in naselbinska 7,sdrn^a z o. z. v Črnomlja, sedaj V likvidaciji vabi svoje zadružnike k občnemu zborr:, kateii se vrši dne 9. okt r. 1. co 2. uri popoldne v prostorih posojilnice v Črnorirju s sledečim dnev-n.m redom: a. poročilo Likvidacijskega odbora o končani likvidaciji. b. potijenje likvidacijskega računa o končani likudaci i in sklepanje o nnorabi preostalega imetja. c. sklep o izbrisu zairuge iz zadružnega registra. d. določitev hranilca poslovnih knjig za predpisanih 10 let. e. slučajnosti. V slučajn nesklepčnosti tega občnega zbora, vri! se drugi občni zbor dne 30. oktobra t. L ob 2. uri pop. na istem kia-ju in z istim dnevnim redom. Za odbor .Likvidacije4' ali si pre'el po se^tnfu dve pismi? fiovo nesEO- ??e sf>bo za takoj proti dobri nsiem< n:ni. Ponudbe pod .AkadamiK 6675" na sprave S!ov. Naroda. 667; SnižabniK želirn sto^ H h kakemu večjemu pod-iet w v Ljubljani ali oholi« » poljUbn m kapitalom. F-i^mene pon- doe pod .Podjetje bto:" na upravo Slov. Nar. 6661 Freklio. Obžalujeva 'n prtkHci cva obdol-žltve, ki sva )in dne 9. julia 1921 Iz* rekla o g Iranu Je&e, Čevljarskem mojstru v Ljub jani. k t nertsnične. V Ljubljani, dne y. sept 19-1. Ivan šestin, AngeS.i Steinm^n. Rrajfti ttfitrlisb tnSU t^eeislee - Fu*'ne riče za takojinjl nastop miajsegfl biia.i izi:-r]erfega knjigovodjo Ponudnik morajo znati b'.ovensko I r. nemiko tn imajo prednost oni, ki so b Ii ie nastavljeni v enakih poJj^tjfh Ponudbe z opisom življenja In zahtevo plače r°-'ati na gornji naslov. f Kavarniško opravo kompletno, zelo lepo, velikomestno. moderno, proda tiskarna Sava d. d. Kranj. Istotako je dobiti već oken tn vrat za p de in hleve. 6688 Wm družabnika za Že vpeljano vinsko trgovino v Ljubljani, s primern!m kapitalom. Acllno^t ki podjetnost glavna stvar Pismene po-rrudbepoi .že vpeljano 6660" na upravo Slov. Naroda«. 6660 Za toterno v/ Colovoa co lice samostojen ImtesponU (korespondentlnja) ve$č slovenskega ln nemškeija Jezika ter strojepisja. ŠTanovanje In bftea preskrbljeno. Ponudbe pod A. L. 6658 n.* urravo Slov. Nar. 6653 tata industrija. Skriban, računovodja in knj gevodja ali upravitelj a trgovsko šolo ter večletno prakso leti namelčenja rri zasebniku a'I pri kaki večji trrdki. Oovorl srbohrvn ?ko, slovens-ko In ncmAVo. Ponudbe ped „Strokovnjak 6667*' na upravo Slov. Naroda. 6667 © ^ M «9fi^ tf&h ^3 ene kompletne sobe z zrcalom in marmorjem, nekaj rjuh, in pokrivalom za na posteljo, razne preproge" kletka, citre, štedilnik na plin podobe in drupe malenkosti. Dne 22. t. m. ab 9. dopoldne Sv. Petra nasip št. 53. Prvovrsten, na Francoskem i2?o!an strokovnjak, sedaj ravnatelj velike inozemske bi rsd pro^i deležu na dobičku v JogOsIaMjl tako tvornico uredil in stro-kovnaško vodil. Cenjene -onudbe pod „S'-Chers Mlllionangevrlnne 363" na anojicco eksp. Sedoll ^osse, Wlea I., SellergiAtfo 2. 60', i Mestni pogrebni zavod v LjublanL Anton baron Codelll - Fshnealeld, gospod na Thumu in Dobravi in Merija Ceneha roj. baronica Cede!ilv naznanjata v svojem in v imenu sester blagopokojnoga Mari, a C ara? en, Lieeletto in Bosesaasrie tužno vest, da je po nesrečnem slučaju nenadoma umrl naš srčnoljubljeni, edini sin, oziroma brat, gospod m W o • najboljše parketno voščilo edino zastopstvo llBKiMU. Sv. Pafra csssa Sfeo. 25. siiika sprejme o s »rskso *or t*. —*j Ponudbe pod lt3j:&!ia 6CS9" na upravo Slov. Naroda ■ aaaaaaaavanBB «^722tf?»3E»^*>4*j.r6-„»- - & sS5 Zemeljski ostanki blagopokojnega se v ponedeljek, dne 19. septembra 1921 ob 6. uri popoldne v kapelici graščine Thurn ob Ljubljanici blagoslove in nato prepeljejo na pokopališče v Stepanjo vas. G?ad Thara cb ljubljeni 5, due 17. septembra 1921. aaaBBBBBBBaaa&E^a^aBBB| Trgovina Motor-cikla, automo- ^ bila i svih vrsti potrebština. E? Popravci kao i sve ine naručbe Q izvršuj u se brzo i točno uz naj- * 5 umjerenije cijene. * j M iSBSSSSBBBBB S§S3S:*>ffli2BBa 5| i Rupsrt Sotler i Luka Militević Ea«:-.?,-;, ?elcaotiiava nl'aa 24. ^^aBeV i in. tisk »Narodne fbkdOkVk EU 3NA