96. ftnllln.
f lliblliil, i CftFtBh, Z9. apiHa 1915.
XLVIII. IbIo.
^^l^^h _A^L^| ^^&^^m    ^^^B    .^^&_^H  _^H, ^^h   ^^L ^^m  ^^ft^^^L    ^^h                  ^H ^^B   ^^b Mh.   ^R ^^K.   BK. SSS    JKI& JSff   ,^^
.Sloraufci N<roda vdj* v U«Mtanl ne don dc$t*xMen:                •           ▼ uprsvništvu prejcnun: eek> leto napr^j   . V •   •   K 24-— 1 cdo leto naprej   .   t   .   •   K 22*— pol leta       m      •%•*•}•    • 12-- 1 pol leti       m      .  .   #-,    . 11 — fem leta     „       •.%!•;•    .   6-— 1 četrt Hti     „      •*.*•*•   .   550 sa mesec    m      ,   # •  .   9   2*— 1 na metec    .      •••.,.   1*90 •
DcpW na] st frtnkirajo. Rokopisi se ne vraPajo. UrednUtrot Kaailova ulica *L ft (v pritličju levoj Ultlon *L 34.
IzMafa Tsak 4aa zv«£«r IgvseoiM nedel]e !■ pnsalfc«.
faserati veljajo:  peterostopna  petit vrsta  za enkrat  po   16 vin., za   dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   večkrat  po 12 vin.   Pa rte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpravniStvu naj ge po§iljajo naiočnine, reklamacije, inserati i. t d,
to je administrativne stvari.
■                     Posameua itevllfca velfa 10 vtaar|«v.                      ■
Ka pisoena naročila brez istodobne vposlatve naročninc M n« azil*. »Narodna tiikarna" telefon st. SS.
.Slovenski Narod* velja po pošti: ia Avstto-Ogrsko:                                       za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej     •   K 25*—     ćelo leto naprej        .   .   .   K 38 — pol leta       m        „     •   .    • 13-—       za Ameriko in vse druge deseto: cetrt leta     m        „     •   •    9   o 50                                            & na mesec    m        m     ,   •    •   230     ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 36,-r-
VpraŠanjem glede Jnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH zn*toXm. Cpravništvo (spo daj, dvorižče levo), Knaflova ulica si. 5, tele ion šXt3.
Svetovna vojna.
Naša artiljerija je razstrelila 2 ruski munidjski skladišči. — Odbiti ruski napadi pri Ostrem vrhu. — Nemški uspehi v Flandriji in na Francoskem.  —  Zavzete  ruske  pozicije  pri
Suvvalkih.
RAZSTRELJENO    RUSKO   MUNI-CIJSKO SKLADIŠČE.
Dunaj, 28. aprila. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 28. aprila opoMne:
Splošni položaj je neizpreme-njen.
V  Karpatih in   v   ruski  Poljski semtertja srditi topovski boji.
Naša artiljerija je s svojim ognjem zadela dve ruski municijskt skladišči ter ju razstrelila.
Opetovane noćne napade v od« seku vzhodno od Ostrega vrha smo odbili.
V  jugovzhodni  Galiciji in v Bukovini    ni    nobenih    posebnih     do-godkov.
Namestnik    načelnika    generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
ZAVZETE   RUSKE  POSTOJANKE
PRI   SUVVALKIH.   —  470 RUSOV
VJETIH.
Berolin, 28. aprila. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada:
Veliki glavni stan, dne 28. aprila.
Vzhodno   bojišče:
Z napadom smo zavzeli sever-novzhodno in vzhodno od Suwalkov ruske pozicije v frontni šlrokosti 20 kilometrov.
Severno od Prasznisza smo vje-I! 2 častnika, 470 mož ter vplenili 3 strojne puške.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOJI V KARPATIH.
Snočnje poročilo iz Karpatov prinaša vest, da so se vršili ponekod le boji tepov. Opetovani ruski nočni napadi na Ostrv vrh so naše čete krvavo zavrnile. Tuđi o eksploziji dveh ruskih skladišč municije poro-| ča uradno poročilo, ne pove pa. kje j so naši dosegli ta važen uspeh. O ; bojih za prelaz Uzsok to pot uradno ; poročilo ne govori, znamenje, da se | tam ni zgodilo nič kar bi bilo beleži-I ti. Da Rusi še nišo opustili svojega namena, zasesti ta prelaz, ie pač jasno, spoznali pa so tuc'i veliko odpor-no silo naših čet ter gotovo čakajo na nova ojačenja.
BOJI  V  BUKOVINI.
Iz Bukarešte poročajo: Boji v Bukovini in južni Galiciji trajajo, da-siravno so avstrijske čete dosegle prvi cilj svoje ofenzive. Desni breg Dnjestra je skoraj popolnoma prost sovražnika. Vsi poskusi Rusov, da bi od Avstrijcev zasedene pozicije v Besarabiji zopet zavzeli, so bili brezuspešni.
Iz Črnovic: Rusi so zapustili po silnem boju Bojan, eno najvažnejših točk ob ruski meji. Naša težka artiljerija je prizadejala sovražniku velike izgube. Ruske pozicije pri Novo-sielici so nevzdržne. Pričakovati je, da se bodo Rusi umaknili ob mejo.
»Universul« poroča: V četrtek in petek so skušali Rusi prekoračiti bukovinsko mejo v smeri gozda To-porouc ter so zadeli pri tem na av-stro-ogrske čete. Boj se je končal s
tem, da so bili Rusi odbiti in so se umaknili Rusi na Malenke v Besarabiji.
*
POLOŽAJ   NA    SfVERNEM POLJSKEM.
Na naši fronti v Karpatih, v Oa-liciji in na Poljskem se ni zgodilo zadnje dni nič pomcnibne^a. Naše čete so odbile povsod ruske napade in so se držale v vseh svojih pozici-jah.
Vzhodno od Suvalkov pa se je pričelo zopet živahnejše gibanje. Nemške čete so napadale vzhodno in severovzhodno od Suvalkjv in vrgle Ruse na fronti 20 km iz njihovih pozicij. Sunek je zadel, kukor se da sklepati iz obsežncsti šunka, več sovražnih armadnih zborov. Kakšer namen je imel ta sunek in kake po-slediee bo imel, se seaaj še ne da po-vedati.
*
POTOPITEV FRANC. OKLOPNE KRIŽARKE   »LEON   GAMBETTA«.
Francosko poročilo o križarki »Leon Gambetta«.
Pariz, 2$. aprila. (Kor. urad.) »Agence Havas« je prirbčila to-le noto:
Sumarične brzciavrke nam po-ročajo, da je bila oklopna križarka »Leon Gambetta<' torpedirana v no-či od 36. na 27. aprila v Adriji v blizini Otranta. Podrobnosti Še ni, ven-dar pa imamo gotovost, da je bil re-Šen vsaj del posadke.
Reševa!no delo.
Križarka »Leon Gambetta« je bila torpedirana, ko le moštvo trdno spalo. Večina rešenih ni bila oble-čena. Na kraju nesreće so bili zbrani vsi torpedni čolni postaj Brindisi, Tarent in Otranto.
Rim, 27. aprila, (Kor. urad.) »Gi-ornale d' ItaJia« poroča iz Brindisi-ja: Ker radioteie^rafični aparati oklopne križarke »Leon Gambetta« nišo funkcionirali, bi bile človeške izdube največje, če bi ne intervenirali italijanski semaforisti, ki so na vse strani odposlali klice na pomoč in se tuđi sami navzlic temni noči odpeliali v čolnih k reševalnemu de-lu. Skoro takoj nato so se odpeljali vsi    v    okolici se nahajajoči ribiški
čolni, ki so jih vodili semaforisti, in pa par torpednih čolnov naše vojne mornarice, na kraj nesreče. Posad-ka Iadje je štela 720 mož. Vsi torpedni rušilci iz Brindisija in Otranta, kakor tuđi druge, iz Tarenta došle Iadje, so na kraju nesreče ter iščejo po rnorju. Tuđi mnogo zdravnikov z veliko množino zdravilnega materijala je hitro došlo. Pet mož od 10S, ki so bili rešeni, so ranjeni. Okrajne oblasti so dobile ukaz. naj pošliejo obleko.
Brind;si, 28. aprila. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani«. Danes zjutraj je na krovu torpednih čolnov dospelo sem 18 rešenih mornarjev »Leona Oambette«. Skoro vsi so ranjeni. Spravili so jih v mornariško bolnico.
Podrobnosti.
Rim, 2S. aprila. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani«. »Messaggero« poroča o potopitvi »Leona Gam-bette <: Po poizvedovalni vožnji v Otrantskem kanalu je vozila križarka v smeri proti Malti, da bi dospela do ostalih križark. Okoli ene ure po-noči je srečala jadrnico z italijan-skim znakom. Našla je vse italijan-ske papirje v popolnem redu. Komaj je jadrnica odplula, ie bila križarka xLecn Gambeta ■< zadeta od torpeda, ki je narravil veliko luknjo v prostor za stroje in dinamo. Takoj so na lad-ji ugasnile vse luči in ladja se je na-haiala v največji temi. Vsled tega ni mogla drjati nikakih porocil. V še ne 20 minutah se ie križarka potopila. Dva v morje izpuščena čolna, ki sta bila polna mornarjev, sta se prevr-nila. Druge Čolne. v katerih je b'Io 10S mornarjev, so mogli resiti. Ob 7. zjutraj je opazila neka italijanska ladja čolne ter lim hitela na pomoč. Včeraj ob 3. popoldne je došla v Santo iMaria di Leuca flotila italijan-skih torpednih rusilcev, ki so pripe-Ijali obleko za rešene mornarje, ki so jih danes odpeljali v Sirakuze. Med rešenimi je tuđi deset častni-kov. — - Corriere d* Ttalia- piše: 1 orpediranje se je iz\TŠilo natančno 15 mili od svctilnika Santa Maria di Leuca. Rešeni franroski Častniki me-niio, da je »Leon Gambetta« izgubljen, ker je luknja. ki jo je povzročil torpedo, nenavadno velika.
Briiidisi, 28. aprila. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani.«    —    O potopitvi
»Leona Gambette« so se izvedele še sledeče podrobnosti: Oklopna križarka je vozila z zelo zmanjšano hi-trostjo kakih sedmih milj v uri. »U 5« jo je d\ akrat zadel s torpedom. Drugi torpedo ie eksplodiral v strojnici ter razdejal dinamostroic, vsled česar ladja ni mogla radiotele-grafično klicati na pomoč. Smrtno zadeta križarka je skušala dospeti do obali, da nasedc na peščino. Prišla pa ni tako daieč. ker se je čez deset minut potopila. Prva sta prišla na pomoč italijanska torpednu čolna 33. in 37. Na morju so plavaii ostanki razbitih čolnov. Preživeči mornarji, ki so napravili brode in vesla, so klicali na pomoč. Torpedni čolni so izvlekli iz morja 18 mornar je v, ki so dobili na krovu prvo pomoč in okrepčilo. Nato je prišla iz Tarenta eskadrila torpednih rusilcev tipa »Indomito« s čolni, ki so sprejeli na krov 10S mornarjev ter prepeljali v Castrignano del Capo, Lecce in Tarent. Admiral Senet in vsi častniki »Leona Gambette« so nirtvi.
Brindisi, 2S. aprila. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani.« Od rešenih mornarjev »Leona Gambette« se izve, da je bila križarka zadeta od dveh torpedov na levi strani in se je v desetih minutah potopila. Število rešenih znaša 136. 53 mrtvih so poteg-nili iz morja. ki so bili danes zjutraj na pokopališču v Casirignano pokopani z vojaškimi častmi.
Veselje v Berolinu.
Berolin. 28. aprila. (Kor. urad.) Vsled uspeha avstro-ogrskega pod-morskega čolna, čegar popolen po-men so spoznali se le iz današnjega dunaiskega poročila. vlada povsod veliko veselje. To veselje je bilo še večje vsled poročil o bojih za Dar-danele, ki so se izvršili ugodno za Turke, in pa vsltfd poročil z zahod-nega bojišča. Splošno se z občudo-vanjem govori o hrabrem činu av-stro-ogrskega podmorskega čolna. Časopisje, ki govori o uradnem du-najskem poročilu, čestita avstro-cgrskemu brodovju k lepeniu činu njegovega podmorskega čolna, ter naglaša, da pomenja usoešno torpediranje daleč od domaćega voinega pristanišča prav poseben hvale vre-den čin.
LISTEK.
Amerikanka.
Francoski spisal  Pierre de Cou-le vain.
(Dalje.)
'*' — Nesreća? je vprašal Guy raz-bnrjeii. Jacques je odprl oči in se prisilil k nasmehu.
—  Udarec konjskega kopita. Zdi se mi, da mi je zlomil koleno.
—  Vi mnogo trpite? je vprašala vojvodinja s pogledom polnim    Iju-bezni    in    nepopisno    socutnim na-glasom.
—  Silno.
Markijev obraz se ie bolestno skrčil.
—  Konjaka, hitro, je ukazal vi-comte.
—    Obvestite    mojo    mater m Annie, da se preveč ne prestrašite, je del Jacques,    kakor  hitro so ga poživili požirki konjaka.
—  Žc grem, je dela živahno vojvodinja.
In odšla je; srce se ji je krčilo, noge so se ji šibile in v celem svojem bitju je čutila bolečine Ijublje-nega moža.
Zdravnik, katerega so na srečo našli doma, je izjavil, da koleno ni zlomljeno. Dal si je prinesti ledu, odredil komprese, vbrizgaJ morfm in pomiril vse radi mogočih posledi;.
Komaj se je Kristijana pami-rila, ko je spoznala, da se je izdala. Ob misli, da je vicomte de Nozay, morda tuđi Jacques u<r?nil njeno skrivnost, ji je plameneča rdečica zalila lice in ponosno je dvignila glavo. Čutila je, da je še vedno dovolj močna, da vara Guva in markija.
Ta noč je bila za Jacquesa zelo slaba. Polastila se ga je vročica in ćelo bledlo se mu je. V trenotkih zavesti se je spomnil na krik vojvo-dinje in na strah, ki ga ji je bral v cčeh. Vse te stvari so se mu vtisnile v spomin, v dušo, in so tam vzbu-dile veselje, ki je premagalo fizično trpljenje.
Naslednji dan se je dal prenesti v svojo pisalno sobo, da se poslovi od Kristijane. Annie mu jo je pripe-liala. Bila je v potni obleki, prhrav-liena za odhod.
—  Prestrašil sem vas, je dejal, jo poželjivo motril  in  skušal  zaman odkriti na njenem   licu sled   razbur-jenja.
—  Prestrašili! je vzkliknila, se-veda. Onesvestila bi se ... da sem slabotna  ženska.  Sodite  sami!     Mislila sem, da ste mrtvi.
Nato mu je Kristijana brez vsa-kega odmora izrekla svoje obžalo-vanje radi nezgode in ga zagotavlja-la, da jo veseli, ker more pomirje-na odpotovati. Zahvalila se mu je za vse prijetnosti, ki jih je vžila pod njegovo streho, vse to v najnarav-nejšem, najpriprostejšem tonu.  Guy
de Nozav, ki je bil navzoč, si ni mo-gel kaj, da jo je motril z občudova-njem in rekel si je:
—  »Zelo močna je ... zelo močna ... Kaka divna igra!
Ko je Jacques zaslišal ropot voza, ki je odvedel vojvodinjo, je na-gnil svojo bledo glavo na vzglavje in zaprl oči.
—  Kako jo ljubim! Kako jo ljubim! je šepetal.
Marki ni tako hitro okreval, kakor so pričakovali. Štirinajst dni je ležal na ehaiselongui "n naslednje tri tedne je le s težavo hodil.
Jacques je mnogo trpel vsled odsotnosti vojvodinje. Kadar so se odprta vrata, je nehote pričnkoval. da vstopi ona. Grad, njegova žena. mati, njegov sin. njegovi prijatelji, vse se mu je zdelo pusto, strašne pusto. Tedaj je spoznat bolečine, ki so gorje kakor uboštvo. Nikdar bi ne bil tega verjel. V tem položaju mu ni bilo nič nevarnejšega kakor brezdelnost, v katero ga je obsojala bolezen. Zopet se je potapljal v svoje sanjarije in grebel po svoji duši za starimi spomini. Včasih je iz tega zaklada spominov zasijal svitel ža-rek in tedaj je bil kakor zaslepljen. Gospa de Blanzac ga je ljubila! Ni se upal priznati si tega z besedami, toda čutil je. Tedaj mu je srce hitrej-še utripalo, nehote je razprostrl svoje roke, da objame svojo prika-zen in njegove čutne Ijubezni polne ustnice so poluglasno, da je mogel
slišati, šepetale ime Kristijana, ki mu je povzročalo sedaj neizmerno veselje.
XII.
Po božičnih praznikih sta marki in markiza d' Anguilhon odšla v Cannes, kamor sta bila povabljena.
Vojvodinja ju je prosila, naj se za nekaj dni ustavita v Blanzacu. Jacques pa je z ozirom na otroka od-klonil.
Annie je s posebnim veseljem uživala lepi Saint - Michelski grad, kjer se je na svojem ženitovanjskem potovanju prvič ustavila. Ni si mogla prav predstavljati, da se vrača zdaj tja z otrokom.
Marki je z obžalovanjem mislil na tisto neskaljeno srečo, ki jo je preteklega leta užival na ravnoistem mestu. Spomini na medene tedne, pogled na njegovega sina, tako moč-nega in lepega, so sicer trenotno prepodili Kristijanino podobo, toda skoro se je zopet prikazala, čistej-ša, jasnejša in zatemnila je vse drugo.
Tedaj se je marki resnieno tru-dil, da umori to ljubezen, ki ga je mogla zapeljati do podlih dejanj. Oprijel se je takorekoč krčevito svoje žene. Potom najintimnejših ćelo zaupnih pogovorov je skušal priti ž njo v ožji stik. Ves ta trud pa ga je na žalost le prepričal, kako malo sorodnih vezij obstoji med njim in njegovo ženo. Prestrašil se je in pogum mu je upadel. Na njego-
vo Iastno zahtevo se je Annie nava-dila govoriti ž njim angleški. S tem je zanj sicer pridobila na mičnosti in ćelo pikantnosti, zdela pa se mu je še bolj tuja. Vedno se je bal — in pogosto brez povoda — da ga ne razume in da ga ne more razumeti, Markija si mOral zabavati ali pa interesirati. Mlada Amerikanka je mnogo govorila, zabavati pa ga ni znala. Skrajno muzikalična je igrala z dovršeno korektnostjo, toda njena krepka in sijajna igra ni delala Jacquesu nikakega veselja. Neznana ji je bila umetnost, kako vzbuditi hrepenenje, ni si znala odkupiti svojih ljubeznivostij s kapricami in svo-jeglavnostjo. Ta zakonski flirt, ki ga ume morda samo Francozinja, se bi ji zdel smešen in celo nemoralen. fz samospoštovanja ne bi storila niti najmanjšega koraka, da si ohrani zvestobo svojega moža. Zvestoba je bila zanjo enostavno stvar lojalnosti in poštenja. Poročila je plemića, ki ni zmožen prevare. Pi3d zakonom se je nad vse bala franeoske nezve-stobe, s katero so jo tako zelo strašili. Zdaj, čudno, se je ni vec bala. Od časa do časa je sicer uvidela, da Jacquesa ne more povsem zadnsti-ti; toda vselej jo je znal pomiriti. Nikdar ni bila bolj mirna, bolj za-upanja polna, kakor tedaj, ko je bila svojega otroka doječ dvakrat raz-orožena. Tako je življenje!
(Dalje prihodnjič.)
tSran 2.
.SLOVENSKI NAKOU', dne 25. aprila   1915.
35. žtev.
ffemško   časopisje o potopitvl francoske križarke.
Đerolin, 28. aprila. (Kor. urad.) O potopitvi oklopne križarke »Leon Gambetta« piše »Norddeutsche AH-gemeine Zeitung«: Uradna potrditev Čina avstro-ogrskega podmorskega čolna »U V.« zvišuje še veselje, ki se je polastilo berolinskega prebival-stva, ko je včeraj v širših krogih po-iStalo znano prvo poročilo. S posebnim zadoščenjem se sliši, da »Leon Oambetta« ni bil samo težko zadet, marveč se je tuđi potopi 1. S tem si je pridobilo avstro-ogrsko vojno brodovje nov list slave v svoji zgo-dovini. V pogumni vožnji se je od-daljil podmorski čoln kakih 900 km od svojega operacijskega oporišča ter vdrl do izhoda Jadranskega morja v Sredozemsko morje. Tam 5e naletel na sovražno vojno ladjo, ki je kmalu postala žrtev napada. Z bistvom pomorskega bojisča v av-stro-ogrskih in italijanskih bojiščih je v zvezi dejstvo, da brodovje našega zaveznika nima dovolj prilike za večja podvzetja. Kadarkoli pa se je moglo gibati, je pokazalo' podjet-nega duha in premišlieno preračunje-nje, združeno s pogumom, ki nanovo pričajo o tem, da slavne tradicije vojne mornarice Avstro-Ogrske v današnjih potomcih ne žive samo dalje, marveč tuđi še z istimi silami naprej delujejo. Z veseljem sprem-ljamo Nemci dejstvo, da je avstro-ogrska pomorska vojna moč posegla v vojne dogodke ter ji želimo na-daljnih lepih uspehov.
ćastno darllo za moitvo »U 5.«.
Budimpešta, 28. aprila. (Kor. u.) Neka tukajšnja trgovska tvrdka je od veselja nad junaškim činom pod-morskega Čolna »U 5.« izročila hon-vednemu ministru 1000 kron kot častno darilo za moštvo tega pod-morskega čolna.
Z JUŽNEGA BOJIŠCA.
»Pester Llovd.« javlja: Po fran-coskih poročilih so bombardiral: avstrijski avijatiki Bar ter železnico. ki vodi iz Bara na Rijeko. Obmeta-vali so z bombami tuđi Cetinje in Ravnice.
Stockholmski »Dagblad« poro-ča, da je položaj civilnega prebival-stva v Srbiji obupen. Le armada dobiva kruh iz Rusije in municijo iz Francije. Ruska diplomacija viada v Srbiji neomejeno, pogaja se z Bolga-rijo in vse kaže, da bo izigrala te dve državi eno proti drugi.
ODBITI  ANGLEŠKI   NAPADI   PR
YPERNU. —  NEMŠKI USPtiH PRI
LE MESNILU.
Berolin, 29. aprila. (Kor. urad.) Poročilo Wol?fovega urada:
Vei'ki glavni stan, dne 28. aprila.
Zapadno bojišče:
V  Flandriji so Angleži tuđi vče-raf poskusili zopet zavzeti izgubljeno ozemlje.
Popoldne so pričeli na obeh straneh ceste Ypern - Bilken z napadom, ki pa se je popolnoma razbit že 200 metrov pred nastmi pozici-jami.
Enak rezultat je imel v večer-nth urah drug angleški sunek nekoliko bolj vzhodno. Tuđi tu je imel so-vražnik močne izgube.
Na zapadnem obrežju prekopa ni sovražnik izvršil nobenega napada.
V  Champagni smo danes pono-či v naskoku zavzeli obsežno   fran-cosko utrdbeno skupino   severno   od Le Mesnila, jo zmagovito držali proti opetovanim    sov raznim   napadom ter izgradili.
Sovražnik je imel močne izgube.
Vjeli smo 60 neranjenih Franco-zov ter vplenili 4 strojne puške in 13 metalčev min.
Med rekama Mas in Može! so se po dnevi vršili samo ljuti artiljerijski boji.
Moćan franeoski napad v Pretr-skem gozdu smo krvavo odbili. Francoske izgube so bile velike.
Proti naši poziciji na Hart-mannsweilerkopfu nišo Francoz}c poskusili po ponesrečenem navalu dne 26. aprila nobenega novega napada.
Pri Altkirchu je eden naših le-talcev sestrelil na tla neki franeoski aeroplan.
Vrhovno armadno vodstvo.
•     .     • Franeoski komunike.
Iz Pariza javljajo »M. N. Nach-richten« z dne 27. aprila:
Uradno poročilo generalnega štaba z dne 26. aprila ob 3. popoldne se glasi:
Angleške čete so v Belgiji pri Eascheadaele in Broodseyndc usta-
vile nemške napade. Na to je sovražnik ljuto obstreljeval Ypern. Ob Ypernskem kanalu se nadaljujejc naše akcije.
Na višinah ob reki Mas se razvija velika bitka. S protinapadom smo preprečili naval na naše strelske jarke pri Calonnu, o katerem smo včeraj poročali. Tu zavrnjeni sovražnik je izvršil napad vzhodno od tod pri St. Remvju. Nasprotnik je imel očividno namen zopet zavzeti Les Eparges. Srdit boj, ki ga je uvede! ljut artiljerijski ogenj, se je skoro na to pričel na vzhodnih obronkih te pozicije. Nemški napad se je pone-srečil.
Poročilo ob 11. ponoči pravi: Severno od Yperna smo znatno napredovali na levi strani bojne fronte ter odbili sovražnika. Nasprotnik je irnel velike izgube. Nemci so se zopet posluževali dušečih plinov. Rabili smo obrambno sredstvo proti temu. ki se je tako pri nas, kakor pri belgijskih zaveznikih kar najboljše obneslo.
Pri Favju severno od Chaulnesa smo zavrnili ljut pehotni napad za posest rova, ki je nastal vsled eksplozije neke nemške mine. Naše čete so prepodile sovražnika in se držale tamkaj, dasi so Nemci izvršili dva protinapada.
Na višinah ob reki Mas so nemški napadi na fronti Les Charges-St. Remv končali s popolnim ne-uspehom. Vkljub najsilnejšim nem-škim naporom snio ostali gospodarji vseh pozicij pri Espargesu, ki so bile pokrite z mrtvimi trupli sovražnih vojakov.
Našemu predvČerajšnjemu umi-kantu v jarku pri Calonnu, ki je bilo samo začasno in pri katerem nismo izgubili nobenega topa, so sledili z naše strani srečnl protinapadi. Nemci so izvršili naskok z najmanj dve-ma divizijama.
V Vogezih se je posrećilo so-vražniku, da se je po Ijutem ohstre-Ijevanju nastanil na vrhu Hart-rnanns\veilerkonia. Naše čete se držale pozicije, oddaljene kakih 100 metrov od vrha. Te pozicije >mo zi-vzeli dne 23. marca. S teh pozeij smo udarili dne 26. marca ter v sedmih minutah v naskoku zavzei: vrh.
Letalci nad  Epemavsm.
Pariz, 2S. aprila. (Kor. urad.) Kakor poroča »Matin <. sta dva nem-ška ietalca vrgla v ponedeljek šest vžigalnih bomb na Epernay. Zadele nišo nikogar.
BITKA OB YSERSKEM PREKOPU
Posebna brzojavka haaikege »Vaderlanda« iz Dunkerqua poroča: Od fronte ob Yseri prihajajo vzne-mirjujoče vesti. Beesinghe je od ognja topov popolnoma razđejano. Zvoniki so videti v sredi odlomljeni. Francoske in angleške pomožne sta-cije RdeČega križa leže južno od Armentieresa. Sanitetna služba ko-maj zmaguje svoje delo. V gozdovih pri Oost-Vleterenu so Dostavili v naglici pomožne stacije. Tam leži nad 1500 ranjenih. Ob Yserskem prekopu med Beesinghom in Steen-stratom divjajo ljuti boji; 600 belgii-cev je pognalo neki nemški oddelek z nasajenimi bajoneti v Yserski pre-kop. Bežeči Nemci pa so imeli še toliko Časa, da so dajali znamenja, da so v stiski. Nato je napadio mnogo Nemcev zasledujoče Belgijcc ir nemška artiljerija je uničuioie stre-Ijala v belgijske vrste. Več kakor polovica Belgiicev je padla. ostale so vjeli. Grmovje pri Lizernu je v nemških rokah, ki obvlajjjejo tuđi most v Elferdingen. Boi traja z ne-zmanjšano silo še vedno.
Pariško časopisje pravi, da ne-nadni napad na zaveznišk.> fronto pri Ypresu ni imel onega uspeha, ki so si ga Nemci obetali. Očividno so nameravpJi Nemci prodreti proti Calaisu, zavezniki pa sedaj zopet pridobivajo nazaj izgubljene pozicije. »Liberte« pravi, da je smatrati nemški poskus za ponesrečen. >-Hu-manite« je mnenja. da se Nemcem namen ni popolnoma posrećil. napad se je napol ponesrečil, upati je, da bo mogoče Nemce popolnoma zaJr-žati,toda Nemci so odločeni za vsakc ceno predreti. Takemu sovražniku nasproti je naloga silno težavna. »Figaro« vidi v šunku proti Ypresu političen manever. Ker se nemški diplomaciji ni posrećilo pridobiti nevtralnih držav za sodelovanje poskuša Nemčija sedaj pokazat nevtralnim državam moč svoje ar-made, da jim napravi strah, da prepreci, da bi nevtralne države pri-stopile ententi. Tak manever, ki je najhujša žalitev nevtralnih držav. se bo ravno tako ponesrečil, kakor se je vojaški sunek ponesrečil. »Temps« piše, da so Nernci zadeli ob neomajen odpor. Bitka, ki se je bila, je bila za Nemce nov poraz
NEMŠKI SUNEK NA FLANDR-SKEM.
Na franeoskem bojišču so se razbili novi angleški napadi, ki so imeli namen Nemce zopet potisniti iz Ypresa. Angleži so imeli najbrže silne izgube. Občudovanja vredna aktivnost vodstva je pridobila tud! terena pri Le Mesnilu. Sicer pa so se franeoski šunki tuđi drugod popolnoma ponesrečili.
Neko londonsko poročilo govori o nemškem šunku na Flandrskem: Glasom poročil s Francoske se je ba-je nemški sunek na Steenstraate in Langenmarck ustavil. Zavezniške čete vidijo svojo glavno nalogo v tem, da zadrže brez dvoma proti Ca-laisu naperjeno prodiranje Nemcev. Ni dvoma, da so nemške čete sedaj pričele z veliko ofenzivo, da izsiljjo odločilno bitko.
»Daily Mail« poroča: Nemci se pričeli obkolilni napad ob Yseri, ki so ga že več tednov pripravljali. Napad traja brez prenehanja in silno močne čete prihajajo preko Bruslja na fronto. Brez dvoma gre za splo-šen velik napad, katerega se bodo udeležile vse čete, ki so na razpo-lago.
Iz Londona poročajo tuđi, da so Nemci pritegnili na svojo zapadno fronto mnogo Čet iz Karpatov. Oenc-ral Frcnch si je izbral novo artiljerijsko pozicijo ju^ovzhodno od Ypresa od kodcr obvladuje velik del pokrajine. Zadnje oficijalno poročilo an-glcškega vrhovnega poveljnika pri-znava, da so Angleži po zadnjem nemškem šunku zasedli mnogo bolj-še pozicije. Uradno poročilo pravi. da se je pripraviti za vsak slučaj na nove krvave dogodke. Močne nemške čete. ki so stale doslei ob holand-ski meji, najmanj 80.000 mož so Nemci dirigirali na fronto ob Yseri. Razcn teh je dospelo najmanj 500.000 mož novih nemških Čet v Belgije.
■Js
ZanesJjivost franeoskih in anglešKih poroci!.
Berolln, 2$. aprila. (Kor. urad.) \Volfiov urad poroča iz glavnega stana: Včerajšnja franeoska in an-gleška vojna poročila dado zopet uekaj zanimivih slučajev o sredstvih, s kateremi slepe naši nasprotniki javnost. Francozi trde, da so zopet zasedii 25. aprila jim iztrgani vrh Martmanns\veiJerkopfa. V resnici ta vrh po siiajno ponesrečenem napadu 26. aprila popoldne sploh ni bil več napaden. Je torej samo ob sebi umevno, v naših rokali. Angleška poročila pravijo, da so Francozi, prodirajoč na levem krilu Angležev, snet zasedli Hetras na Flanderskem. V resnici tuđi ta krai včeraj ni bil napaden. Tuđi pravi angleško poročilo. da nemsko poročilo o zavzetju štirih angleških topov. ni resnično. Obžalovati je angleško armadno vodstvo, da ji njeni podložniki tako slabo poročajo. če je tuđi razumljivo, da se je poročanje vsled naglice, s katero so angleške čete 25. aprila zapustile bojišče, nekoliko zmcdlo. Vzeti topovi so po svoji označbi iz druge londonske artiljerije in druge londonske teritorijalne divizije. Teh dvanajst l$cm topov, ki sm.) jih vze-li Angležem, bodo kmalu občutili, ko bodo stali na naši strani.
Prekarni položaji Francoske.
Pariz, 27. aprila. (Kor. urad.) Poslanec Denais razmotriva v listu »Libre parole« gospodarski položa; Francije ter pravi, da je pred vsern opustiti iluzijo, da bi ćelo zmagovita Francija dobila tako vojno odškod-nino, da bi si država napolnila svoje žepe kakor tuđi da bi posamezni dr-žavljan dobil kako premoženje. Položaj Francije bo ćelo v slučaju, da Franeoska zmaga, zamotan in neva-ren, ker primanjkuje denarja, kajti ražen amortizacije vojnih stroškov, ki bodo narasli do konca leta na približno 18 miliiard in ražen poprave škode v sedaj zasedenih pokraji-nah v znesku 5 milijard. bodo narasli stroški državi vsako leto še za eno milijardo, ražen stroSkov za vojne invalide in zaostale. K temu bo prišla še poprava francoske vojne oprave, ki bo zahtevala letno dve milijardi. Taka obremenitev državne blagajne bo imela velik vpliv na gospodarsko življenje dežele, tako da bo ćelo vojna odškodnina temu nasproti tvorila le malenkosten vir dohodkov. Pridobitev novih pokrajin bo le v tem oziru novo bogastvo za Fran-cijo, ker bo Francija v položaju iz-rabiti to bogastvo. Će bo Francija kakor do sedaj prepuščala izrabo lastnega bogastva tujcem, potem je njena misija zgrešena. Vsak Fran-coz ima nalogo, da deluje za veli-kost in blagostanje Francije. Upati je, da bo tuđi vsakdo imel voljo, to nalogo izvršiti sam, mesto pa prepustiti izvršitev tujcem.
»Times« kritizirajo taktiko angleške vlade.
London, 28. aprila. (Kor. urad.) Vojaški sodelavec lista »Times« oštro kritizira vladno taktiko in tr-Ji, da drobi moči, dočini bi se moral ves armadni materijal, ki se ga more pogrešati, poslati na glavno fronto na Flandrskem, kjur se angleške operacije neprenehoma ovirajo vsiec pomanjkanja artiljerije, kakor tud; municije. Treba je, da se operacije na drugih frontah vrše z manjšo silo, kajti biiu bi nenadomestljiva škoda, če bi angleška armada ne mogla na najvažnejšem hojišču vršiti svoje naloge zdaj, ko so izpolnjene vse za-hteve za obrambo domovine.
Internirani angleški  vjetniki na Nemškem.
Iz Amsterdama poročajo: An-gleški zunanji urad priobčuie od amerikanskega poslanika obeloda-nieno listo devetintridesetih angleških častnikov, ki se nahajajo v nem-škem vjetništvu in ki so jih Nemci prepeliali kot odgovor na nečastne postopanje s častniki in moštvom nemških podmorskih čolnov na An-gleškem v vojasko jetnišnico. Lista vsebuje med drugimi tale imena: Kapitan Grey, sorodnik sira fiduar-da Greya, kapitan Cokej, ponolbrat lorda Leicestra, poročnik Ooschen sin bivšega angleškega poslanika v Herolinu, dalje sinovi najvišjih ir odličnih pleiniških rodbin dežele »Times priponiinjaio k temu: Najbrže so Neinci izbrali č1ane najodlic-nejših angleških rodbin in pripadnike članov najslavnejših angleških rodbin, ki se nahajajo v nemškem vjetništvu.
*
Izmena vjetnikov.
London, 28. aprila. (Kor. urad.) V zbornici lordov je izjavil vojni mi-nister lord Kitchencr, odsovarjajoč na razna vprašania, da je izmena vjetnikov združena z velikimi težko-čami. ki se tembolj množe, ker vpo-rablia Nemčija vietnike, ki bi bili sicer vsled svoje starosti eproščeni vojaške službe. Glede ravnanja z angleškimi vojnimi vjetniki v Nem-čiji mora indigniran misliti, da ravnalo z njirni prav slabo. Kar se tiče nemškega maščevanja na angleških častnikih, je take vrste vjetništvo dovoljeno samo. če je to iz ozirov na varnost neobhodno potrebno.
*              *
DELO    NEMŠKIH    PODMORSKIH COLNOV.
Iz Madrida poročajo: Potnik holandskega parnika »Zeelandija«. k je d^spel v La Coruno, pripoveduie-io, da so videli pri svetilniku Noord-hinder. kako je neki nemški podinor-ski Čoln potopil angleški parnik ^Ptarningan« je imeI7S4 ton ter je bil dama v London. Podmorski čoln je ustavil parnik. ker pa je ta hotel uiti, ga je z dvema torpedoma potopil. Holandski parnik ^Begsthstrom« je rešil posadko 17 mož. Parnik »Ptamigan« je imel 784 ton ter je bil obložen s čajem, sladkorjem ter dru-gimi živili, namenjenimi v London. Tri minute po torpediranju se je parnik potopil.
Amerikanski listi poročajo. da se Angleži vsled strahu pred nem-škimi podmorskimi čolni ne upajo prepeliati kanadskega kontingenta na Angleško. V taborišču pri Salis-burvju se nahaja Še 10.000 mož kanadskih čet, ena brigada infanterije ter celotna artiljerija in konjenica.
*              *
Ustavljeni švedski parniki.
Dunaj, 2$. aprila. (Kor. urad.) ^Berlinjrske Tidcnde poroča iz Stockholma: Pet švedskih parnikov, ki so jih Nemci ustavili, so. kakor je včerai sporočilo zunanje ministrstvo,
izpustili.
*              *
Zaprta   angleška   pristanišča.
Amsterdam, 27. aprila. (K. ur.) Angleški konzulat razglaša. da bodo vsa angleška pristanišča tako za an-gieške, kakor tuđi za tuje Iadje do preklica zaprta.
*              •
A
NAPAD NA DARDANELE. Turski komunike.
Carigrad, 28. aprila, ob 5. uri 40 minut popoldne. (Kor. ur.) Glavni stan obiavlja: Sovražnik je ponovi! svoje peskuse, da bi izkrcal čete pri Kaba-Tepe in ob južnem obrežju pol-otoka Galipoli.
Včeraj je sovražnik z novinu četami poskusil napad proti obrežju pri Kumkale, a smo ga prisilili, da se je umaknih pri tem smo vplenili tri strojne puške.
Na kavkaski fronti smo odbili ruski noćni napad proti našim pred-stražsm na meii severno od Mela. Sovražnik je Imel znatne izgube.
Z ostalih bojtfšč nimamo poro-čati ničesar pomeuibnega.
*
Angleško   poročilo   o   izkrcanju na GaUpoliju.
Iz Berolina javljain z dne 27. aprila: Reuterjev urud v Londonu poroča:
Vkljub n;!?rcsnejšcniu sovražne-mu odporu v ( kopih, zavarovanih z bodečimi žieami. se je nam p> sročilo izkrcati čete na risznih točkah polotoka Cialipoli. Od ponedeljka zveefer narrej smo r:i7ATrstili na obrežju moćno armado. Z izkrceva-njem čet in z ofenzivo nadaljujemo.
Berolin, 2S. nnrila. Iz Žcncvc poročajo: Po Hurnih bojili se je končal francosko-angleški napad na otoku Oalipoli s popolnim neuspe-hom. Izkrcanc čete se nišo mogle na iiobenein mestu držati.
Veselje v Carigradu.
Iz Carigrada poročajo: \'est, da so turske čete prvi napad zavezni-kov na otoku Galipoli tako sijaino odbile, je izzvala v celcin mestu nc-popisno veselje. Popolnoma mirno pričakujeta vlada in prebivalstvo eventualne nadaljne napade v prepriča nju, da bo zmaga na strani Turčije in njenih zaveznikov. Oovo-rice. da nameravaio delati Bol^ari Turčiji težkoče v Traciji, so popolnoma neosnovane.
* Mohamed V. Zmagoviti.
Carigrad, 27. aprila. Ministrski svet je sklenil imenovati v bodoče sultana Mohamcda V. s priimkom Ohazi (zmagoviti).
Rusko  brodovje   ob   Bosporu.
Iz Petrograda javljajo »M. N. \acbriclitcn« z dne 27. aprila: Ruski veliki generalni štab poroča: Dne 25. aprila je naše črnomorsko hrodovje obstrelievalo utrdbe ob Bosporu. Na eni izmed utrdb smo opazili velike eksplozije. Neka turska oklopnica, ki se je nahaiala v morski ožini, ni reagirala na naš ogenj.
IZ NtVTRTLNIH DR?AV.
Garibaidi   pri   kralju Viktorju Ema-nuelu.
»Neue freie Presse« javlja po milanskem »Corriere«: Kralj Viktor Emanuel je sprejel Peppina Gari-t;aldija v posebni avdiienci. Oari-baldi je navdušen, kako ljubeznjiv je bil kralj. O vsebini razgovora se ne poroča ničesar.
Po avdijenci je konferiral Gari-baldi tuđi z ministrskim predsedni-kom Salandro. Avdijenca vzbuja senzacijo in radost. »Resto del Car-lino« Dravi, da sta sedaj našla prvi državljan Italije in reprezentant ljudske volje.
Princ Napoleon v Italiji.
Iz /!eneve poročajo: Princ Lo-nis Napoleon se je podal v Italijo. Kakor znano, je hotel princ Napoleon ob izhnilui vojne vstopiti v fran-cosko armado, toda bil je odklonjen.
Voiaške konference v Sofiji.
Iz Sofije poročajo: Bolgarski vojni minister ie povabil vse višje povcljnike bolgarske armade na konferenco. ki se vrši diie 2K t. itu V Sofiio se je pcvrnil tuđi Šef bolgar-skega generalnega štaba.
Zagraphos o stališču Grške.
Budimpešta, 28. aprila. »Hirlap« priobčuje razgovor z grškim zuna-njim ministrom Zographom, ki je iz-javil: Grška je že v začetku vojne notificirala svojo nevtralnost ter je v zmislu ter^a principa tuđi vedno po-stopala. Srbiji nismo nikdar pomagali. Veniz^lcsova epoha je zaključena. Mi hočemo živeti v dobrih od-nošaiih s tripleentento, pa tuđi s centralnima državama. Naši interesi se ne križajo z nobeno obeli skupin. S Turčijo se sedaj ne pogajamo, v kratkem boaeino imenovali novega poslanika za Carigrad, morda drja, Streita. Anglija je zasedla otoke LeuiROs, Tenedos in Chios ter jih tu-dl upravlja. Upamo, da nam jih po vojni zopet vrne. Dardanelsko vpra-šnje nas zelo interesira, toda vme-šavati se nočemo na noben način. Odnošaji med Grško in Bolgarijo se trajno boljšajo, kar je nedvomno ve-likega pomena.
Grška i§če posojila v AmerikL
Iz Aten poročajo: Grška vlada namerava najeti v Ameriki večje po-sojilo.
Orožje in municija iz Amerike.
Iz Nc\v Yorka poročajo: 18 tez-kih topov kalibra 14 in 15 colov je dospelo iz tovarne Bethlehem-Steel
96. Stev
.SLOVfcNSK! NAKOU-, ane 29.  aprila  1915.
STTilTI   3.
v Leattle, od koder jih bodo prepe-Ijali v neki kraj, ki ga pa nočejo na-tančneje označiti. Domneva se, da so topovi namenjeni za Rusijo. Amerikanska industrija, ki izdeluje municijo in orožje, je za eno leto pre-obložena z naročiti in so se v najno-vejšem času sklenile pogodbe za nabavo orožja in municije za dobo dveh do treh let. Ker ni mnogo to-varn oi>remljenih s potrebnimi stroji za izdelovanje topov, delajo tovarne za izdelovanje vojnega orodja noć in dan, da lahko ustrezajo mnogošte-viJnim naročiloin.
DRUGO  VOJNO   ZASEDANJE OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
V torkovi seji je odobri! ogrski državni zbor predlogo o razširjenju črnovojniške dolžnosti in predlogo o uvrstitvi ogrskih črnovojnikov v av-strijsl:e polke tuđi v tretjem branju ter Je na to razpravljal o predloži glede podaljŠanja mandatne dcbe dr-žavnozborskih poslancev. ki poteoe z dnem 21. junija, za eno leto. Pred-loga je bila navzlic ugovorom opozicije sprejeta. Včeraj je zbornica odobrila več manjših predlogov, incd katerimi se nahaja zakon o municipalnih volitvah ter zakon o odnovedi pogodbe s Cunardline.
Pričeia je nato razprava inter-pelacij o goliufiiah in nedostatkih pri armadnih dobavah. Imerpeiama Paul Farkas in KarI Huszar st« na-vedla mnogo naravnost nevene tne-ga materijala, ne Ie o goljufijali ar-inadnih liferantov, temveč iiidi o sleparijah raznih nlžjih in višiih javnih Činiteljev. Min. predsednik grof Tisza je izjavit, da se pri teh umazanih stvareh, ki tvorijo nekak rao-raličen deficit ne srne pozabiti r.a velikanski moralični plus. ki ga je rodila vojna v madžarskem narodu. Min. predsednik zavrača očitke, da bi bila vlada pri oddaji dobav za ar-mado postopala tako. kakor je bilo to v korist vladinim pristašem. Tuđi ni res, da bi bili dobivali uradniki od dobaviteijev provizije, res je le, da je neka banka, ki se je pecala z apro-vizačnimi zadevami, odškodovala razne uradnike na deželi za gotova dela neuradnega trgovskega značaja. Povsod tam, kjer je vlada zve-dela, da je kompromitiran kak urad-nik, je takoj uvedia najstrožjo pre-iskavo. Min. predsednik izjavlja. da se bo novi zakon, ki uvaja za golju-iiie pri dobavah za armado stroge kazni in ki bo imel vzvratno veljavo brezobzirno prakticirah Tuđi je potrebno, da izve javnost za take sle-parije potom časopisia, v kolikor to-zadevna poročila ne ogrožaio pote-ka preiskave in ako nišo le produkti stremljenja po senzacijonalnesti. ir pisana tako, kakor bi se na Ogrskem sploh nicesar drugega delaloT kakor sleparilo.
Zbornica je vzela izvaianja grofa Tisze na znanje. Seja se je nato zaključila.
Vstop 9ystra-0gpsl!e y vojno.
(Dalje.}
n-
Dunaj, 28. aprila. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana po-ročajo:
Nevenrjivo slavo so si priborila napadalna sila, žilavost in do smrti neupogljiva hrabrost naših čet v vro-čih bojih, s katerimi je naš sunek proti severu zanesel zmago globoko v sovražno deželo. Ta orjaška borba obsega s svojimi bogatimi do-godki sama toliko borb, prask in bitk, kakor sicer v preteklosti dobro izrabijeno vojno leto.
Ne meneč se za nepopisne teža-ve in napore, se je izvila armada Dankl brez odmora skozi zloglasni močvirski in gozdni pas pokrajine pri Tanevu, da se takoj vrže na naj-bližnega so\Tažnika. Se 23. avgusta so okusile čete krakovskega in deli požunskega zbora v bitki pri Po-lichni, kaj pomeni v moderni vojni napadati hrabrega sovražnika, ki stoji v utrjenih pozicijah in ki ga izborno podpira močna artiljerija. Njih viharna moč in hrabrost je prema-gala vse težkoče in boj je valovit oba prihodnja dneva okrog Krasni-ka, kjer so se Rusi, očividno močno ojačeni, ustavili za nov odpor. Isto-časno so bile visine pri Krasnopolu pozorišče ljutih ruskih napadov, na-perjenih proti desnemu krilu arma-de Dankl; ti napadi so se razbili ob stanovitnosti srednjegališkega in požunskega zbora in nišo mogli niti preprečiti, da bi naši ne bili pridobili prostora. Krasnik na zahodu vedno bolj in bolj obkrožajoc ter si varujoč hrbet z zmagovito bitko pri KIuczkowicah, je prisilil krakovsic zbor junačke branitelje Krasnika dne 26. zvečer, da so se umaknili, nakar se |e umaknila tuđi    skupina
pri Frampolu. Tridnevni  boji, ki jih
označujemo   z    imenom    bitke    pri
Krasniku, so   se končali    s    sijajno zmago.
Žilavi sovražnik, neprenehoma ojačen, tako da je končno narasla ruska četrta armada na U divizij, se je pa vedno iznova ustavlial v ugodnih odsekih k novemu boju. Dan na dan so se vršili na ćeli počasi se na-prej pomikajoči fronti armade Dankl. ki se je bila morala koncem avgusta oiačiti tuđi s skupino Kummer, krvavi in trdovratni boji, katerih slavni spomin je za vedno združen z ime-ni Turobin, Wysokie, Stara \\ ies. Wilkoias, Krasnostaw, Fayslawice Gestoborowice, Krzczonow, Nied-zvvica in Chodel.
Dne 26. avgusta je posegel veliki boj tuđi že na pokrajino med Wie-przom in Huczwo, kjer je sunek generala infanterije vitez Ai'ffenbere: zadel ob rusko 5. armado. Kakor da bi bili posegli v gnezdo sršenov, je učinkoval uspeh košiškega zbora pri Tomaszo\vu, litomefiške^a ir dunajskega zbora pri Suchivvoli in Szczebrzcszynu ob Wieprzu. Iz kota med Hucz\vo in Bugom je prihi-tela sovražna kolona za kolono, da prime zmagovito predirajoče čete z boka. Zaupajoč v to pomoč so se branili Rusi v dobri poziciji pri Tar-na\vaiki ob cesti Tomaszo\v - Zamosc, kakor cbupani proti de'om ko-šiškega in litomefiškega zbora, dasi-ravno je fcil dunajski zbor po dalj-šem boju že 27. zavzel Zamosc. 5e-veda ni imel časa veseliti se svojega zavzetja. Od Wieprza sem so se pomikale tnočne ruske čeče ter trdo prifele Dunajčane in divizijo na krilu Danklove armade, ki je bila kot zveza in v olajšavo prodiranja !eve-ga Auffenbergovega krila cb vzhcd-nem bregu VVieprza.
2d. je bil kritičen dan. Bcsno divjajoč fc valovil boj pri Zamoscu sem in tja in proti Tarna\vatki ni bilo mogoče doseći uspeha. Desno krilo košiškega zbora so potisniie premoćne čete nazaj proti Tomaszo\vu. Pričakujoč sunek v bok iz kota Bug - Hucz\va je bilo vrhovno ar-madno vodstvo že 25. dirigiralo del okrog Zolkievva zbranih čet, tri pe-hotne divizije, dve tirolski in eno ogrsko domobransko, pod generalom kavalerije nadvojvodo Josipom Ferdinandom, proti severu. Deli tega zbora so iDrihiteli ogrožanim ko-šiškim četam na pomoč, z drutre strani pa se je bližal 17. zbor, ki ga je pcslal general infanterije Aaffen-berg kot armadno rezervo. Ob pra-vem času sta nastopili, da prepreči-ta nezgodo.
Dne 29. je butnil iz kota pri re-ki nov val ruskih ojačeni. Razbll se je ob zboru nadvojvode Josipa Ferdinanda, ki je zasedel v zmagovi-tem prodiranju neko ugodno visinsko pozicijo. Ta se je nahajal sedaj s 17. zborom in košiškimi četami, ki so se morale braniti proti besnim protisunkem Rusov pri Tarnavvatki v fronti, obrnjeni naravnest proti severu. Litomefiški zbor je bil med tem dospel v okretu na desno do ceste Tarnawatka - Zamosc ter je stal s sovražnikom, ki se ie bil usta-vil pri Komarqwu, v b'»jd. Temu objetju sovrainika sta se mogli pridružiti na severu dve di^'ziji dunaj-skega zbora. Srečno se je bil dunajski zbor otresel svojih nasprotnikov ter je mogel prepustiti em diviziji skrb, da skupaj z došlo pomočjo so-sedne armade zagreni sovražniku, ki se je umikal proti Krasrostawu, zopetno poseženje v bitko, ki je se-daj z nezaslišano liutostjo oba zadnje dneva avgusta valovila v pol-krogu ob izvirku Huczwe. Ruska 5. armada. trije zbori z več divizijami, sfe je silno trdovratno ustavljala ter opetovano izvršila moćne protisunke. Ko pa je nadvojvoda Josip Ferdinand počasi, toda ne^-zdržno vdiral v kot reke in je 1. septembra plaćalo zavzetje Komarowa vztrajnost in žilavo hrabrost objemajočega zapadnega krila, so Rusi zapustili bojišče, za katero so se vršili ljuti boji.
Dasiravno utrujeni vsled dolgo-trajne borbe in trpeči vsled težkoč prehrane, se je čutila vsa armada povzdignjena od ponosne zavesti, da je priborila naši vojni zgodovini z bitko pri Zamosc - Komarowu novo slavo.
Auffenbergovi armađi ni bito dano, da bi žela sadove težko pri-dobljene in zato tem več vredne zmage, da bi namreč prodirala delj proti Cholmu in da bi nudila sosed-ni armadi, ki je stala samo en dan hoda pred Lublinom, ono podporo, katero je ta nujno potrebovala pri brezizglednem frontalnem napadu na dobro zakopanega sovražnika. Silna premoč je bila med tem vdrla čez vzhodno in severovzhodno me-jo v Galicijo. Ze zadnji boji bitke pri Kornarovu so se morali vršiti pod pritiskom čustva, da bo v kratkom
desno krilo z jugovzhoda napadeno od sovražnika.
Dne 24. avgusta, ko so bila dana zadnja povelja za sunek proti severu, položaj na vzhodu nikakor ni bil videti tak, da bi vzbujal skrbi. Za ruskimi konjeniškimi četami, ki so bile vdrle na široki fronti med Radziechovom in Dnjestrom v Vzhodno Galicijo, so pač sledile pe-hotne kolone, toda le v severnem delu preko Brodyja in Tarnopola. Na južnem delu, ob dolenjem Zbru-czu nišo mogli letalci izslediti moč-nejšega sovražnika, kar je potrje-valo vesti, ki so vedele povedati, da so ruske čete, ki so se prvotno razvile v oni pokrajini, odšle proti severu. Tako je bilo mogoče storiti sklep, poslati skupino nadvojvode Jožefa Ferdinanda proti severn; strani v kot Bug - Huczwa, da po-speši z obkoljenjem uspeh armade Auffenberga in da bi bil ta tem prej zopet na razpolago proti sovražniku na vzhodu. Kako zelo potreben je bil ta korak, kazeta potek bojev ob Kuczwi in zrnaca pri Koma-rowu.
S tem, c!a je posegla severna bojna fronta v prostor med Hucz-\vo in Bug*, je morala Auffenbergova armeda pokazati čez Brody prodi-rajočemu sovražniku bok in hrbet, kar ga je pač vabilo, da prodre v okolico Kamionke - Strumilovve ter udari proti sevcroz'ihodu. Da to prepreci, se je morala naša vzhod-na skupina boriti vzhodno od Lvo-va. Vsled tega je 25. avgusta odko-rakal lvovski armadni zbor proti Krasne - Busku, graski in sedmo-graški zbor. ki je sledil na desni strani zadaj, proti Zloczowu. Obe krili te napadalne skupine so ščitiie po ena infanterijska in kavalerijska uivizija. Dvema konjeniškima divizijama je bilo prepuščeno, da zadr-žnjeta prodiranje od Zbrucza sem prodirajočo konjenico. Ti dve diviziji sta smeie pričakovati skorajšnjo pomoč čet crenerala kavalerije Bohni - Ennoilija, ki so od 25. na-prej južno cd Dnjestra prispevale z železnico.
Pri svojem pretiranju sta zade-la oba nasnrotnika dne 26. na eni strani pri Busku, na dn-gi strani pa zahodno od Zloczowa drug ob dru-ge5ra v bitki, ki se je hitro divje -az-vne'a. Borba je bila silna; silna premoč ruske artiljerije in mreža skrbno organizirane špijonaže, raz-predena čez ćelo bojišče, ki smo jo občutili že v bojih na severu, je bila našim zelo na škc 1o. Venđar so bili silni ta boj kljub vsem žrtvam ter obvladali zvečer bojišče.
Misliti/ pa so dale vesti, ki so sedaj prihajale druga za drugo z južnega dela operacijskega prostora. Za rusko konjenico so se bile prikazale silne čete vseh vrst orožja. Velika kolona sovražnika je bila prodrla proti Zaleszczvkom ter Je ogrožala zvezo braniteljev Bukovine, ki so se morali zato umakniti na Stanislavov. Sedaj je bil val invazije proti utrdbi ob mestu pri Nizuiouu nekoliko visje. Poskus naše koljenice, ojačene s pehoto, suniti pri Monasterzvski v hrbet Četam, ki so ogrožale Nizniovv, je zadel na močno številnejše sile. Skupino, ki je imela nalog kriti južno krilo čet, ki so smele nalogo suniti proti Zlo-czowu, so močne koio.ie, ki so prihajale preko Brzezanov, potisniie nazaj.
Vse čete, ki so se ni )g!e se dobiti, skupaj ena in pol divizije, hon-vedov in črnovojnikcv. so bile spričo nevarnega poiožaja poslane v okrepitev vzhodne skupine v Lvov. Te pa nišo mogle niti približno napraviti ravnatežja moči. Navzlic temu pa so se naši bojevniki v vzhodni Galiciji še 27. trdovratno opirali sovražniku. Sedmograški kor je priboril s številnimi napadi tak uspeh svojim zastavam, da se je mogel odločiti, s šunkom v bok pomagati graškemu koru, ki se je očividno težko boril. Vendar pa so se kmalu zelo začutile kolone, ki so od Brzezanvja prodirale proti južnem boku. Sedmogradčani so se morali umakniti. Tedaj pa je mogel severno stojeći graški kor tem manj vzdržati svojo pozicijo, ker so prišli Rusi pri Golsgoryju eni izmed njenih divizij v bok in se je moral lvovski kor pri Busku pričeti umikati.
Dva težka dneva so preživele umikajoče se čete, vendar pa ni bil zlomljen njih pogum. Ne krvave žrtve, marveč nevamost vsestran-ske obkolitve so jih prisilile k nrni-kanju v bližnjo pripra\rno pozicijo za Gnilo Lipo, pri Przemislanyju in blizu Lvova kamor so po napomem pohodu dospeli 28. Kako zelo je boj sovražnika «rnedel in pretresel, je dokazala okoliščina, da nas Rusi nišo zasledovali in pričeli še le 29. znova napadati novo pozicijo. Med tem so se došli deli arrnade Bohm - Ermolli pripravili, da bi pomagali. Pripravili so se Temešvarski   kor   in   ena
honvedska divizija pri Rohatvnu. dve diviziji pa pri mostni utrdbi Ha-licz ob Dnjestru za napad v bok. Splošni nacrt je bil ta, obkoljevalno napasti Ruse na južnem krilu, dočim naj bi fronta pri Przemys'anih odbijala napade.
Nanovo došle čete so prišle takoj vsepovsod v težak boj s Rusi, tako da skupina iz Halicza, ki naj bi napadla v bok, ni mogla dovolj hitro nazaj potisniti sovražnika, ki jo je napadcl. Ta skupina naj bi s tein vplivala na borbo pri Rohatvnu.
Fronta pri Przemvslanih se je vzdržala proti vsem napadom, ki nišo niti v noči na 30. prenehali. Uspe-hi, ki so jih Rusi dosegli ta dan pri Rohatynu, so povzročili, da ie postala pozicija frontalne skupine, ki je bila ogrožena na desnem boku pri Firleiovvu. nevzdržljiva. Vsa lirabrost ni mogla preprečiti. Umi-kanje proti Lvovu je bilo neizo^ib-no. Uspehi, ki jih je dosegla ofenziva poldruge divizije, ki je dospela na severno krilo v okolico Lvova v okrepitev, in pa ofenziva divizije tirolskih deželnih strelcev in lvovske-ga kora 30. in 31., nišo mogli ničfe-sar izpremeniti.
Pač snio imeli kot protiutež bojem pri Zloczowu in Przemvslanih, v katerih smo se morali umakniti, zmage pri Krasniku in Komarowu, vendar pa je povzročila obkolitev naše severne armade na severu in vzhodu, kar je zakrivila obmeina figuracija, da je učinkovalo umikan-e ene fronte pri nn.s na drugo ironto, dočim so mogli Rusi ravnodušno izgubiti prostor, kjer se je nahajal en vzvod kleše, ki so jih tvorile njihove čete. V posesti okoliša Kamionke Strumilowe so mogli razentega direktno pomagati četam pri Komaro-wu, ker iim je bila odprta pot v hrbet nadvojvode Jožefa Ferdinanda in ćelo v hrbet glavne moči armade.
Ni pa bila še izvršena naloga, ki jo je prevzela severna armada Avstrije v ekvirju velikega vojnega nacrta. Se vedno so se dovažali ogromni deli ruske brambne sile. Vlak za vlakom je vozil proti prizo-rišču velike borbe, ki se je že dali ne:?o teden dni vršila na prostem med Visio in Dnjestrom. Če bi se v tem hipu prekinil boj ter opustili vsi veliki uspehi Aufienbergove armade, vse, kar se je bilo dosedaj doseglo, ter Oavedla armada v zadaj se nahajajoče obrambne pozicije, morda za reko San, tedaj bi to pomenja'o nič drugega, nego dati Rusiji priliko, da bi * dirigirala ogromne množine novih ojačen; proti Nemčiji.
Skozi vsa ta razmišljevanja, s katerimi se ie v teh težkih dneh, od-kar je bil znan izid bitke pri Przemvslanih, bavilo naivišje vodstvo se je vieklo kot rdeča nit spoznanje, da je treba nadaljevati boj proti pre-moČi. Sicer pa je bilo upanje oprn-vičeno zboljšati splošni položaj, če bi se vporabil močan del Auffenbcr-gove zmagovite armade. ki bi mogla s severa ogrožati sovražnikov bok ter priti na pomoč Brudermannovi armadi, ki ji je pretila premoč, do-Čim bi morda armada Bohm - Er-mollija, ki se je umaknila proti Dnjestru. dobila priliko k bočnemu šunku z juga. Tako je prišlo do nove borbe velikega obsega do bitke pri Lvovu.
(Zaključni Članek sledi.)
Dnevne vesti.
—  Grof Golucisowski   pri cesar-
ju. Cesar je sprejel včeraj v dolgi posebni avdijenci bivšega zunaniegc ministra grofa Agenorja Goluchow-skega.
—  Povelfnflc podmorskega čoinr
»U 5«. Junak podmorskega čoina r>\J 5«, ' linijski poročnik Juri vitez plem. Trapp je sorodnik grofice George Hovos. Stiri ali pet let je po-ročen z Angležinjo Agato White-head, hčerjo grofičnega brata, ki je sin Roberta Whiteheada, izumitelja torpeda. Imata tri otroke, dva sina in eno hčer. Juri pl. Trapp, ki je zdaj 35 let star, je doma na Tirolskem.
—  Kd ve kaj? Potresa se od 7. oktobra   Anton Lenar,   vojak 21. domobranskega    polka,    8.  stotnije, vojna pošta št. 48. Imenovani je pisal zadnjič iz Galicije. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to sporoči Alojziju Š o r-liju, trgovcu z usnjem v Tolminu, Goriško.
—  Iz ruskega vjetništva   se   je oglasil   desetnik 27. domobranskega polka Anton Ko lesa,   sin   mizar-skega mojstra v Ljubljani,  Hrenova ulica   št. 16.   Pisal je iz Ašabada v Aziji.
—  Slovenski ranjenci y Gossen-sassu na Tirolskom   prosijo uredništva slovenskih časopisov, da bi jim pošiljaJi svoje liste.    Naše    uredništvo je takoj odredilo, da se »Slovenski Narod« pošilja   tem   ranjen- ,
cem. Isti ranjenci vljudno prosijo slovensko občinstvo, da bi }im darovalo slovenske luiji^e lenoslovne ali poučne vsebine. Pieineniti daro-valci naj pošljcio knjige na ta - ie naslov: . Herrn AI. Sch \v a r z -1 e r, Samnielstclic des Rotcn Kreu-zes fur das k. u. k. Notreserve.spital in Gossensass, Tirol. Foriožrete Mi-ntaranterstuiZ'inžssache «
—     Zapoveđništvo    garnizijske bolnice S. v Uubl.iani izreka v imenu boinikov in ranjencev, kakor sploh v imenu humaniictc najtopiejšo zahvalo  »Glasbeni  Matici«  za velikoaušno darilo 544 K SO v. — Dr. Geduidiger, bolniški zapovednik.
—  Tuđi radodarr.ost in požrtvo-valnost. O pcžrtvovalnem delovanju rezervne bolnice v Lconišcu ni bilo od početka vojne do danes nič v iav-nosii objavljenc^a,    čeravno se vrši tu posebno požrtvcvalno in clo\ cko-Ijubno  delovanjc.  Dovoljeno naj  bo, da navedemo tu imena dani,    ki po-žrtvovalno    delujeio    že iz spočeika vojne v LeoniŠČu in to so veiecenje-ne gospe:   Karla baronica Sclnvarz, pl. Laschan, cir. Zupančeva, Kunipo-va in Schiffrerjcva.    ki poleg raznih del za ranjence tuđi večkrat bolnike presenetijo z durili.    Posebno  požr-tvovalno dela vrši v Leonišču sospa \*era Šlajrnerjeva, soproga vladnega svetnika in poveljnika te bolnice. Ta gospa urejuje perilo, nadzoruje kuhinjo ter skratko    rečeno pesveča ves svoj prosti    čas v korist    in    oskrbo boinikov.  Gospa Šlajmerjeva  je  po-leg" tega zelo dobrih rok ter Je darovala velike množine  svalčic, smodk in iestvin ranjencem. Poleg teh prospe delujeio v Leonišču požrtvoval-no tuđi    gospice Nada Šlajmerjeva, Frida Schiillerjeva    in Milena Zami-dova.   Odveč bi bilo popisan s kako vnemo se to vzorno delo v Leonišču vrši, kajti imena navedenih gospe in gospođieen že sama    označujejo.   v kako dobrih   rokah so ranjenci v tej bolnici. Te naše skromne vrstice naj navedenim služijo kot javna zahvala in odkrito priznanje. Pri tej priliki naj še onienimo požrtvovalnost R. Je-leniča po domače Majarončka,    go-stilničarja na ZaloŠki cesti, ki je da-roval vino za ranjence;  dalje je dal g. Jelenič Rdečemu križu na razpo-lago za ćelo dobo    vojne eno vinsko klet in 8 velikih vinskih sodov. Bodi tuđi g. Jeleniču izražena za to velikodušnost topla zahvala.
—    Krušna karte    se    dobivaio jutri in pojutršnjem ob ravno tisteni času in v ravno tistem !oka!u kakor prvič. Kdor si torej ta dva dneva ns> preskrbi  krušnih kart,    ho prihodnji teden brez kruha, ker se krušne karte naknadno ne bodo izdaiale.
—  Krušne nakaznice se v smislu navodila c. kr. deželne vlade osebam oborožene vojne,    ki  je  kasernirano in oskrbovano po vojnem erarju, ne izdajajo.
—  Prodaja polenovke, V mestni vojni  prodaialni    na Turjaskem  trgu je na razpolago še nekaj    polenovke in naj se,    kdor jo želi, požuri ponio, da ne zarnudi. Občinstvo rrav prid-no šega po nji,   ker lahko traja leta, pa se ne pokvari. Tud: z ozlrurii na sedanjo    draginjo  mesa,    p^'enovka prav dobro služi kot naJomcstilo.
— Praški kruh ... V tej včerajš-ni naši notici smo    onicii!!: tuđi ljubljanske Štruce po 44 vmarjev.    Opo-zarjamo, da se ta notira ne tiče znane Bizjakove pekanje,    ki    izdeluje štruce po 44 vinarjev
—  Kilogram ržeiiega kruha stane v Berolinu 43 pfenlgov.   T > ;e od magistrata    določena      maksimalna cena.
—  Kvarjenje živil. Zelo je raz-širjeno mnenie, da so radi vojne po-polnoma izgubili moč predpisi zakona o živiHh in da ni več treba ravnati se po določilih. ki so bili izdani s takozvanim    »Kođcx    nlimentarius austriacus« o kakovosti žml. To po-motno  ter   interesom    konsumentov jako kvarno mnenje se mora pobijati z vso odločnostjo. Če se je pripetilo, da se posameznih živil radi vojne n! moglo izdelovati, oziroma dobavljati v predpisani kakovosti, ie ministr-stvo za notranje stvari takoj ukreni-lo, s posebnimi odredbami, da so se vpoštevale  te  posebne razmere.  Iz-vzemši izjeme,    ki so se doloCile za posamezna živila pa se morcio pro-izvaiati in smejo prodajati vsa drusra živila Ie v predpisani kakovosti. Na-tančno nadzorstvo v tem    oziru je tem potrebnejše, ker se spričo   na-raščajoče dr3ginje živil Često doga-ja. da se na brezvesten način odda-jajo kopsumentom no visokih cenah pokvarjena.   ponarejena    ali    manj-vredna živila. S prodajo takih živil se ne oskodnjejo samo    posamezni konsumenti, časih    morebiti ćelo v zdravstvenem oziru,  ampak se  bi-stveno tuđi zmanjšuje    uspeh   pre-skrbnih naredb vlade   za   zadostno prehrano celega prebivalstva. Vsem poklicanim   oblastvom se ]e strotq naročilo, da zabranijo   te, v sedć; njem času težavne in drage aprovi zacije iako   škodljive   postopke in
Stran 4.
.SLOVtNiSKi NAKOD', dne 29. aprila  1915.
9o. štev,
zlorabe. Vsern iiadzv>rstvenim obla-stvom, predvsein občinam z organiziranim tržnim nadzorstvom, je za-ukazano, da z največjo skrbnostjo pazijo tia promet z živili in v sumlji-vili slučajih nemudoma vpošljejo vzorce dotičnih živil pristojnemu zavodu za preiskavo živil, oziroma da viože pri prestopkih zakona o živilih ovadbo pri kazenskem sodišču. Tuđi zavodom za preiskavo živil je naročeno. da tuđi po svojih usluž-bencih pregledujeio živila v smislu £ 26. zakona o živilih, ter da eventualno vlože ovadbo pri drŽavnem pravdništvu.
— Izdelovanie trpe ine ga blaga iz sviniskega mesa. Trpežno blago iz sviniskega mesa (t. j. gniat. slanina in l'lobase) potrebuie skrbnega pripravljanja, če naj se obrani za delj časa. Gnjat in slanina se mora dobro saliti tuđi v spodnjih plasteh. Pri tem je paziti, posebno pri gnjati, da se blago namaka v zadostno moč-iii slanici, in sicer po velikosti za dobo 6 do 10 tednov. Ob začetku naso-Ijevania je blago vseokrog, posebno ob tistih mesnih delih, ki nišo pokriti* s kožo. odrgniti s soljo. Tekom na-soljevanja je blago shranjevati. če mogoče v Kieteh pri 6° do \T C. Pri viŠji toplini se lahko blago pokvari in slanica, pri nižji toplini se zakasni, oziroma popolnoma zadrži pronica-nie seli v spodnje plasti. Po nasoiie-nju se rat položita gnjat in slanina za pol dneva ali ccli dan v vodo. da se so! deloma izgubi. Nato nai se dobro opereta. Pred prekajevanjem nai se sušita v zračnem prostoru, če mogoce v prepihu. in sicer. kakor je zrak vlažen, po več dni ali tednov. Klobase nai se suše takoj po izgoto-vitvi. Med sušenjem rai se blago ne izpostavlia mrazu, vlažnemu zraku ali visoki toplini. Prekaievanje blaga nai se izvrši v hladnem. ne premoćnim dimu, ki ga daje žagovina iz tr-dega !esa. Če nai se blago obrani za deli časa. se mora nrekaievati gnjat približno 3 tedne, slanina do 2 tednov in klobase do enega teđnn.
—   Cene    živil    v    obleganem Przeitivslu. V krakovski    Nowi Reformi^  z dne 26.  aprila  čitamo:    V -Kurveru LwoTvskem- pedaja    Sta-nislav Sznytko\vskj  te  -  le zanimi-vosti iz obleganega Przemvsla:    V zadnjih  tednih pred padcem trdnja-ve  je  zavladalo  silno    pomanjkanje živil.    Cene živil so dosegle narav-nost fantastične vsote. Tako ie stalo ion kilogramov    pšenice    660 kron, pšenične moke 840 K. rži 400 kron. ječmena 300 kron. ovsa 270 do 280 kron, sladkoria 2400 kron. I kura «^0 kron. 1 goska 80—100 kron. t jajce \ K 50 vin.. 1 kg mesa 10 kron, kopj-skega mesa 6 kron. 1 krava (srednja) 2450 kron, boljša krava 3600 kron. 1   star konj 700 kron.    boljši    konj 1500 kron. par dni staro tele 244 K, hlebee vojaškega  kruha  12 K.    na-
* vadni kruh 20 kron. 100 kg krompir-ja 120 kron, rdeče pese 900 kron. bele 600 kron, graha 600 kron, kaše in prosa 800 do 900 kron, slame 65 kron. sena 80 kron, 1 kg masla 24 K,
1  kg čokolade 24 kron. 1 liter mali-novega soka 30 kron, 1  kg rozin 16 kron. čebule 4 krone, 1 glava česna .30 vin., merica soli 5 do 6 kron, 1 liter 80% špirita 50 kron. ruma 35 do 40 kron, 1 kg sveč 7 kron, 1 liter pe-trcleja 3 krone 20 vin., 1 zavoj   to-haka, preie po 32 vin., 5 kron: 1 zavoj tobaka za pipo, preje po 10 vin., 3 krone; 1 Škat'iica vžigalic 1 kreno in papir za cigarete, ki je preje stal
2  vin.,  1  krono.  Zanimivo je to, da nobeden prodajalec ni zahteval pla-čila  za  prodano    stvar   v  denarjih, marveč samo v naturalijah.
—  Gostovanie ljubljanskih dile-tantov na »Malem gledališču«. V ne-
deljo. dne 2. maja prirede ljubljanski diletantie v »Mestnem domu* predstavo; uprizore izvirno komedijo v treh dejanjih »Prekršena teta ali protistruja«. Ker gostujejo elani ^Malega gledališča« v Novem mestu, so prepustili oder ljubljanskim dile-tantotn kot svojim gostom. Več po* vedo lepaki.
—  Malo gledallšče    je    moralo predstavo   >Nevarna leta«    preložiti radi nenadne bolezni    gosta    gdčne. Lenske. V soboto in nedeljo bi vpri-zorili člani Malega gledališča v Novem    mestu    »Spansko    muho-    in »Ženo polkovnika-  z gostom    gospe Gromove, toda vojastvo je   v   zadnjem trenotku za\rzelo dvorano Na-rodnega    dama za nekonvalescente. V nedeljo gostujejo na Maleni gleda-lišču ljubljanski    diletanti,    vprizore izvirno igro    »Prekrščena    teta    ali protistrup«.     V četrtek 5. maja se vprizori na Malem gledališču sijajna burka.
—  Pozor! Poizvedovalne pole o stanju  brezposelnosti  v  Ljubljani    s podatki za mesec april je zanesljivo vposlati do dne 3. maja (ne kasneje) mestnemu magistratu    (Mestna    po-sredovalnica za delo in stanovanja). Na ta termin se torej opozarjajo de-lodajalci.  da   se   izognejo  kazenskim posledicam.
—  Zadruga čevljarjev naznanja, da se vrši pomočniška    preizkušnja v sredo 12. maja.      Vsi pomožni de-lavci, ki se hočejo podvreči poinoč-niški    preizkušnji, naj se zglase    pri zadružnemu  načelniku    gosp.  Franc K u k m a n u    v    Ljubljani,    Gajeva ulica št. 2. S priglasom je treba predložiti šolska spričevala. učno pismo in takso 6 K.     Načelnik določi po oglasu, kje bo vsuk posamnik izvršil svoje prcizkušno delo. Zglasiti se je treba do 9. maja.
—  Društvo za otroško varMvo in mladin«ko skrb v sotlnem o%raju Ljubljana je  imelo snoči  na  souišču občni zbor. Iz poročila predsednika, deželnosod.   predsednika gosp.  L e -v i č n i k a, posnamemo te  - le podatke:   Deiovanje   drusiva   se  je  v letu 1914. k^-etaio vobče v istih tirih, kakor prejšnja leta. V koliko sta ranj vplivali mobilizacija in vojna, pove-mo kasneje pri p^ročilu o razširja-nju našega začasnega otroškec:a za-vetišča. Na obenem    zboru  dne  26. marca !°J4 je bil do?e<Janii odbor z vzklikom izvolien za nadaljna tri leta. V preteklem !etu je bilo 12 odbo-rovih sei, kl se ]c v rjih   reš:l^   65 predlogov.  Od teh predlogov  se je nanašal eden na nlačevanje stroskov iz društvenih sredstev za varovanca v salezjianskem zavodu na Rakovni-ku. v 6 slučajih je šio ra plačilo rej-n'ne v zasebni oskrbi. v 5 slučajih za podporo vajencev z učnino. obicko, cbutcljo in oroHJem. v 22 za enkrat-ne podrore v gotovini, ali z ob'ačiii, perilom. živili, v enem    stučnii!    za trajno podporo in v csialih 30.  slu-čajih za razne dru^e društvene stvari. — Da se razsiri začasno za^eti-šce,  ie društvn vzelo v najem  hišo v  Bohoričevi    ulici    št. 2^ 7  dvori-?čem vred  in  vrtom.    Hiša  i^na  pri t!eh dvoje stanovanj. vsakn 7. d^em? mobama, nadalje dve pod^tresni sta-novanji, vsa  stanovaria  s  potrebni-n'» postran^kimi prostori in se lahko vanio   sprejme   do    60  varovancev. Letna naiemnin^, ki io rlačuie društvo,  znaša   \^A^  kron.  ureditve   pa (hišne poprave,    kopalnica,    ograja, žleb) so stale 10?0 k 49 vin. Gibanje v začasnem zavetisču je bilo v lan-skem letu precei živahno, v njem se jasno izraza narnen zavet'sča. da le v prvi sili in začasno, dokler se ne j nkrene kaj  stamvitnega. rudi ofroku potrebno zavrije.    Koncem let? 191.1. je bilo v zavod;! 20 varovancev, v teku leta 1914. se jih je vsni sprejelo 125. izstopifo jih ie 106. tako, da ;ih je koncem leta 1914. ostalo notri se 39. Starost teh otrok, knr jih je bilo leta 1914. v zavetisču,  je znašab: pod 1 \eUym pn* 19. od 1 do
3 let pri 34. od 3 do 6 let pri 26 in nad 6 let pri 66. Med lansJco leto prira^-limi 125 eojenci jih ie bilo 36, ki so ?e snreieli vsled razmrr. i^tvaricnih po \rnm. Izvečine so bili otroci zakonski in nezakonski. kt so se naha-jali v zasebni reji, pa jih rejnice riso ve* marale, ?li ker vpr>klicani očet-je nio več plačevali rejnin tn nišo dovolj hitro preiele državnih prezj-vninskih prispe\i^ov, ali ker so se iim spričo splošne draginje doteda-n)e rejnine videle nezadostne. Pri-merilo se je nadalje in to v 16 slučajih, da so v tovarnah ali drugih obrtnih podjetiih zaposleni starši v^led vojne in ustavlienega ali skr-čenega obrata izgubili svoj kruh in nišo bili več kos, preživljati deco. Tuđi njim se je nudila pom^č in so se otroci sprejemali v zavet^sče do tedaj. da se je starsem zopet posrećilo, dobiti delo in za^luže-k. Zaveti-šče vodi z izkušeno roko bolnička sestra Marija Tomec. ki ie hkratu od sodišča postavljena sirotinska skrbnica. Zaslužno njeno delo na pnlju si-rotinske skrbi ie našlo priznanje tuđi na najvišjem mestu; z najvišjo oilloč-bo od 7. septembra 1914 ji je bil po-deljen srebrni zaslužni križec s krono. Jasno je. da stroški vzdrževanja tega zavetisča nišo majhni. zlasti ker za prehrano sureiete dece na-vadno ni povracila. Tem bolj so za-legla darila v gotovini, oblačilih. obi'tvi, perilu, živilih itd. in druga dobra dela, ki so jih naklanjjali zavodu velikodušni dobrotniki in dobrot-nice. Društvo ne posveča «voie skrbi zgolj posameznn<om, v resno bri-go mu ie tuđi sistematično izboljsa-vanje reinih in vzgojnih razmer, ker je uverjeno, da je bolje zanemarje-nost preprečevati, ne^ro jo zdraviti. Ko se ie torej pri tukajšnjem okrai-nem sodilču uvedlo vkupno varu-štvo, ki se je v teku let tako obneslo, da ga ne bi bilo več moč pogrcSati, je tuđi društvo storilo svoj del9 da pospeši in utrdi to napravo; sklenilo
ie, dajati najbolj zaposlenim vkup-nim varuhem v priznanje napornega in vztrajnega delovanja nagrade, ki so sicer majhne, imajc pa vendar vsaj vzpodbuden vpliv. Vsi skupaj so imeli 997 varuštev z 1368 varo-vanci. Začetkom novembra 1912 otvorjeno zdravniško posvetovali-^če se je razmeroma dobro poseča-lo. Ordinacij je bilo okoli 1000, pii čemer je treba omeniti, da so matere, oziroma rejnice nrir.ašale in pri-vajale otroke, tako da je bilo posve-tovališče pravzaprav ambulatorij za bo!no deco. Ordinacije so se vršile kakor dosedn] vsak dan popoldne od pol 2. do pol 3. v Reethovenovi ulici §t. 9 in bodi ordinujočemu zdravniku gospodu med. dr. Bogdanu Percu na tem mestu izrečena iskrena zahvala za požrtvovniji njegov trud. Navzlic ^krajni varčnosti in strogi previdnosti v denarnih vprasanjih, društvu vendar ni bilo mogoče do^e-či ravnovesja dchodkov z izdatk?. Bln^rajni^ko pornčilo ka^e. da izdat-ki pre^egajo dnhodke za celih 124» kron 59 vin. Največ stroskov prizj-devajo društvu v snlezijanski zavod oddani varovanci. Prizndevati si ie bilo tnrei. da se ti izdatki čim najbolj zničaio. V to svrho so se se v večji n:eri nep:o dosedai oddnjali za-nerrar.ieni dečki tia kmetc. Tem potom se je ste\ ilo društvenih varo-vancev v salezijnt^skem zahodu od V) v letu 1913., znižalo na 11 v letu 1°14., stroski pa -o se skrčili na 4.^16 kron 52 vin. Iz blngajiriškega poročila gosp. J o s i m a posuameno, da ie imelo društvo lani 9*'0f> K 70 vin. dohodkov noleg 10.669 K ^6 vin. preostanka iz predlanskega leta. iz-datkov pa 10.64S K ?9 vin. Preostane premo/cnja 04.?vS K 21 vin. Prorrt-čiin izkazuje ori potreb^čini \2A0U K dohodkov 6.-00 K, tore! 5800 K pri-lrinnjkliaia. Odbora se je noc'cfii nb-solutorii, bbgajniku in rrcdsechiiku eosp. Levičiiiku ter celcmii odborti izrekia zalivala. Za preglednilca sta bila z vzklikom izvoliena dosedanja precrlednika gr. Bor? a n t in R o -£ c r. nakar je predsednik z zahvalo udeležencem zaključil zborovanjc. — Zdravstveno sfanle mestiTC občJne !;uc?:2?is!ie v času od 18. do
24.  aprib 1915. Novo roje-lcev je bilo
25,  mrtvorojene-.:  1, umrlo pa je 2/ oseb. Od teh je bilo 16 domačinov in 11 tujcev. Za le^arjeTP. so umrli trijc ti:jci, za jetiko 7 oscb, med teiri dva tujea.      Za različniini bclezr.lmi    je umrlo 17 oseb. V tem času so obo-leM za škrlafTCO 1  tujec. za le^arjcin 6 tujcev-vojakov in    za    egiptovsko oče>no holeznijo    5 tujcev-vojakov.
V Šiiiartiem rod ŠiK-?rno goro se je primerilo ondotnemu župniku nekaj trafrikomične^a. župnik, ki najbrz ni želodčni atlet, da bi mojrel rrebavljati sedanii \ oini kruh, je nekc^a funkcijonarla. s katerirn je ime! govoriti, povabil v župnišče in mu prijazno pojtro'-iel z vinom in — belim kruhom. Fvinkciionar je vino popil in beli knil-ck p^iedel, poteni je pa po nredpisih sedanjih naredn župnika nnzrnnil na pristojno oblast, da ina be! kruh.
P~eme?če?? ie iz Mar'bora v Bruck ob Mur] adjuTikf .^užne želez-niče Siovcnec gospod Avpu^t L u -knč' č.
Pn%\anec dr. Koro^ec je tožll mnribor^kr^a odvetnika dr. f:rr»esta .Mravlaka radi rarz*p1.Senja čnsti. Oraškn dczelno sodi^če je obsodilo dria. Mravlaka na ,300 K, oziroirta 30 dm" zanora, ter na objavo sodbe.
Vriemu možu v slovo. Iz M a r i-
b o r a. Čas vojne in ž njim združene razmere, so tuđi pri nas pustile vidne sledovc. Vrste onih, ki so se ob vsaki priliki borili za naše narodne pravice, so se že v prvih dnevih se-dajne svetovne krize močno skrčile. Nastale so vrzeli. ki bi jih v mirnem času ne mopli strpeti, kajti vsak po-samnik je nam že nepogrešijiva moč. Občutnejša je pa taka izguba takrat. kadar frre za mo^e, ki veljaio kot posredni voditelji in prvoborci naših narodnih prteadevanj.   Takc   može
vidimo neradi odhajati iz naše srede tuđi sedaj, v Času, ko je narodno delo omejeno na minimum. Tak slučaj imamo zopet zaznamovati. Dne 24. aprila se je od nas poslovil nadrevi-dent Južne železnice, ^ospod Ivan K e j ž a r. Osem let je biva! med na-iiii, med prvimi prvi. Sk<>zi osem let je uporabljal ves svoj službe prosti čas v probujo slovenske^ca naroda ob naši narodni meli v splo^nem, v podrobnim pa za Maribor. i\Taštevati vse to delo v podrobnostih, nam se-veda ni rnoefoče, ker bi v to potre-bovali obsežnejscga prostora in Časa, lahko pa trdimo. da ie dose^el neprimenio ninr>go in velikih uspe-hov. Ustanovil nam je troje lepih društev. oziroma organizacij, ki so za nas bile in bodo glavna in najrrd-nejša opora, in sicer podružnico >Zveze jugoslovanskih žeie/ničar-jev<', sepramatično društvo^ in že-lezničarsko moško in žensko podružnico Ciril - Metodove družbe. Demokrat skozinskoz. mož visokoga narodno - politične^a obzorja, je ta-koj spoznai, kje ]e treba v prvi vrsti pričeti, kje je treha v prvi vrsti zbi-rati, organizirati in utrievati. Z majhnimi začetnimi močmi je zbral okroj? sebe in nas veliko mnozico. ki našim nasprotnikom dnncs ne pri-pušča več. nas vtajiti, ali pn kratko-malo prčiti. Velik je bil vpliv Ivana Keižaria ired nami, tako velik, da liiii l:o ostal za vedno, čeravno bo od nns oddriljen. V svojem tiradu je bil vzor urednika, in zato je uživat tuđi pri svojih nc^loven^kiTi uradnikih-tovariših najvisji uj:lcd in največje spoštovanjc. To je seveda vcdel vsnk i zefezni^ki delavec in zato je vsak " žclezničnr vnni jrleda! z zaupaniem in preprii.nn;enu da bo njegovi dobri stvari pomn^al do sigiirnega tispeha. F?avr»o tu se je pokazala vsa Ivan Keižarevu spretnost. Ni bi! eden onih, ki vse — možno in nemožno — nbetaio, store pa samo malo, ali pa prav nič. kskrsnih imamo, žalibože. tndi prenino^n in ko-jih deiovanje nam prav nič ne koristi, nasprotno pa pripra\ija mnoge nevarnosti. Vedno držeč se samo možnesa. je ti'di debi samo v svrho dosesre mož-ne5?a, ali z drugimi besedami: Ivan Kejžar je hil skozinskaz narodno-rcalen Dolitik. Z?.dnje tričetr: leta je moral Ivan Kei/ar pretrpeti mar-sikaj bridkega. Prenašal je to z mosko samozavestjo, vedoč. da je ti'.di trpijenju enkrat konec in da ie plačilo potem tem lepše. Sedaj je nadrevident^ Ivan Kejžar premeščen na Gornje Štajersko, v Ljubno. Priđe torej v kraj. kjer biva na tisoče delavstva, med njimi do 3000 S!o-vencev in Mrvatov. Njegova energija ne pozne? odmora. Ko m;ne;o se-danji kritični čaši, bo torej ime! pri-ložrosti dovolj, tuđi onim našim ro-jakom pomjerati, ki so biii doslei brez vodstva v.i prepuščeni sami sebi. Hvaležna ria se mu odpiraio in prepričani smo. da ga tuđi v novi domovini čakajo bogati sadovi in uspešno delo. Ivan F'ejžar nas rte zapušča. Gre Ie nekoliko dalje, opravljati in pripravljati polie narod-nera probudnega dela. Zato ne žalu-icmo. Vidimo ga odhnjuti kot svoje-5Lra odooslnnca. Bog v njim in sreča junaska kakor vedno doslej! — I v. S k.
Odhod ^nflšTcfh ?iđm- \z Gradca. Včerai ziutraj so zopet prepeliali 30 jrafi.ških židovskih rodbin — nad sto oseb — iz Gradca v Pardubice na Ćeskem.
Trdovraien /jipan. Mestni svet na Reki je izrekel županu Corossacu 7.e vdrugič nezaupnico. Župan Jo je vzel na znanje ter izjavi!, da bo iz-vojal konsekvence -- toda se le po vojni.
Zrakoplov — šiorkija. Nad Zagrebom se je te dni pojavila mala rika visoko v zraku. Premikala se je semtertja. Ljudic so se ustavljali na Zrinjevcu ter pozorno motrili novo prikazen. Sprva jih je bilo deset, dvajset. kasn?je pa je množica narasla na stotine. In končno so jo uranili: Nad Zagrebom plava aeroplan, nekateri pa so ćelo vedeli, da je prikazea sovražen zrakoplov. Nekateri so se oborožili s kukali in s pomočjo njih za trdno dognali, da je tista stvarea zares aernplan in povrh se sovražen tuđi. Na podlagi teh opazovari se ni čuditi, da so straho-petnerši izmed gledalcev ieli jadrno bežati domov, boječ se, da bo so-vražni zrakoplov vsak hip jel rneta-ti bombe. Napetost je vedno bolj na-raččala. Naenkrat se je preril skozi mnozico mož. oborožen s finim »triedrom--. Naperil je med napeto pozornostjo vsega občinstva na so-\Tažni aeroplan. Trenotek grobna tišira. potem pa se je možu razsiril obraz in prasni! je v silen smeh. ker je videl nad Zagrebom plavati pravo pravcato — storkljo. Mahoma se je raznrsila množica, prvi pa so se izgubili tišti, ki so preje najglasneie kričali, da jim frči nad glavo — sovražen aeroplan.
Na včerajšnji semen] ie bilo prognane 126 glav živine in sicer    50
volov, 51 krav, 2 teleta in 23 praši-čev za rejo.
Iznrrt sadila,
Izpred   tukaišnicga   deželnega sodišča.
Zaradi uboja se je moral zago-varjati 191etni Albin Florjanc, sed-larski pomoćnik v Ljubljani, ker je dne 16. marca t. 1. okoli pol 1. ponoći za sv. Petra vojašnico z nožem su-nil vojaškega novinca Alfreda Se-devčiča. Zadel ga je v prsni koš in mu prereza! važne žile, vsled česar je vsled izkrvavitve nastopila takoj-šnja smrt. Obdolženec se ie zago-varial s polno pijanostju, češ. da ie ćelo popoldne pii in s silobranom, češ, da je menil, ko je Sedevčič od-prl suknjo, da isče nož. Ta zagovor je bil ničev. Obsojen je bil na pol-drugo leto težlie ječe.
Malo časa se je veselil svojega plena. France Verdau. konjski mešetar, rojen v Št. .luriu na Štajer-skem, brez stL?lnega bivališča, ie dne 19. jaiuiarja t. !. Ivanu Sicherlu iz drugega luidstropja izmakr.il 1364 kron 50 vin. vrednih raznih drago-cenosti. A Verdau je imel smolo, kajti še isti dan. par ur po tatvini. so ga prijeli orožniki in pri njem dobili vse ukradene stvari. Obtozenec, ki je takoi vse priznal, je bil obsoien v triietno težko iečo.
Napad iz ijiibo?umnosti. Martin Podgorsek. hlapec iz Stošč. šc ni 20 let ^tar. vendar je čutil potrebo Iju-btzni. Neko noč v letosnjem pred-pustu je zapazil fanta Janeza Kopi-tarja, ko je trkal na okno svoje ljubice. Iz !iuhn*umnosti se je zakadil z odprtiin nožem v precej vinienega Kopharia, ga podr! na tla in mu za-c*al v hrhct in vbodljujcv, od katerih ie bil eden smatrati kot težka okva-ra, drugi pa tvorijo v skupnosti tež-ko teiesno poškodbo. — Sodišče ga je. oziraje se na njegovo mladost in razburjeno^r vs'ed Ijubosumnosti, obsodilo na po! ?eta tetke ječe.
Razne stuarL
*  Potres v Avezzani. V zadnjih dneh je bil v Avezzani zopet potres. V raznih krajih so dobile hiše razpo-ke. Večja škoda je bila povzročena v Tagliacozzi.
*  Vojni    davek v Rusiji.    Ruski ministrski     svet je  sprejel   zakonski nacrt, s katerim se nalaga vsem osc-bam pod 44 leti, ki so oprosčeni vo-jaške službe, vojni davek.
5 Pegasti legar v Srbiji. -Frankfurter Ztg. - poroča po »Morning-post« strahovite podrobnosti, kake besni pegasti legar v Srbiji. Griči so | posejani z grobovi, neprenehoma Jospevajo tovorni vlaki s krstami.
*   Defreggeneva    osemdesellet-nica. Jutri v petek dne 30. t. m. slavi znani    tirolski    slikar    Fran pl. De-fregger svoj SO. rojs:ni dan   Defreg-gerjeve slike iz  »irolskega kmetske-ga življenja so znane.
Ponarejevalci deuaria v Čari* gradu. Policija je zasledila sleparje, ki so delaii ter spravljali v promet ponareiene bankovce po en funt. Napravili so jih 20.000 komadov, toda le malo spravili v promet.
Nadporočnifca ruskega gene-ralnega štaba Konstmtina M a n i -g e t i j a , ki je i'šel iz vjctniskpga taborišča na gradu Wasserberg, so prijeli na cesti iz Knittelieldr> v Foimsdorf. Prepeljali so ga zopet v vjetniško taborišče.
*  Knez Bii!ow pri papežu. Iz Rima poročajo: Papež je sprejel 22. t. m. nemškega veleposlanika pri Kvi-rinalu kneza Biilowa v posebni avdi-jenci.    Nemčiia ima kakor znano pri papeški stolici posebnega veleposlanika, zato se avdiienca kneza Biilo-wa tem živahnejše komentira.
*  Nesreča v Wielickl. Iz Krakova poročajo:    Te dni je prišla   sem družba,   obstoječa iz 62 oseb,   da si ogleda znani solnik v Wielicki. Tu je tuđi štiri metre globoko   solno jezero, ki si ga je hotela ogledati družba. Družba je bila na brodu,   ki   se   je prevrnil. edem oseb je utonilo, ostali so se resili.    Trupla utopliencev so dobili še le drugi dan.
*   Stn   španskega    niinistrsKega predsednika aretircn.    -Temps«  poroča iz Madrida:    Sin ministrskega predsednika Ro>nanonesa, ki je čast-Tii-k.   je   brez     dovoljenja   vojaških oblasti  spremil svojega    očeta    na Balearske otoke, vsled česar so ga zaprli.  Dogodek vzbuja veliko senzacijo.    Oovcri se,    da je guverner inadridski, ki je dopustil, da je Ro-manonesov sin odpotoval, podal demisijo. w
*  Čaj na Angleškem. Iz Kristija-nije  poročajo:    Ttikajsnji trgovci s čajem pnčakujejo zvišanje cen čaja na Angleškem. ker se je uvoz zmanj-sal.    Oeloma se to podražitev tuđi pripisuje  delu  »Emderm«, ki je po-topjl mnogo dragocenih transportov čaja. Londonske zaioge čaja imajo sedaj   na   razpolago   17  milijonov
96. štev.
.SLOVENSKI NAROD-  dne 29. aprila  1915
Stran 5.
funtov čaja m so manjše od zalog lanskega leta. Uvoz v zadnjem letu je bil za 21 milijonov funtov manjši od drugih let.
*  Župnik obsojen zaradi umora.
iz Florence porocajo: Pred daljšim časom so v Tornju našli služkinjo ondotnega župnika, Argio Oioffredi in njeno mater mrtvi. Bili sta za-strupljeni. Ljudstvo je osumilo župnika Michelaccija kot morilca. Drugi pa so zopet trdili, da je župnik pri-silil svojo služkinjo in 'ieno mater, da sta izvršili samomu i. župnika so zaprli. V tajni sodni razpravi, ki je trajala tri dni, je bil obsojen na 17 in pol leta ječe. Porotniki so izrekli pravdorek, da je župnik zakrivil smrt obeh žensk.
•   Kosti   carja   Lazarja.    »Poli-tische Korrespondenz« javlja:    Srb-ski vladni list je z debeiimi   črkami naznanil, da so vdrli avstrijski east-niki v samostan Ravanica na Fruški gori ter so tam izvlekli iz groba   in barbarsko razmetali   kosti srbskega carja Lazarja. Ta vest je popolnoma izmišljena.    Poveljništvo   balkanske armade je dalo   ćelo stvar preiskati in je.    kakor   je    bilo   pričakovati, dognalo, da tuđi vas Ravanica nika-kor ni oropana ali pa razdejana. Pri tej priliki je pa dobro opozoriti. kako so prišle kosti srbskega junaka s Kosovega polja v monarhijo. Po bitki na Kosovem so pokopali Srbi   carja Lazarja v Prištini, 1. 1391. so prepe-Ijali truplo v Ravanico    v Moravski dolini. Se le v 17. stoletju. ko so be-žali Srbi pred Turki pod gostoljubno streho habsburških dežel. so prepe-ljali truplo svojega kosovskega junaka na Južno Ogrsko, najprvo v samostan Szent Andras nad Temešvarom in pozneje v samostan Vrdnik. ki so ga imenovali potem Vrdnik-Ravani-ca. Hvaležnost Srbov za gostoljubni sprejem na ogrskem  ozemlju  doka-zujejo srbske    hujskarije,    ki so po-vzročile sedanjo svetovno vojno.
* Detektivi trojnega sporazuma. Kdo se  ni  čital  o  znamenitem Pin-kertonovem detektivskem institutu v New Yorku. ki ni  le najvecje, tem-več  tuđi  najuspešnejše  podietje   te vrste na svetu.  Pinkertonov detektiv je stalna figura ameriških in an-gleskih  kriminalnih  romanov.  Sedaj je prevzela firma Pinkerton največjo in pač tuđi najboljše plaćano nalogo. odkar obstoja. Tripelentema    ji    je namreč   naročila.   poizvedovati   po ćeli Ameriki o zadevali političnega, vojaskega in  gospodarskega značaja, ki bi mogle eno ali drugo državo troinega sporazuma zanimati. Časti-ta firma je dokazala, da je tuđi tej nalogi kos. Organizirala je takoj posebni oddelek. ki sestoja iz 150 naj-bolj prebrisanih detektlvov in ki se je z vso vnemo lotil stavljene mu častne in dobičkanosne naloge. Detektivi so se razlezli po ćeli Ameriki. vtihotapili so se v vse tajnosti in število ter vrednost njihovih    inror-macij narašča vedno bolj. Pinkertonov detektiv je izvohal tajne iapon-sko  -  kanadske  dogovore,  drugi   je izvede!, da se nahaja v Ameriki neki nemški baron Liehren v tajni nem-ško - oficijozni misiji,    tretii  je  do-gnal ladje, ki so bile natovorjene    z blagom, namenjenim    »po    ovinkih<^ za Nemčijo in Avstri.io. Pinkertono-vi  ljudie  se  plazij >  okoli  osebnos.ti, ki so v zvezi z nemško in avstrijsko diplomacijo,  prisluškujejo  v  kabine-tih ameriških    državnikov in  politi-kov in  Pinkertonov  detektiv  bi  bil skoro dobil službo v nemškem vele-poslanistvii.    Firma Pinkerton   izve vse in naihitreje ter je na pr. obve-stila  svoje  angleške     odiemnlce-   o srečno  izvršenem   »begu.     dveh.  v ladjedelnici Seattle Construction   za čilsko vlado  dograjenih   podmorskih čolnov, popreje, predno sta  se pri-plula  v  kanadske,   torej   v  angleške vode in bila prevzeta od kanadskih pomorskih oblasti.    Trojni sporazum ie   torej   s  firmo zadovoljen   in   tuđi Amerikanci baje občudujeio Pinker-tonove uspehe in ljudi kar naibolj. Pri nas nimamo pravega smisla za to romantiko Pinkertonovih detekti-vov, menda že radi tega    ne.    ker označujemo take posle s treznim pa točnim imenom »organizirana špijo-naža«.
Žrebanje razredne  loterije.    Pri
žrebanju v sredo so zadele te-Ie šte-viike: 10.000 kron št. 143573. 5000 kron št. 8522. Po 2000 kron št. 6814, 19566, 43788, 46920, 54994, 62907. 68564, 69730. 69967. 77475. 78535. 79129, 80975, 87649, 88234. 90043, 97028, 101524. 115920, 120022 125371, 134018, 135704.
Brzojavno poročila.
Uspeh nabiranja kovin v vojne svrhe na Dunaju.
Dunaj, 29. aprila (Kor. urad.) Kakor porocajo listi, je uspeh v^e-rajSnjega dne pri patrijctičnem nabi-ranju kovin Kfi§£&al W pničAkovu-
nja. Računa se lahko z nad enem mi-Hjonom kilogramov.
O bitki v Severaj Franciji.
London, 28. aprila. (Kor. urad.) *DaiIy Chronicle« javlja iz Severne Francije: Bitka divja / vso srditost-jo, vendar pa je borba navzela nekoliko drug značaj. Ne valovi veČ semtertja, ker ste se obe stranki zakopali v streiske jarke. Nemški navali in naši protinapadi nišo na bo-iišču povzročili nobene zabeležbe vredne izpremembe. Tako naše, kakor tuđi nemške čete dobivaio neprestano ojačenja.
Nemci razpolagajo v Drie Grachtenu in južno od Poelkapelle z armado. ki šteje nič manj kakor 120 tisoč mož. Odkar je bila bitka na Vseri, se v Belgiji in v francoski Flandriji se nišo vršili tako ljuti boji.
Bitka za grič 60 in pri Neuve Chapelle se s to borbo ne more pri-meriati.
Zajeti nemški mornar]?.
Pariz. 28. aprila. (Kor. urad.) -Petit Parisien < javlja iz Marseilla: Poštni parnik »Anatole ; je srečal v blizini Barcelone čoln, v katerem je bilo 12 nemškili mornarjev. ki so bili na nemskih trgovskih parnikih, interniranih na Španskem. Pomor-scake, ki so se hoteli prepoljati v Italijo. da bi se tamkaj vrnili v Nem-cijo, smo vjeli in jih spravili v Mar-seille.
Vplenjeni parnik  »Elfriede«.
London, 28. aprila. (Kor. urad.) Times- poroča iz Sidneva: Avstral-ska križarka »Encounter« je vplenila nemški trgovski parnik »Elfriede«. Ta parnik je bil, kakor se domneva, zadnja nemška Iadja v avstralskih vodah.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. aprila: Mihael Pelan in Josin Brajuha, ernovojnika 97. peš-polka.  oba  v  garnizijski  bolnišnici.
Dne 26. aprila: LTršu!a Yo<1q, niestna ubc^a, 73 let. Japljeva ulica 2. — Martiy Mali, bivši tininar - hi-ralec, 57 let, Radeckega cesta 9, — Alojzij Zorman, trgovčev sin, 7 ine-secev. Stari trg 32.
Dne 27. aprila: Edvard 2vanut, sin poštne^a poduradnika, 6 tednov, Srari trg 12. — Jakob Kalan, črno-
I vojnik 17. pešpolka, v j^amizijski bolnišnici. — Alcjzij Maršič, črno-vojnik 17. pešpolka, v garnizijski bolnišnici.
V deželni bolnišnici:
Dne 24. aprila: Frančiška Stare, vdova sobnega slikana, 46 let.
Dne 25. aprila: Fran Veselv, crodbenik. 52 \et.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. obćinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naroćnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem tasn ponove, da posil.fanje ne pre-neha in da dobe vse šleviike.
SLOVFHSKI NAROD'
velja v Ljnbljani na dom dostavljen:
Vse leto . . . K 24-— I Ćetrt leta . . . E 6*— Pol leta . . . „   12*—  ( En mesec . . .  „ 2.—
V upravnistvu prejeman na mesec K l'9O. Spošiljanjem po pošti r Avstriji velja:
Vse leto . . . K 25-—   I Cetrt !ett   . . S 6-50 Pcl leta . . . „   13-—   I Hn mesec   . . „  2-30
Za Nemtijo vse leto 39 K. Za -meriko in druge rte žele vse leto 35 R.
Slii1   Naroča se latiko z vsakim đnevom, a hratn se mora poslati tuđi  naroenina, drn^aće se  ne
oziramo na dotično namočilo. Pri rekiamacijati  naj se navede vedno dan zadnjega plačila raroćnine.
WST List se nstavija 10.  dan po potekli  naro
čnini  brez  ozira vsakem«.?. kđor  je  ne vpošlje o
pravem časa.
Dpravništvo wS!o?enskega t1areda\
Današnj   list obsega 6 str?ni.
Izdajateli in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
LJUBLJANSKI
ZVON
JCesečnik u književnost in prosveto.
Letnik XXXV. (1915).
LJUBLJAjmU ZTOV Iaha<a » iveiklh   po •■krat aa
_iitt tar itaM Mlidllllkptl  MiilNk
i«aH  Ista 2130 b,   n   m  neriT«hi;»k«  detel«   ••
U I N h dj UU.
Pmmmu! mveski •« d«Mv«|o po SO h.
Razuniite
~ neskončno po-membnost čudovi-k': tega u^inkovanja Odola. :k|:|i;:::;?; :J^ Medtem ko dra^a negovala ust in zob, v kolikor za vsakdanje ne^ovanje zob sploh pridejo v poštev, učinkujejo samo malo sekund med 6i>cenjem ust, učinkuje Odol Se ce\e ure po snaženja zob. Ta prav posebni trajni učinek Odola zob ra,:Hira;oče gnitje in kisanje ▼ ustili se ćele ure ovira ozir.  zatira.
Keteoro!o$ično ncročllo. VlSifM   nad  morjrm  :J06-„'                  MrJn i   rracn- (l«k   <3«  nm Cas     Stan^c     2« t    flP"°-   met?a     Is      VehOvi        Ncb° rc     vanil    f mm    £ 2 28   2. pop.' 7^8*1 i    20-0 'nnoč. jvzh del. oblač. 9.zv.   73S3      118; brczvcti.      iasno 29    7. z\.   737 9      73  si. jjvv.h. brezob'ač. Srednjn   včeraišna    lemperatura    13 % norm.   117.   Padavina  v 24 urah   mm   00.
Jurist
strojepisec     stenograf,    vaien   pisarnc, MT"   išče službe.    ~W9
Fventuelne ponudbe pod „Jurist/ 1355" na upr.  »S!ov. Naroda.         1055
Motorno kolo
znamke   Puch   z   3   HP,   U\   brezhibno
deiuje, je napro«1a] za 2$Q K.
Xa  o<rled    pri    t?rdki   A.   Gor8C,
Mariie Tertziie cesta.            \^o
Presernove slike
prsila in nešiija po pošfeoi oovzetiu Iv. Boiiač v Ljubljani.
fena sltkl 5 kroa.         ^72
Ođda  se s 1. mainikom  kraseo, soločno
^                                    m
v novi hi$i, sestoječe iz treh sob z v-emi pritiklinami, kopalno sobo in električno razsvetliavo. Četrtletna na-jemnina 230 K.
Obtniti    se   je   na   uprav.   »Slov. Nnroda«                                                 1067
Odđa  se v najem  takoj
snoMsstropfii: h!ša
7. velikim vrtom in njtvami, T Plmnlni 41. 174, na najlepšem prostoru, z vso prodajal. opravo, v hiši se vrši 2e mnogo let trgovina.
Dalje     se    da    v    najem
encsnndstropno Ma
s prodajal. opravo, v Vlinfigori it 84, event. se tvdl proda, ter so pri niši v Planini 2 parceli gozda in njire.   Pojasnila daje la?tnik,
A. Kašlan, Lfvbljana.
Poceni!                  PoceniS
Mlcr traja šc zaloga oMajam
100 kenadov U kron, 4alJ*
SIR, lepi hlebi
vležano  blago,   blebi   po  12  do  16 kg
h   kron   2'4*> k^.   Zursacja   namčila   =e
izvršujejo tečno po povsetju   Priporoča
se /a cenjena caročila        u,s3
A. Kušlan,   Ljubljana,
)(iklo taj ie zana9i agod« prilike.
§0-   Nagluhost, -^53
šumenje v ušesih itd. ozdravi Otizinan. Ccnn 3 70 K.  Brošura znstonj proti pošlni:n za n.izaj.
M. Wo]acek, Mflachen, Paul Heysestr. 5. Mf   Slnftbo sorejme   ~&&
mladenka
v kaki pivovarni   ali   ^ostilni      Znanje ima tuđi v špecenjski tT^ovini.       10S2
Cenj. ponudbp   na   upravn.  »Slov.
Naroda« pod „Poštenje velja 1082".
roUčasinik ie// znanja •$ goscico v dobi do 35 tet. zmošno dezeJiih je^ikov 2 nefoiifo premofsn/em. s^c^ne ponudbe s sliko so prosi/o \ pod     .Jfadcčnost 959"     na
upravn. ,.Siov. /iaroda'.    <>.y? Dnkrscva častno ^ammcGna.
■jfj______            m _^  mn
se pod zelo iigodnimi  pogoji proda evenla-elao Odda v siajezn, /e nad 60 let obstojcća,  \ dobro ido?a trgovina in gostilna z  zalogo  piva  ; vred   s   krasnim   posestvom   in   gespodar^kimi poslopji,   v   prijaznem   hraju   na   Doienjskem. Cenj. ponndbr na uprav. „Sloven. Naroda pod, pZlats  fama 1056".
U nejem 5« edda
i    v •            g         «j •
Voč se izve Wol!ovi wlici št- 12, I. aadstropje.
lili se zo tofeofgsn nostop I      4    * 4*  *»
Iroe?i iiisiii
star   2<    let,   vojaićine    popolnoma     prost, ieli svoio službo premeniti in sicer naj-
raje kje na deželi.
Pismen? pmiudbe naj se pošiljajo na upravn. »Slov. Naroda«.                     1081
Dobro izvežbana
išče primerzse služba.             1069
Ponudbe   pod   ftSiaga|ničarka/
I069M na unravn. »SIof.  Naroda«. SPff*    Ođđeist&   se   s   1.    na|em
z eno in đvema sobama.
Izve se v  upravn. »Slov   Naroda«. 107h
Prefelic.
Podpisani Viljem Melcer, trgovski vajenec v Ptu^tT. obžaluiem. da sem g^č- Marico Mahorfčevo, posest. in tigv.;vćevo hčerlco v Ptuju pri opetovanih prilikah razžalil in se fi zahvaljujem, da mi je to odpustila in oćstopila od nadabnega sodnega pre-ganjanja.                                                 1085
PTUJ, dne 23   aprila  1915.
Viljem Melcer.
Najceneje
vojno wimw
Vpojiiiund preskrbite pravočasno svojte i
Pismena vprašanja :   Rređftna pl-
sarna, Pod Tranfco 2 II-             ?98
:•:   popolnoma samostojna moć   i-:
za trgovsko podjetje, veŠca slovenske in nemske korespondence, strojepisja in ste-nografre in nekoliko knjigovodstva. — FlaČa po dogovoru. Oziralo se bode le na prvovrstno res samostojno moč. — Prijaznr ponudbe pod „SfaloO HtOStO/ 1107711    na   uprav.   »Sloven.  Naroda«   tu.
Pl KUJI III1 DROGERIJA'
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
aiiiasiveso \mg0m prađaia đmn.
Ustanovljena leta 1897.
ginton i\cinc
L|obijana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago.              Ceniki na razpolago.
Proti nalezenju
i
se moramo varovati tembolj, ker sedaj razne nalezljive bolezni Da pr. Škrla-tinka, ospice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato
rabite
povsođ, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob poacbi pri vsaki hiši. Najzanesljivej^e razkužilo sedanjosti je po pre-isknvah zavodov prof. Lolfl^rja, Vertuna, Pertika, Vaša itd. nesporno
ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarai in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 v. Učinek Lysoforma ie točen in zanesljiv, zatorej ^a zdravniki pri porocajo za razkuževanje pri bolniŠki postelji, za i^mi-vaoje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za  irigacijo.
LysoformoYO milo
je voljno toaletno milo, ki obsega 1% I-ysotorma in učinkuje antiseptiČno in se -ahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tuđi pri otrocih in dojencih. Dela kožo mehUo in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo naridez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. KoBtađ stane S 1*20-
Lysoform s poprovo meto
je močao antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust i ter zohe beli in konservira. Tuđi pri katarih v vratu, kašlju in nabodu ga po ! zdravniski odredbi lahko rabite za grcanje. NeVai  kapljic zadostuje na kozareu
: vode. Originalna steklesilca >tanr 1 krono  60 Tinar|6¥ in se dobiva v
i vsaki  ickarui ;a tiio^cri;i.   Zan::nivo   knjigo   z   naslovom   »Zdravjc  in desinlek-[ čija«   pobije  na željo gratis   in   franko kemik   HUBMANN,  referent Lysolorn I werke Dunaj. XX., Petraschgasse 4.                      ■         ,    .   .   \.
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD*   dne 29. aprila  1915.
96. štev.
Priporočamo našim ::   gospodinjatn   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani
Telefon &tew- 16.                                                                                Telefon *tev. it.    !29    Stavbno podjetni&tvo;   pisarna za arhitekturo in stavbno-
mm-   Let. is7s. umt.no^je«. MMi.k. *r.**»  -mm                           fehnitka dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom
U*mnifllin    filftlf Lift f) II A    Jvillkn   II   I lllnlinttl        za  »tairbnsi   in   fina   dela;   opekarne  s  strojnim   obratom  v
KranlsKa siavDiDska urini n Uiilu ^^-^- s=n 'ir,11^;
SPreseliteo7
Ivana   Schlller naznanja cenj. damom tu in na  deseti preselitev  svojega  modnega salona
na   hongresni  trg  st. 6
ter se tem  potom  najudaneje phporoča  za na-daljno naklonjenost.                                               1672
2 odličnim  spošiovanf^m                      Jvana  ^chillcr.
S^            C- in kr. dvorni xaložniki             ^^
A. Zankl sinovi'
tovarne barv, lakov in firnežev
LJUBLJANA.
Centrala i Gradec.                           Centrala i  Gradec«
Tovarne in  podružnice:  na  Dunaju,  w Gostingu, Trstu, ———-   Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu.   ——
rse vrste olfnate, suhe, ema^lne ia fasada« larve, flrsei, jristni kranjski, mavec (Byps), alje sa pod Ia atrije, karbo« llnej, ćopite. steklaraM In mlsarsld kltj Ia drage v te sfreke
**a4«|eče stvari.                                   ~
1    Oenikl m raspolagol                                    Ceniki mm raxpolago!    V
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15 (
priporcča svojo bogato zalogo          v                               I
voznih keles. Mi SlfOJi
I                                ^         %                ^          sa rodbino In obrt.
BrczpfiB fcorzi u f ezenje i hiil
Pisalni stroj i „ADLER", pietilii st roji
vseh   vellkostl
Ia pnlaiUo sczgdb
prrporoća tvrd ka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
izDotoiljenk oilek
za gospode in dečke
ter mične novosti                  309
v konlthiji u dane iD Mlin.
Ceniki zastonj in franko
\\ SANATORBJTi • F.MONA j
Ti 2^A NOTRANkF: IH KTFPJ^eilCNt; -BOLE.ZND U
MA   IZB9RO  ro^ilja tuđi nn   drželo: Kr^r-                                        ^°-
BI   II 1 f1   Plažče>  iopice, I     11   ■   1        noćne      h"!ie9
I    SI f    1         pefilo    in
LUfaLl   modne predmete.
Zelo solidna tvrdica:
M. Krištofič - Bučar
Lfabliama, Stari trg 9. Lasta* hlfta.
N'eprekosijiva v
otroškihoblekcah
:: in krstni opravi, ss
Prisi Me ii.
S«omladai!ska in poletna sezija 1915. ivsea m 3*19 de^go ) i ^n^n gkr»n
za mili« *?S? »hb  l^r.!"'^
(sakB a. hlače, tef^iik) ikOffil7kroB s       stave 8>mo       :      1 kn?oe?9krofi
Kunon /.a čino salonsko obleko 70 K, dalje blajfi za povrSnike, turistovski 'odrn.^vilnate Icjtm^arne. b!a^o za damske dbl'ke itd. razpošilja po tvorniškth cenah k< t solidna in roStrna vrlo zn?na:
Zaloga tvornice za sukno
f iege!-f sehsf v Bran (Brftan). Viorci fratis In franfco.
Od teja. da direktno   naročajo  blago
pri firmi SiegeMmhof  na  tvorniškem
kraju, imeio privatni odjemalci veliko
prednost.   Največia  izbira    Stalne n.^i-
nižje cene. — Tuđi natmaniSa naročilč
I se   izvrše  najpozorneje   in   natančno
■                              vo vzojcu                     46r*
zdravnfško priporočeno ! A trorete »Soo ćvc moi     zdravjoe
Vzorec 3 steklenicf 5 ^g iranko po poŠt-nem povzet-u K 4 80   —   EHina zaloea:
Br.   Novaković9
veletrgovina   vina.   Vermoutha.   Maršale, -------Malage, Konjaka, žganja itd. -
^ JUj J   \J  Ja JL-i J ^X X>4  ^^.. '
i k:romf»ir!
I         Krompirja, jedilnega ter za  semenslco vporabo izvrstnega, veleprima
|°JJJ    kakovosti,   zdravega,   brezhibnega,   izbranecja   ter   trpežnega,   ima   Še    ^*J 0            .                        veliko zalogo tvrdka                                     J?
>S Iv. fl. Hsrtnisnn nos!. 9vg. Tomažlć v Lfulillan! *
^?    in  ga  razposilja  v  vsaki   povoljni   množ'ni   ćele  vagone,  pa  tuđi mani    ^J ^9                   po solidni, nizki dnevni  ceni, doleler traja zaloga.                 m^
Cena za ćele va^cne po dogovoru, ter se pri celih vagonih odpo^ilja 1e prosto nasut brez vreč, pri manjŠih naročilih >e pa mo-iajo vreće za narjolnitev doposlati, prosto voznine ter stane napol-njcvaiije vreč in delo primeroma malenkost več.                            iC41
^^                 a>#    as                                            ■■
u^al^c ur^tc, oprano in neoprano
Itupirf) p© najuisji ceni!
Prevzsraem vsa&o maotlso proti gotovini.           962
Voz&iao po železslci ali pošti plaćam sam«
J. UKl/DCLnllK, Mesfni trg 22.
Ravnokar došla
veliku \item
nmgtniških in drugih vsa!:ovrstnih
razgledoic.
lURODflA KliJIOARHA
Prešernova ulica.
C. kr. avstrifelss   #• državne železalce.
■                        Isvleček z veljaWnostjo od 1. septembra 1914.            ■   ■■ ■ =====
Z ▼eljavnostlo od 1. septembra 1914 ^>od- vu/ili do preklica v okraju
tukajšnega ravnateljstva   sr»odaj   navedeni  vlaki  po od 1. maja  1914  veljavnem poletnem voznem   redu.   Teh   vlakov   se lahko   coslužuiejo   vsi   civilni potniki
brox pr!sSlne&ra legitimiranja.
Civilni potaiki« kl se  pel?efo   v Puli, moralo imeti  legitimaci{e od c. i. kr. povelistva vojne >uke v Puto.
ODBOu  Iz ltfttblfane  glavn"   kolodvor, samo otebnl vlakl;
6*OO zjtrtraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbi*.
8*05 dopoldne v Grosuplje Kočevje), Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža-Tonlice\ Bubnjarci.
11-3O dopoldne v Krani, Jesenice. Trbiž.
12-82 popoldno v Grosuplje, Trebnle, Novo   mesto  (Straža-Toplice),  Bubnjarci.
••3J ****•■* v Kranj, TržiČ, Jesenice, Celovec Čez Salcburg na Dunaj.
6>8S iv«žer v Grosuplie (Kočevje), Treb-rjje, Novo mesto, Bubnjarci.
PRIHOD v Lfnblfano  glavni kolodvor, osebnl vlakl:
7-S5 dopoldno iz Jesenic, Kranja (Tržiča).
S*5S dopoldno   iz   Novega mesta,   Treb-
njega (St. Janža), Grosuplja (Kočevja).
11*16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2-35 popoldne   iz    Bubnjarcev,   Novega
mesii (Straže-Toplic),Trebnjega, Grosuplja 8-2O pOnoci   iz   Trbiža,  Jesenic,   Kranja.
(Ttžiča). 9-23 ponoći   iz   Novega  mesta,   Stražc-
Toplic), Trebnjega (St. Janža), Grosuplja,
(Kočevja).
Kamnaška železnica.
ODHOD z državnoga kolodvora v SamniK z mežanfmi vlakl
7-40 dopoldne,  2*30  popoldno in ob 7*15 zvečer.
PRIHOD ix Kamnika ▼ L|ubl|ano ob
6-42 zjutraj,    11-00   dopoldno   in   ob 6-15 zvečer.
C.kr. drtavno-železiilško ravnatelfstvov Trstu.
Lokal
s pripatUJoMfli m9%aatmmm sa skladtfče m odte i 1. avga-Btom mm Starost trga itev. t.
Vpraša se mm St. Jakofca «a-brella it 1S.                      um
Sprejema zavaravanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombfna-cijah pod tako   ugodnimi  pogoji, ko nobena draga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na do-Živetje in smrt z manjSajočimi se 11                      vplaCili.
„SI^AVIJA"
••-•••. Viajemno zatardvalna banka w Pragi. ••.•.*. aoaoni iMdl K MT7t0.7t«-1t, ~ isptoteM odekodala« Ia kapltmUi« » 12t,935,304-25. Po TClikosti draga vzajcmoi zavarofilnica oaie države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
----------------------------------Wae po|ea«ile defei----------------------------------
tamto nrttffi i liiMimž '^' -"""-n^ "^Js: i km ilid m. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode   ceni    tak oj   in  najkulantneje. Uživa najbolji sloves, koder posluje.
Pozor 1 Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi  pogoji. — Zahtevajte prospekte.