Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 36 27. Sedlarjevo srečanje – L. HUMERCA ŠOLAR idr. Lenča HUMERCA ŠOLAR Meta MURŠEC Varja MAJCEN LJUBIČ Pavli KOC Drugi tir – od strateških usmeritev do gradbenega dovoljenja V prispevku »Drugi tir – od strateških usmeritev do gradbenega dovoljenja« je projekt predstavljen z vidika umeščanja v prostor. V uvodnem delu prispevka so povzete strateške usmeritve tako iz splošnih strateških dokumentov s področja prostorskega načrtovanja kot tudi iz strateških dokumentov s področja prometne infrastruk- ture. Drugi del prispevka povzema glavne značilnosti in zanimivosti postopka priprave državnega prostorskega načrta, vključno z vse- mi potrebnimi dejavnostmi, h katerim smo zavezani s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. V tretjem delu prispevka je opisan postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Poudariti je treba, da prispevek ne obravnava problematike financiranja in terminskega načrta izgradnje tega strateško pomembnega projekta. Ti problematiki sta namreč v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. Ključne besede: drugi tir, strateška usmeritev, prostorsko načrto- vanje, državni prostorski načrt, celovita presoja vplivov na okolje, presoja vplivov na okolje, gradbeno dovoljenje 1 Povzetek strateških usmeritev iz splošnih strateških dokumentov s področja prostorskega načrtovanja in iz strateških dokumentov s področja načrtovanja prometne infrastrukture Preko ozemlja Republike Slovenije skladno z Uredbo  EU št. 1316/2013 potekata dva koridorja jedrnega omrežja TEN- -T, katerih sestavni del je tudi proga Divača–Koper, in sicer: • Baltsko-jadranski koridor v smeri (Gradec)–Šentilj–Ma- ribor–Ljubljana–Koper/Trst in • Sredozemski koridor v smeri  (Benetke)–Trst/Koper– Ljubljana–Pragersko–Hodoš–(Budimpešta). V Kopru, ki leži na obeh osrednjih koridorjih, je edino sloven- sko mednarodno tovorno pristanišče. Neposredno je povezano z železniškim in avtocestnim sistemom. Naraščajoči promet in s tem pretovor v koprskem pristanišču iz leta v leto raste, kar povzroča preobremenitev obstoječih prometnih povezav. Luka je z železniškim omrežjem povezana že od leta 1967, ko je bila zgrajena enotirna proga Prešnica–Koper. Nova enotirna proga je luko navezala na obstoječo železniško povezavo Di- vača–Reka. Proga poteka po topografsko izrazito neugodnem terenu in je zaradi velikih vzponov ozko grlo na slovenski žele- zniški infrastrukturi. Danes obstoječa železniška povezava med Koprom in Divačo je dolga 45 km. Del te povezave se moder- nizira in tako začasno rešuje težavo. Omogoča namreč razvoj Slika  1: Drugi tir železniške proge Divača–Koper kot del omrežja TEN-T (vir: internet 1). uizziv-27-izredna-01.indd 36 7.10.2016 9:17:34 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 3727. Sedlarjevo srečanje – Drugi tir – od strateških usmeritev do gradbenega dovoljenja koprskega pristanišča do leta  2018, z izboljšavami in nadgra- dnjo do leta 2020, potem pa bo nujna izgradnja drugega tira. Pomembnost proge Divača–Koper se najbolj kaže v železni- škem mednarodnem tovornem prometu zaradi vloge tovorne- ga pristanišča Koper pri povezovanju zalednega slovenskega in evropskega gospodarstva s čezmorskimi trgi. Strategija prostorskega razvoja Slovenije v poglavju »Zasnova prostorskega razvoja Slovenije s  prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja Slovenije« glede evrop- skih prometnih koridorjev določa, da se Slovenija z javno go- spodarsko infrastrukturo vključuje v evropska infrastrukturna omrežja  (TEN), ki se v Sloveniji uresničujejo v okviru V. in X. panevropskega prometnega omrežja s prečnimi prometnimi povezavi med prometnimi koridorji in navezavami na Jadran- sko-jonsko pobudo. V poglavju »Razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za razvoj na regionalni in lokalni ravni« strate- gija glede javnega potniškega prometa določa, da se mora javni potniški promet na državni, regionalni in lokalni ravni razvijati v logistično povezan sistem. Razvoj celotnega sistema javnega potniškega prometa se tako razvija v povezavi med letalskimi, tirnimi, cestnimi in pomorskimi prevozi, pri čemer je pouda- rek na železniškem javnem potniškem prometu v smereh V. in X. prometnega koridorja skozi Slovenijo. Načrtovanje drugega tira ima podlago tudi v Strategiji razvoja Slovenije, ki temelji na petih razvojnih prioritetah države. Pod- laga za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper je peta razvojna prioriteta, ki se nanaša na povezovanje ukre- pov za doseganje trajnostnega razvoja, razvoj javnega prometa in modernizacijo železniškega omrežja, prednostno na  V. in X. koridorju. Strateški cilji nove prostorske ureditve, ki je predvidena tudi v Nacionalnem programu razvoja Slovenske železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 13/96), so: • zagotovitev sodobne in zmogljive železniške navezave Luke Koper na železniško omrežje v Republiki Sloveniji in s tem tudi na širše evropsko železniško omrežje, • zagotovitev nadaljnjega razvoja Luke Koper, • povečanje stopnje varnosti prometa, • skrajšanje voznih časov, • zmanjšanje vplivov na okolje in zmanjšanje tveganj za okolje, • preusmeritev tovora s cest na železnico, • krepitev konkurenčnega gospodarstva in • izboljšanje učinkovitosti Republike Slovenije za vključi- tev v sodobne prometne povezave EU. 2 Glavne značilnosti in zanimivosti postopka priprave državnega prostorskega načrta, vključno z vsemi potrebnimi dejavnostmi, h katerim je Slovenija zavezana s predpisi, ki urejajo varstvo okolja Umeščanje drugega tira v prostor sega v leto 1996, ko je takra- tno ministrstvo za promet in zveze zaradi naraščajočih potreb naročilo izdelavo študije upravičenosti z naslovom »Povečanje kapacitet enotirne proge Divača–Koper«. Osnovna ugotovi- tev študije je bila, da le s posodobitvijo obstoječe proge in pose- gi na obstoječi infrastrukturi ni mogoče zadostiti zmogljivosti prevoza, ki so potrebne za predvideni razvoj luke Koper, in da je trajna rešitev le izgradnja drugega tira. Slika 2: Slovenski interesi v mednarodnem povezovanju (vir: Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Ur. l. RS, št. 76/04) Slika  3: Usmeritve za razvoj prometnega sistema (vir: Odlok o stra- tegiji prostorskega razvoja Slovenije, Ur. l. RS, št. 76/04) uizziv-27-izredna-01.indd 37 7.10.2016 9:17:34 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 38 Slika 4: Različice tras drugega tira, obdelane v študiji upravičenosti iz leta 1996 (vir: Arhivsko gradivo MOP DzPGS – postopek priprave DPN) Slika 5: Različica 4.1 (Vmaks = 100 km/h, i = 17 ‰) (vir: Arhivsko gradivo MOP – postopek priprave DPN) 27. Sedlarjevo srečanje – L. HUMERCA ŠOLAR idr. uizziv-27-izredna-01.indd 38 7.10.2016 9:17:35 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 39 V nadaljevanju je bilo preučeno šest različic poteka trase drugega tira za različne hitrosti, takrat še na dveh odsekih, Divača–Kozina in Kozina–Koper. Obravnavane različice, ki so prikazane na sliki 4, so obsegale različne rešitve, in sicer: • paralelni potek drugega tira ob obstoječi progi, • kombinacija delnega paralelnega poteka proge in umeš- čanje nove trase, • umeščanje nove trase na celotni dolžini odseka (dve eno- tirni progi). Čeprav so bile trase primerjane predvsem s prometno- tehničnega vidika, je bil ves čas upoštevan tudi okoljski vidik, saj je bila za odločitev za povečanje zmogljivosti ključna tudi izvedljivost posameznih različic. V prvem krogu vrednotenja je bila kot najprimernejša izbrana različica V4 z dolžino 47,8 km. V postopku optimizacije trase je bila izdelana še različica V4.1 z dolžino 51 km. Optimizirana različica je sicer nekoliko daljša, vendar ugodnejša z vidika investicije. Ministrstvo za promet je poleti 1999 dalo pobudo za pripravo dveh DLN, in sicer za železniški povezavi Divača–Kozina in Kozina–Koper. Postopka priprave DLN se nista začela, ker je bila s strani takrat pristojne ustanove, Uprave RS za varstvo narave, zaradi velike koncentracije naravnih vrednot oziroma zavarovanih ekološko pomembnih območij, predvsem Kra- škega roba, preko katerih bi potekala železnica, različica V4.1 z naravovarstvenega vidika preliminarno ocenjena kot nespre- jemljiva. V primeru nadaljnjega načrtovanja trase po različici V4.1 je bila ugotovljena tudi velika potencialna nevarnost onesnaženja vodnega vira Rižana. Umeščanje drugega tira se je nadaljevalo s proučevanjem dru- gih različic. Kot rezultat preučevanja je bila kot najustreznejša predlagana optimizirana trasa po različici I/2. Trasa te različice se je popolnoma odmaknila od obstoječe trase železniške proge in poteka v predoru. K predlogu trase po različici I/2 so bile pridobljene usmeritve nosilcev urejanja prostora in stališča javnosti, na podlagi kate- rih je bila trasa dodatno optimizirana (različica I/3). To razli- čico so podprli vse lokalne skupnosti in pristojna ministrstva. Prednosti in pomanjkljivosti te različice so bile skupaj s pred- nostmi in pomanjkljivostmi drugih mogočih različic  (prika- zane na sliki  7) predstavljene v študiji »Predlog stališč do izbora variante drugega tira Divača–Koper«, ki jo je izdelalo SŽ Projektivno podjetje Ljubljana d. d. Glede na takrat pote- kajoče meddržavne pogovore z Republiko Italijo je bila v  tej študiji upoštevana tudi možnost priključevanja na hitro progo na odseku Trst–Divača, različica M. Različice so bile primerja- ne z gradbeno-tehničnega in prometno-gospodarskega vidika. Na podlagi rezultatov te študije je Ministrstvo za promet pozi- mi 2000 dalo pobudo za pripravo DLN za drugi tir za celoten odsek Divača–Koper. V okviru priprave DLN je bila izdelana študija različic, ki je celovito primerjala različici I/2 in I/3. Na osnovi strokovnih podlag po posameznih primerjalnih vi- dikih je bilo ocenjeno, da je sprejemljivejša različica I/3. Tra- sa izpolnjuje prometno-tehnične in varnostne kriterije, hkrati pa se izogne večini varovanih območij. Za to različico je bil izdelan predlog državnega lokacijskega načrta, ki ga je vlada poleti 2005 sprejela z uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper. Poleti 2007 je Ministrstvo za promet podalo pobudo za spre- membo in dopolnitev sprejetega DLN. Razlog za pobudo je bila potreba, da se nova proga med Divačo in Koprom načrtuje kot dvotirna, nanjo pa bi se priključila tudi nova železniška povezava med Divačo in Trstom. Podlaga za pobudo za spre- membo DLN je bila študija »Preveritev možnosti gradnje nove dvotirne železniške proge med Divačo in Koprom po trasi variante I/3«, ki jo je kot zasnovalno študijo izdelalo SŽ Projektivno podjetje Ljubljana d. d. Naloga te študije je bila izdelati zasnovo nove dvotirne proge Divača–Koper, ki poteka po trasi, določeni z uredbo o držav- nem lokacijskem načrtu (za enotirno progo). Preveriti je bilo treba vse posege, ki bi bili spremenjeni zaradi dvotirnosti pro- ge. Osnovne značilnosti trase  (hitrost, nagibi, elektrifikacija, dopustne osne in dolžinske obremenitve ...) so ostale enake. Vlada RS je julija 2008 je sprejela sklep o začetku priprave spre- memb in dopolnitev državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper v novo dvotirno progo, ki v skupen projekt povezuje drugi tir in novo hitro progo Trst–Divača. Kot glavna smer je bila predvidena smer Trst–Divača, od katere se v cepišču v predoru v bližini Črnega Kala odcepi smer proti Kopru. Hkrati s temi dejavnostmi je bila v okviru Pobude skup- nosti Interreg  III/A Slovenija-Italija izdelana tudi »Študija izvedljivosti nove železniške povezave Trst–Divača«, ki jo je julija 2008 izdelalo SŽ – Projektivno podjetje, Ljubljana, d. d. Priključek proge iz smeri Trsta je bil predviden v cepišču proge Divača–Koper, v predoru na odseku med Divačo in Črnim Kalom. Na podlagi sklepa ministra za promet, ki je spomladi  2009 določil, da se na odseku Divača–cepišče načrtuje dvotirna pro- ga, na odseku cepišče–Koper pa enotirna proga, se je začela izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta predvideva izgradnjo enotirne proge na odseku od Črnega Kala 27. Sedlarjevo srečanje – Drugi tir – od strateških usmeritev do gradbenega dovoljenja uizziv-27-izredna-01.indd 39 7.10.2016 9:17:35 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 40 Slika 6: Različice, obravnavane v naslednjih krogih primerjave (študija upravičenosti iz leta 1996) (vir: Arhivsko gradivo MOP DzPGS – postopek priprave DPN). Slika 7: Različice, obravnavane v študiji SŽ iz leta 2000 (vir: Arhivsko gradivo MOP DzPGS – postopek priprave DPN). 27. Sedlarjevo srečanje – L. HUMERCA ŠOLAR idr. uizziv-27-izredna-01.indd 40 7.10.2016 9:17:36 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 41 do Kopra v skladu z veljavnim DLN, na odseku od Divače do Črnega Kala pa se obstoječa uredba o DLN dopolni tako, da se načrtuje dvotirna proga z odcepom v smeri proti Trstu. Po končani dopolnitvi DLN za dvotirno progo na odseku Di- vača–Črni Kal naj bi sledila dopolnitev v dvotirnost tudi na odseku Črni Kal–Koper. V začetku leta 2010 je Republika Italija odstopila od načrto- vanja trase Trst–Divača na tem območju. Posledično je Mi- nistrstvo za promet predlagalo ustavitev postopka priprave sprememb in dopolnitev uredbe o DLN. Sklenjeno je bilo, da se nadaljuje izdelava PGD na odseku od Črnega Kala do Kopra, na odseku od Divače do Črnega Kala pa se PGD izdela skladno z veljavno uredbo o DLN. Postopek priprave sprememb in dopolnitev uredbe o DLN se je vseeno nadaljeval, toda le tiste posege, ki so potrebni zaradi dodatnih ureditev zunaj območja veljavnega DLN, ugotovlje- nih v fazi izdelave PGD. V spremembah in dopolnitvah DLN je načrtovana tudi optimizirana rešitev premoščanja potoka Glinščica. Namesto prvotno načrtovanega nasipa je v spre- menjeni rešitvi načrtovan viadukt, s čimer se je zmanjšal vpliv posega na navedeni potok. Sočasno s pripravo sprememb in dopolnitev uredbe o DLN v skrčenem obsegu se je pridobivalo okoljevarstveno soglasje, nadaljevala pa se je tudi izdelava vse potrebne projektne doku- mentacije na podlagi veljavne uredbe o DLN. Uredba o spre- membah in dopolnitvah uredbe o DLN za drugi tir železniške proge Divača–Koper je bila sprejeta poleti 2014. 3 Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja se je začel decem- bra  2011. Dinamika je bila upočasnjena zaradi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja ter hkrati potekajočega postopka sprememb in dopolnitev državnega lokacijskega načrta. Uprav- ni organ je roke za dopolnitev zahteve večkrat podaljšal, saj je moral investitor v tem času pridobiti tudi zemljišča za gradnjo, zaradi česar je bilo treba skleniti pogodbe z lastniki zemljišč, na katerih je bila predvidena gradnja. Sočasno s tem postopkom so potekali tudi drugi postopki iz- daje gradbenega dovoljenja, nekateri so se začeli že leta 2008. Izdano je bilo več gradbenih dovoljenj za modernizacijo ob- stoječe proge Divača–Koper, npr. za: • rekonstrukcijo železniških postaj Divača, Kozina, Ko- per – tovorna, • ukinitev večnivojskih križanj na obstoječi progi Diva- ča–Koper in gradnjo novih podvozov ali nadvozov na obstoječi progi, • prilagoditev obstoječe proge Divača–Koper v krivinah in naklonih. Gradbena dovoljenja za navedene posege so bila izdana na pod- lagi takrat veljavnih občinskih prostorskih aktov, ki so take gradnje omogočali, razen v delu podvozov Brgod in Prešnica, za katera je bil sprejet občinski podrobni prostorski načrt, pri- pravljen prav za ta posega. Nekaj gradbenih dovoljenj je bilo izdano tudi na podlagi sprejetega DLN, in sicer za prestavitve električnih in teleko- munikacijskih vodov, gradnje elektronapajalnih postaj ipd. Vse te posege je bilo namreč treba izvesti pred začetkom gradnje drugega tira. Navedeni posegi so bili večinoma že izvedeni ozi- roma se izvajajo, ker je njihova izvedba predpogoj za gradnjo trase drugega tira Divača–Koper. Leta  2014 je bila sprejeta sprememba DLN in pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Investitor je pripravo projekta po- spešil, ker se je izrazilo tudi v dejavnostih postopka za prido- bivanje gradbenega dovoljenja. Konec leta  2014 je investitor vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za prvi del trase s koprske strani v dolžini 1,2  km. Januarja  2015 je upravni organ  (Ministrstvo za okolje in prostor) v postopek vključil stranske udeležence. Marca  2015 je izvedel ustno obravnavo, na kateri jim je predstavil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in zbral njihove pripombe. Stranski udeleženci so izrazili podporo projektu drugega tira, določene pripombe so bile podane le v zvezi s pridobivanjem posameznih zemljišč, za katera so postopki razlastitev še potekali. Pripombe so bile dane v smislu višine odškodnine, ne pa kot nasprotovanje pro- jektu oziroma prenosu lastninske pravice. Gradbeno dovoljenje za ta odsek je bilo izdano marca 2015 in je pravnomočno. Slika 8: Končna rešitev poteka trase drugega tira železniške proge na odseku Divača–Koper (uredba o spremembah in dopolnitvah ured- be o DLN za drugi tir železniške proge Divača–Koper) (vir: Arhivsko gradivo MOP DzPGS – postopek priprave DPN) 27. Sedlarjevo srečanje – Drugi tir – od strateških usmeritev do gradbenega dovoljenja uizziv-27-izredna-01.indd 41 7.10.2016 9:17:36 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 42 V nadaljevanju leta  2015 se je investitor odločal med mož- nostjo pridobivanja delnih gradbenih dovoljenj za posamezne odseke in možnostjo pridobivanja enotnega dovoljenja za celo traso železniške proge Divača–Koper. Avgusta 2015 se je začel postopek izdaje gradbenega dovoljenja za del trase med posta- jo Divača in predorom T1. Odločitev je bila decembra 2015 spremenjena, investitor je vložil vlogo za pridobitev gradbe- nega dovoljenja za celotno traso. Upravni organ je v postopek vključil stranke in razpisal devet ustnih obravnav na različnih lokacijah (Koper, Divača, Kozina), na katerih jih je seznanil s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tudi na teh obravnavah ni bilo izraženega nasprotovanja projektu, kar prav gotovo kaže, da je bil projekt kot celota že dalj časa medijsko izpostavljen in v prostoru dobro znan ter javno sprejet kot pozitiven, deloma pa tudi zaradi kakovostne priprave predstav- nikov investitorja (pooblaščencev in projektanta) na obravnave z ustreznimi predstavitvami projekta, korektnim odnosom in strokovnimi odgovori na konkretna vprašanja strank. Gradbeno dovoljenje za celo traso drugega tira je bilo izdano marca 2016. Prispevek končujemo z navedbo statističnih podatkov, ki po- nazarjajo obsežnost projekta, zahtevnost dela in udeležence, ki so sodelovali v postopku izdaje gradbenega dovoljenja: • Projekt za gradnjo tira v dolžini 27 km, ki zajema osem predorov in kar 20  km trase pod zemljo, dva viadukta, od katerih je eden v zaprti izvedbi, ter številne deviacije obstoječih cest in poti, izgradnjo novih dostopnih poti, deviacijo obstoječe proge v dolžini 900  m, prestavitve električnih in telekomunikacijskih vodov in gradnjo dveh elektronapajalnih postaj za potrebe elektrifikacije proge, je sestavljen iz  14  posameznih projektov, združenih v celoto; • skupaj obsega  175  fasciklov  (štiri omare), od tega kar 10 vodilnih map; • kljub izrazito podzemni gradnji je investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja moral pridobiti pravico za gradnjo za kar 1.154 zemljišč; • v postopek je bilo vključeno 520 strank in 22 soglasoda- jalcev, ki so skupaj izdali 135 soglasij. Mag. Lenča Humerca Šolar, univ. dipl. geografinja in anglistka Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska 21, 1000 Ljubljana E-pošta: lenca.humerca-solar@gov.si Meta Muršec, univ. dipl. ing. arh. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska 21, 1000 Ljubljana Varja Majcen Ljubič, univ. dipl. prav. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska 21, 1000 Ljubljana Pavli Koc, univ. dipl. ing. arh. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska 21, 1000 Ljubljana Literatura in viri Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Ur. l. RS, št. 76/04. Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, MZI, 2015. Spletne strani MZI, http://www.drugitir.si/, Drugi_tir_zelezniske_pro- ge_Divaca.pdf. Nacionalni program razvoja Slovenske železniške infrastrukture, Ur. l. RS, št. 13/96. Spis postopka priprave DLN, MOP 1996–2004. Spis postopka priprave sprememb in dopolnitev DLN, MOP 2007–2014. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper (Ur l. RS, št. 43/05, 48/11, 59/14 in 88/15). Spis postopka pridobitve gradbenega dovoljenja št. 35105-118/2011, MOP 2011–2016. Internet 1: http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/, Drugi_tir_zelezniske_proge_Divaca.pdf 27. Sedlarjevo srečanje – L. HUMERCA ŠOLAR idr. uizziv-27-izredna-01.indd 42 7.10.2016 9:17:36