Poltnl urad 9021 Celovec — Verlagspotlaml 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erjchelnungsorl Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 UL, mesečna naročnino 5 lilingov P. b. b. Letnik XXI. Celovec, petek, 22. april 1966 Štev. 16 (1247) Odločitev o novi zvezni vladi Vlado sestavlja OVP sama — Socialisti šli v opozicijo Po večtedenskih pogajanjih med O V P in S PO je v ponedeljek tega tedna padla odločitev, ki pomeni zgodovinsko prelomnico v povojni dobi Avstrije: novo zvezno vlado je sestavila bVP sama, medtem ko so šli socialisti v opozicijo. S tem se je končalo dvajsetletno obdobje sodelovanja obeh velikih strank, o katerem je zvezni prezident Jonas ob zaprisegi nove vlade dejal, da bo v zgodovini avstrijskega ljudstva zapisano kot najbolj uspešno in najbolj pozitivno obdobje. .Najlepši in upam v daljno bodočnost delujoči uspeh tega skupnega dela pa je dejstvo, da je bil usodepolni prepad, ki je v prvi republiki nesrečno razcepil naše ljudstvo, odstranjen in je avstrijsko ljudstvo našlo možnosti, da rešuje svoje probleme na temeljih demokracije in z miroljubnimi sredstvi.” Prvič po vojni ima torej Avstrija vlado, ki jo sestavlja ena sama stranka. Mnenja o tem, zakaj in kako je prišlo do takšne odločitve, so seveda deljena in se bo razprava o vzrokih gotovo še nadaljevala. Toda enega dejstva nobene trditve in ugotovitve ne bodo spravile s sveta, namreč da se je SPO Petindvajset let po ustanovitvi OF Prihodnji teden se bo ves slovenski narod spominjal zgodovinskega 27. aprila 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta kot vseljudska organizacija, ki je združevala tn vodila demokratične množice v večletnem boju proti fašističnim okupatorjem ter izbojevala slovenskemu ljudstvu zmago, kot je njegova zgodovina se ni poznala. Danes, ko je od tistih dogodkov minilo četrt stoletja, lahko že v vsej globini ocenimo pomen razvoja, ki se je začel s 27. aprilom pred petindvajsetimi leti. Na smrt obsojeno slovensko ljudstvo se je takrat skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi dvignilo v boj in se ob strani demokratičnih sil vsega sveta junaško borilo za svobodo. Hkrati z oboroženim bojem pa je slovenski narodpote grmi odločno ločnico tudi v svoji zgodovini: usodo naroda je vzel v svoje roke delovni človek. Prene-•[ yitl P°slusen hlapec domačih izkoriščevalcev in tujih gospodarjev, postal je zavesten oblikovalec svoje usode, graditelj bodočnosti vsega delovnega ljudstva. Ko danes presojamo sadove, ki jih rodil pred petindvajsetimi leti začeti preporod slovenskega naroda, potem se ne smemo omejiti na leta 1945 izbojevano svobodo, niti ne samo na leta velike obnove in izgradnje domovine, marveč moramo na pravo mesto postaviti zlasti preobrazbo družbenega življenja, ki se manifestira v uresničevanju vsestranskega samoupravljanja. V tem revolucionarnem procesu delovni človek namreč ni le proizvajalec, temveč je hkrati tudi usmerjevalec vsega družbenega dogajanja, torej oblikovalec najvišje oblike neposredne demokratičnosti. Kakor ob obletnici vstaje slovenskega naroda tudi 'koroški Slovenci lahko s ponosom ugotavljamo, da smo ob zgodovinski odločitvi pred 25 leti izpričali, da smo živ del slovenskega narodnega telesa, tako se tudi danes upravičeno veselimo uspe- do zadnjega trenutka trudila doseči pri 'OVP pogoje, ki bi ji omogočili nadaljnje sodelovanje v vladi. To dokazujejo sklepi socialističnega kongresa prejšnji petek, predvsem pa to dokazujejo napori vodilnih socialističnih funkcionarjev, ki so tudi še v soboto, nedeljo in celo v ponedeljek skušali izposlovati vsaj minimalno razumevanje OVP in tako zagotoviti nadaljnje skupno delo. Ker pa je OVP vztrajala pri svojem stališču, je bilo vodstvo SPO prisiljeno -ugotoviti, da od OVP postavljenih pogojev ne more sprejeti. Tako se je končalo dolgoletno sodelovanje obeh velikih strank in je zdaj razumljivo v ospredju najširšega zanimanja vprašanje, kako bo šlo v bodoče. O tem, da je OVP prevzela silno veliko odgovornost, ni nobenega dvoma in so temu primerne tudi prve izjave njenih vodilnih predstavnikov. Spričo težkih problemov, katere bo morala reševati nova vlada, se izogibajo izrazov zmagoslavja in poudarjajo, da čaka stranko zdaj več dela in več dolžnosti. Ugotovitev njenega generalnega sekretarja Wiihalma, da se bo sodelovanje v okviru socialnega partnerstva razumljivo nadaljevalo, je vsekaor značilna in samo dokazuje, da OVP s tem, ko je sama postavila vlado, še ni dobila tudi možnosti neomejenega samo-vladanja, marveč bo morala nasprotno stran resno upoštevati tudi v bodoče. Ravno zaradi tega pa se velike in odgovorne naloge postavljajo tudi socialistom, ki bodo morali v parlamentu strogo in kritično bdeti nad delom vlade, hkrati pa s svoje strani prispevati, da sadovi minulih let ne bodo samo ohranjeni, marveč se bodo razvijali še naprej. O odgovorni vlogi opozicije je povedal zelo odločne besede bivši zunanji minister dr. Kreisky, ki je poudaril, da v Avstriji še nobena opozicija ni bila tako dobro pripravljena na to -nalogo, kot je v tem trenutku socialistična stranka. Člani nove zvezne vlade V torek je zvezni prezident Jonas zaprisegel novo zvezno vlado, ki jo sestavljajo naslednji člani: dr. Josef Klaus — zvezni kancler; dr. Fritz B o c k — vicekancler in minister za trgovino; dr. 'Wolfgang Schmitz — finančni minister; dr. Theodor Piffl-Percevic — minister za pouk; dipl. ing. dr. Karl Schleinzer — minister za kmetijstvo in gozdarstvo; dr. Georg Prader — minister za državno obrambo; dr. Vinzenz Kotzina — minister brez listnice (pri uradu zveznega kanclerja pristojen za vprašanja gradenj); univ. prof. dr. Hans Klecatsky — minister za pravosodje; Grete Rehor — minister za socialno upravo; dipl. ing. dr. Ludvvig W e i s s — minister za promet; dr. Franz Hetzenauer — minister za notranja vprašanja; dr. Lujo Toncic-Sorinj — minister za zunanja vprašanja; dr. Karl Gruber — državni sekretar v uradu zveznega kanclerja; Franz Soronics — državni sekretar v socialnem ministrstvu; dr. Josef Tauss — državni sekretar v ministrstvu za promet; dr. Franz Haider — državni sekretar v notranjem ministrstvu; dr. Kari Bobi eter — državni sekretar v zunanjem ministrstvu. O izjavi nove Vlade, ki jo je v sredo podal v parlamentu kancler dr. Klaus, bomo -poročali v prihodnji številki našega lista. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu VABILO NA UPRIZORITEV IGRE 5WifeIcva %£ila v dramatizaciji Frana Žižka ki jo priredi Prosvetno društvo .Lojze Košak* iz Kostanjevice na Krki v Kulturnem domu v Ločah nad Baškim jezerom • v soboto 23. oprila 1966 ob 20. uri • v nedeljo 24. aprila 1966 ob 14.30 uri Sodeluje 72 oseb — Režija: Lado Smrekar Kerosfei Slovenci in nova vlada Po dolgotrajnih, nejasnih pogajanjih za vlado smo koroški Slovenci enako kot ostali Avstrijci z različnimi občutki vzeli na znanje dokončni rezultat — razhod dolgoletnih koalicijskih strank. Odgovarjajoč različnemu političnemu nastrojenju tudi med našim ljudstvom gledajo na novo vlado nekateri z rezervo in skepso, drugi z navdušenjem in zaupanjem. V enem pa smo si vsi koroški Slovenci edini: v naših narodnostnih težnjah in v želji, da bi nova vlada resno pristopila k reševanju poznanih še odprtih, pa tudi poznanih nezadovoljivo rešenih vprašanj v zaščito obstoja in razvoja naše narodnostne skupnosti. Gospod kancler dr. Klaus je apeliral na avstrijsko ljudstvo za predujem zaupanja. Koroški Slovenci ga njemu osebno dajemo v zaupanju na njegove svoječasne obljube v Beogradu, pred avstrijskim parlamentom in pred zbranimi koroškimi Slovenci dne 9. maja lanskega leta in na dejstvo, da je kompetenca za reševanje manjšinskih vprašanj neposredna za> deva urada kanclerja, ne nazadnje pa tudi zaradi tega, ker vlada obljublja v okviru pouka in vzgoje odraslih podpirati duha medsebojnega spoštovanja med vsemi konfesijami, svetovnim nazori, narodnostmi in rasami. Ta naša trditev je tem bolj verodostojna, če hkrati izrazimo svoje razočaranje, da kljub naši tozadevni prošnji v vladni deklaraciji ni nobene besede o izvajanju določil v zaščito manjšin, da kljub konkretni pred svetom dani obljubi stalnega pospeševanja kulturnih potreb manjšine finančno ministrstvo izjavlja, da za tako postavko v proračunu nima pristojnosti, da, odkar je v smislu ustave prevzel kompetenco za manjšinska vprašanja kancler neposredno v svoj Prijateljsko srečanje na meji Državna meja med Avstrijo in Jugoslavijo upravičeno velja za eno najbolj odprtih mej v Evropi. V zadnjih letih se je v pravem pomenu besede razvila v most prijateljstva in dobrososedskega sodelovanja. Skoraj ne mine tedna, da se gesla o tem prijateljstvu na meji ne bi spremenila tudi v konkretne oblike sodelovanja, ki prihaja do Izraza v najrazličnejših akcijah: od medsebojne izmenjave kutturno-prosvet-nih skupin do skupnega realiziranja gospodarskih nalog, od medsebojnih obiskov in razgovorov predstavnikov obeh držav do reševanja raznolikih problemov, ki zanimajo obe državi. Nov primer tega prijateljstva na Oih-marja Dinacherja, okrajnega meji je bilo ob koncu minulega glavarja iz Jennersdorfa dr. An-tedna srečanje okrajnih in občinskih tona Stifterja, podpredsednika ko- predstavnikov obeh obmejnih -pre- misije za obmejna vprašanja pri IS hov, ki jih dosega država, v kateri delov na področju Mure. Začelo se SRS Borisa Trampuža ter občinske kivi naš matični narod. To toliko je v Gornji Radgoni, kjer je pred- zastopnike z obeh strani meje. bolj, ker med pridobitvami 27. apri- sednik občinske skupščine Ivan Ko- Po ogledu Gornje Radgone in Merlini naglasil dobre medsebojne stike na meji in se zavzel za čim prejšnjo gradnjo novega mostu med obema mestoma, ki naj bi po njegovih besedah ostal most prijateljstva. Gostje so obiskali nekaj obmejnih prehodov, na katerih se turistični promet čedalje uspešneje razvija, nato pa so se ustavili v Murski Soboti, kjer so si ogledali razne gospodarske ustanove. Avstrijski generalni konzul dr. Riesenfeld Si je ob tej priložnosti ogledal tudi vinsko klet Kapela in zdravilišče Slatina Radenci. Pred la 1941 nedvomno zavzema zelo va£ mecj gosti pozdravil predvsem tamkajšnjega kmetijskega kombi- povratkom v Ljubljano pa je izrazno mesto današnja politika mir- avsjrjjs|aŽe t^oovidaf T^r ........ -r T ■ J'e ne izgubil življenje, je dejal M’ ^/bo ŽNef še tto let dejal kačji .kralj. — To je ne- prv, konj drugemu. )l e ’ varna stvar. Ge komu poveš. Gospodar se je prestrašil in Ko je gospodar to slišal, je da^ razumeš živalsko govorico, žena ga je vprašala: vstal in naredil, kar mu je pehaš takoj umrl. — Kaj se ti je zgodilo, da si telin svetoval. In srečno ter za- Toda pastir ni in ni odje- prebledel? dovoljno je živel še sto let. od katere človek razume valsko govorico. — Dobro preudari, mu Janez Švajncer: jfj. J ^ NA MEJI Bila je ženska, ki si je iz spoštovanja pred Mačkom domišljevala, da je le tisto prav, kar on reče. A čim dalje je premišljevala, tem bolje je razumela fantove besede pod oknom: .Bogati se redijo, za nas pa ne vedo, da bi tudi mi radi živeli vsoj za silo." Boječe se je odpravila h gostilničarju. .Gospod Maček, nekaj bi vas rada prosila,” je po pozdravu začela. Stal je pred njo in se leno pretegoval. Sprva je niti pogledal ni. Nekaj je momljal predse in kremžil obraz. (Čeprav je bilo zgodaj, je dišal po vinu.) Gladila si je janko in občudovala močnega kmeta. Vsak njegov gib jo je vznemirjal. In ko je hodil z dolgimi koraki po kuhinji, postal pri oknu, se obrnil in s povešeno glavo nadaljeval pot, ji je postalo še bolj nerodno. .Drugič pridi, zdaj se mi ne ljubi govoriti s teboj." S ponižnim glasom je rekla: .Gospod Maček, vi ste bili vedno tako dobri... Za Franca bi vas rada prosila .. .* Vzrojil je: .Temu copinu bom že pokazal, kako je treba obogatil Orožnikom ga bom predal, ngj ga za nekaj dni vtaknejo v arest." .Mlad je in ni pomislil, kaj dela. Če mu ne bi preveč zamerili..." se je potegnila za Franca, čeprav zjutraj ni mislila iti prosit zanj. „Z ljudmi njegove vrste je treba na kratko opraviti. Če noče ubogati, naj gre od hiše." Ženski jezik ne popusti takoj. Tako je tudi Liza ponižno prosila dalje: „Če vas jaz lepo prosim odpuščanja za fanta, ali bi ga potem še vzeli nazaj?" .Kar je, je! To se ne da popraviti." Ni se mogla več premagovati. Franc se ji je zasmilil. Ko ga je pred leti poslala k Mačku za pastirja, ni imela toliko srca zanj kakor zdaj. S predpasnikom si je obrisala solze. .Nič ne pomaga jokati," je zarenčal gostilničar in odšel v zadnjo sobo. Skozi priprta vrata je videla, kako si je nalival vino. Vrnil se je prijaznejši in zasmejal se je na glas njenim solzam. .Prosit si prišla za Franca? V sili si, zato hočeš, da ti pomagam. Delat pa ne prideš, kadar ti rečemI" Naperil ji je prst na čelo. ,Tu notri imaš prazno. Pamet imaš samo takrat, ko ti teče voda v grlo. Potem sem ti jaz dober." Zdrknila je pred njim na kolena in sklenila roke: .Gospod Maček, fant nima staršev. Samo mene ima in še jaz mu ne morem pomagati. Vi edini mu lahko." Maček se je zravnal in na pol čez ramo, ne da bi jo pogledal, milostno dejal: .Pa naj pride nazaj." Franc je po treh urah pešačenja prišel pred tekstilno tovarno v Mariboru. Za delavci — nekateri so prišli peš, drugi so se pripeljali s kolesi — so zapirali široka vrata. Stal je pred vhodom in se stiskal k zidu. Čez visoko ograjo ni mogel videti na dvorišče. Slišal je ropotanje in presekane klice posameznih delavcev. Na ulici pred njim je bilo polno ljudi, največ kmetov z vozovi. Večkrat je pogledal na vrata. Zdelo se mu je, da so med odpiranjem zacvilila v tečajih. Razveselil se je, da bo prišel skoznje Štefan in ga povedel s seboj v tovarno. Šla bosta skozi svetle sobe z lepimi stenami in zavesami na oknih. V dragocenih preprogah na tleh se bodo izgubljali njuni koraki. Naposled se bosta ustavila pred gospodom z zlato obrobljenimi očali. Poslušal bo Štefana, ki bo govoril o njem — Francu. Nato bo gospod potrkal s svinčnikom po mizi — tako navado je imel tudi njihov župan — in bo vprašal: ,Fant, kakšnega dela si se naučil?1 Ko ga bo premeril od glave do peta in videl njegovo ponošeno obleko in zakrpane čevlje, bo odločil: .Potreben si denarja. Pri nas ga boš lahko zaslužil za obleko, za čevlje." Franc se je zdrznil. Zazeblo ga je v dno duše. V želodcu je občutil glad, ko da ne bi jedel že več dni. Srečavale so ga kmetice s polnimi jerbasi na glavi: nekatere so vlekle vozičke po prašni ulici. Zahotelo se mu je jesti, toda v žepu ni imel niti dinarja. Ure so minevale. Štefana ni bilo od nikoder. .Fant, kaj iščeš tu?" je vprašal moški srednjih let. .Znanca imam v tovarni in obiskal bi ga rad," je vljudno odgovoril. ,Ti si srečen. Jaz sem prišel zaradi dela. Fant, ali veš, kaj je to, imeti družino in biti brez dela? Mlad si še, zato tega ne boš razumel dovolj." Francu je bilo žal, da se je zlagal. .Pravzaprav se tudi meni tako godi kakor vam. Rad bi zaslužil. Do sedaj sem bil na deželi pri kmetu za hlapca. Slabo mi je plačeval. Nazadnje me je hotel še pretepati. Zbežal sem s kmetije, ker mi je znanec obljubil, da me bo spravil v tovarno." .Gospoda revežem ne da živeti," je menil neznanec. .Več let sem delal v tekstilni tovarni. Ko smo zarodi slabe « — Štev. 16 (1247) 22. april 1966 Otrok in igrače Pri otroku od tretjega do šestega leta je igra eno izmed najvažnejših opravil. Pri igri otrok kaže želje, da bi se udeleževal življenja odraslih. Kaj pogosto se naša dekleta igrajo mamice, ki perejo, kuhajo in skrbijo za dojenčka. Sinček nam pripoveduje, kako čisti avtomobil, se vozi s konjem, je zdravnik in podobno. Otrok je izredno vedoželjen. Nikdar ne zmanjka: zakaj, kako. Pogosto otroci razde-rejo igrače, ker hočejo dognati, kaj je v njej. Otroci radi modelirajo iz gline, gradijo preproste stavbe iz kock. Otrok se z veseljem igra v skupini. Igra z drugimi otroki je potrebna, kajti pri tem se malček nauči spoštovati druge in podrejati svoje želje tudi drugim otrokom. Igra povede otroka tudi k delu. Otrok se srečuje z raznimi težavami, ki jih mora na samosvoj način rešiti. V igri se otrok sprosti in razvedri, igra je neko delo zanj, v igri uresničuje svoja stremljenja. Tudi šolar se še rad igra, čeprav je njegova igra sedaj drugačna. Zelo zadovoljen je, če sme vzeti očetove klešče ali kladivo, da naredi hišico za ptičke ali posteljico za sestrino punčko. Kakšne naj bodo otrokove igračke? Izbira igrač je precej odgovorna naloga. Otrokova igračka naj bo preprosta, da jo lahko umiva, vali po tleh in se sploh z njo lahko brezskrbno zabava. Vedno pa moramo pri izbiri igrač pomisliti na otrokovo razvojno dobo. Kocke ima otrok od drugega do četrtega leta, šah kupimo šolarju. Nikdar ne kupujemo samo takih igrač, ki so nam všeč, vedno se spomnimo na otrokove potrebe. Urnik prebave Neki strokovnjak je dejal, da ne živimo od tega, kar pojemo, marveč le od tega kar prebavimo. In od tega je odvisno stanje vsega organizma. Prav jesti je za človeka postalo na moč pomembna zadeva. Ne jesti preveč pa tudi ne »pretežko", je bistveni pogoj za zdravje. Na kvadratni centimeter želodčne in črevesne sluznice pride več ko 3000 resic, iz drobcenih celic sestavljenih dlačic. Te celice tvorijo nezračunljivo število majhnih priseskov. To je rešetasta stena, skozi katero hrana prehaja v kri. Če se hrana slabo prebavlja, prizadene želodec in črevesje, s tem pa vse telo, ker škodljive snovi prestopajo v kri in jo zastrupljajo. Na to nas opozarja spahovanje, vetrovi, driska, glavoboli in številne druge težave. Želodec zahteva daljše razdobje, da prebavi hrano. Potem mora prebavljena hrana skozi črevesje, dolgo kakih 8 metrov. Dvanajst ur se zadržuje v tankem in 12—24 ur v debelem črevesju. Toliko časa zahteva vsak obed od našega prebavnega sistema. Ne smemo se torej čuditi, če se kdaj pa kdaj upre izredno težko prebavljivim zalogajem. Tudi kadar hočemo olajšati delo prebavnemu sistemu, zagrešimo napake zaradi nevednosti. Zato naj nam spodnja tabela pomaga pri izbiri prehrane, da bomo vedeli, kaj zahtevamo od želodca, ko uživamo to ali ono jed; tako si bo lahko vsak izbral, Telovadba nog za otroke Tudi vaš otrok pogosto toži zaradi utrujenih in bolečih nog! Potem pa je skrajni čas, da s telovadnimi vajami, ki vam jih svetujemo, utrdite stopalne mišice in s tem preprečite otrokom bolečine. To je najvažnejše za podplatni obok in gleženj. Ne dajte takoj otrokom v čevlje vložkov za odpravo ploskih nog, če jih izrecno ne predpiše ortoped. Ne čakajte tako dolgo, da pride do takih okvar, temveč nudite nogi svobodno gibanje, pri čemer se mišice in sklepi sami krepijo pri vsakem koraku in skoku. Zato vam dajemo nekaj nasvetov: £ Položite na tla palico ali močnejšo vrv. Po njej naj se sprehaja otrok naprej in nazaj. Pri vsakem koraku naj se prsti močno oklenejo vrvi. Če naj bo vaja težja, naj hodi po železnem drogu, ki je privzdignjen od tal, ali po ogradi na travniku. Pri tem se bo uril tudi v ravnotežju. 0 Žoga je vedno dobrodošla igrača. Uporabimo jo lahko tudi za telovadbo nog. Žoga leži na tleh, med razkoračenimi, bosimi nogami. Potem naj otrok podplate upogne navznoter in skrči prste tako, da žogo trdno držijo. Nato naj mišice zopet popusti in stopi s stopalom na tla. £ Otrok naj stoji na eni nogi, druga naj počiva na žogi. Zdaj naj z menjajočim se napenjanjem in popuščanjem podplatnih mišic kotali žogo v krogu. Čez nekaj časa naj prestopi na drugo nogo. ^ In zdaj naj poizkusi vajo, ki jo je prej izvajal z žogo, izvesti brez nje. Noge naj malo razmakne. Na tleh naj stoji s celim podplatom. Nenadoma naj razskoči, pri tem naj napne mišice in upogne podplate. 0 In končno še priljubljena vaja za majhne noge! Robec ki leži na tleh, naj otrok pobere z nogo. Potem jo obdrži z zraku, po drugi pa skače nekajkrat po sobi gor in dol. Nato nogo zamenja. Tudi ta vaja noge krepi in ohranja elastičnost mišic. Na prostem naj robec zamenja kamenček, ki naj ga otrok skuša zalučati čim dalje. kar mu bo omogočilo zdravo in lahko prehrano. HRANA OSTANE V ŽELODCU 1 do 2 uri: 200 g čiste vode, 200 g čistega čaja, 200 g čiste kave, 200 g piva, 200 g lahkega vina, 200 g prevretega mleka, 200 g morske ribe. 2 do 3 ure: 200 g mlečne kave, 100 g kakava z mlekom, 100 g trdega jajca, umešanega jajca, omlet, 150 g cvetače, 150 g špar-geljnov, 150 g krompirja, 150 g surovih ali kuhanih češenj, 70 g belega kruha, 70 g keksov. 3 do 4 ure: 230 g kuhane kuretine, 250 g koštrunove krače, 160 g prekajene gnjati, 100 g bifteka, 150 g črnega kruha, 150 g kuhanega riža, 150 g špinače, 150 g kumar, 150 g radiča, 150 g jabolk. 4 do 5 ur: 210 g pečenega goloba, 250 g ledvičje pečenke, 250 g grahovega pireja, 200 g leče, 150 g fižola, 150 g pečenega fazana, pečenega zajca. 5 do 6 ur: pečena gos, pečena raca; sardine v olju ostanejo osem ur v želodcu. Drobni nasveti ■ Nekaj zrnc soli očisti skaljeno olje. ® Neprijeten duh po česnu in čebuli odstrani iz ust kozarec mleka. ■ Neprijeten duh po čebuli prežene z rolk umivanje v mrzli vodi brez mila. ■ Goveja juha iz škatlice je mnogo okusnejša s kančkom paradižnikove mezge. ■ Zbiraj čiste, sveže, nekuhane in nevložene jajčne lupine, .posuši jih na zraku in zmelji v prah. Uživaj jih za noževo konico v medu ali gostih jedeh: pretlačenemu krompirju, polenti itd. Idealno se ta prah, ki ti imenitno očuva zobe, raztopi v limoninovem soku. ® Če hočete, da se bo sladka smetana dala zlahka stepsti, jo morate ohladiti. Zato je najbolje, če jo imate na hladnem ali pa jo postavite s posodo vred v hladno vodo. V smetani namreč plava nešteto drobnih maslenih kroglic, ki se pri povišani temperaturi lahko stope. V tem primeru še tako pridno mešanje nič ne pomaga. Smetana ostane tekoča. Zato pazite, da je tudi posoda, v kateri jo stepate, hladna in da to delate na hladnem prostoru. Shranjevanje zimskih oblačil Zimske obleke (bodo odšle v poletno spanje. Prej pa jih bo treba očistiti in čim varneje shraniti. V poletnih mesecih nam na zimskih oblekah lahko napravi nepopravljivo škodo molj. Zato je boj proti moljem v vsakem gospodinjstvu nujen. P.reden bomo spravili zimska oblačila, jih bomo dobro očistili, saj vemo, da se na umazanih in preznojenih delih molj kaj rad naseli. obleke bomo torej prezračili in skrtačili. Zamaščene ovratnike ibomo očistili s salmia-kovo raztopino (1 1 vode in 2 žlici salmiaka). Ne bo odveč, če celo Oblačilo skrtačimo s to raztopino. Če so na obleki manjši in ne preveč trdovratni madeži, jih poskusimo odstraniti sami s čistilnimi sredstvi. Vsekakor pa bodo to delo bolje opravili v čistilnici, posebno če je madežev več in če so že stari. 'Ko smo obleke sami sčistili ali pa jih prinesli iz čistilnice, jih zavijemo v časopisni papir in zložimo v skrinjo ali kovček. Če pa bodo visele v omari, jih spravimo v polivinil vreče. Med zavito oblačilo denemo še kako sredstvo proti moljem (naftalin, gamacid, glo-hol, sivko itd.) Vreče iz polivinila so sicer zelo praktične, vendar pa imajo tudi eno slabo stran. V njih so oblačila neprodušno zaprta, kar je dobra zaščita proti moljem, ni pa to dobro na primer za volnene obleke, ker ne morejo dihati in lahko postane blago krhko. Tudi pletenine moramo shraniti popolnoma čiste. Pletene obleke in kostume je potrebno nesti v kemično čistilnico. Jopice in puloverje pa lahko operete sami. Vsak kos je treba prati posebej. Pri pranju pletenin uporabljajte blage detergente. Ko pletenino zadnjikrat izpirate, dodajte vodi malo kisa ali — če hočete, da bo pletenina voljna — malo glicerina. Pred pranjem je treba pletenine dobro izprašiti in očistiti madeže. Voda, v kateri peremo pletenine, mora imeti stalno temperaturo 30 do 35 stopinj C. Ožemati pletenin ne smemo, pač pa jih osušimo v čistih krpah ali brisačah. Nato jih naravnamo v pravo obliko in sušimo na ravnih ploskvah. Oprane pletenine shranimo prav tako, kot druga zimska oblačila. Poskusite! JAJCA S PARADIŽNIKOVIM SOKOM Za vsako osebo razbijte po dve jajci, in to tako: v posodo dajte tri četrt litra vode, kis in sol pa po okusu. Ko voda zavre, razbijte vanjo drugo za drugim jajca, a tako, da bo beljak obdajal rumenjak. Prav tako lahko daste jajce v veliko žlico in ga šele nato spustite v lonec. Ko se je jajce že nekaj časa kuhalo, ga oprezno vzamete iz vode in date kuhati drugo. Tako kuhana jajca so zelo lahko prebavljiva. Medtem narežite na tanko bel kruh, odrežite skorjo, ga namažite z maslom ali oljem in spražile. Iz paradižnika napravite dober sok, položile vsako jajce na svoj kos kruha in ga prelijte s paradižnikovo omako. Zraven servirajte riž ali krompirjev pire. PROVANSALSKA JAJCA Hladna trdo kuhana jajca razpolovite. Iz 5 dkg masla, 5 dkg moke, 2 dl mleka, 1 dl kisle smetane napravite dobro omako in jo solite po okusu. Medtem narežite tanke rezine suhega mesa ali hamburške slanine in jih naglo prepečite v ponvi. Nato jih položite v nepregomo posodo, dodajte jajca, vse skupaj prelijte z omako in posipajte z naribanim sirom. Jed je zelo nasitna in hranljiva; k njej odlično teknejo testenine, pire ali riž. JAJCA POLNJENA S SARDINAMI Vzemite eno ali dve jajci na osebo. Skuhajte jih trdo, olupite in razpolovite. V mleku namočite žemljo, jo zgnetite in zmešajte s trdo kuhanimi rumenjaki; en rumenjak si prihranite. Dodajte dve do Iri sesekljane sardine, žlico kisle smetane .in soli in popra po okusu. S tem nadevom napolnite jajca, jih zložite na ponvo in jih prelijte z 2 dl kisle smetane, v katero ste vmešali preostali rumenjak. HLADNA POLNJENA JAJCA Trdo kuhana jajca razpolovite. Zgnetite rumenjake, dodajte 4 dkg masla, malo na kocke zrezanega suhega mesa ali slanine, prav tako na kocke zrezano kislo kumarico, narezano glavico čebule, peteršilj, žlico gorčke in po okusu poper in sol. S tem nadevom napolnite jajca. Ponudite jih prelita z majonezo ali pa garnirajte z njimi francosko solato. iwuuiiiii»i>iiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim(iiiiiii!iii!iiiiiijiimimirfUjm!iiniiMi!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iimiiiiiiiiiiH^ plače stavkali, me je fabrikant vrgel na cesto. Zdaj sem že dolgo brezposeln. Vsak dan hodim postajat pred tovarno... Doma imam ženo in dva otroka." V tem je prišla iz tovarne gospa, oblečena v dragocen krznen plašč. Na vrvici je vodila psička. (Spoštljivo sta ji napravila prostor.) Za njo je ostajal močan vonj. Z druge strani se je približal lepo oblečen gospod, se priklonil in ji poljubil roko, okrašeno z briljantnim prstanom in zlato zapestnico, ter jo povedel v udobno limuzino. Vratar je pojasnil: „Če iščeta delo, bosta čakala zaman. Tovarna ne sprejema novih delavcev." Neznanec je prosil: »Pustite me v pisarno. Nisem novinec, sem izučen delavec z večletno prakso." »Ne morem pomagati. Poizkusite drugje. Še sam ne vem, kako dolgo bom ostal v službi." Tudi Franc se je opogumil: »Če bi Štefana poklicali..." »Katerega Štefana? Tu je več Štefanov," je začudeno pogledal vratar in se zopet obrnil k neznancu. »Pojdite na borzo dela. Mogoče bo tam kaj za vas." Franc je nenadoma veselo zaklical: »Štefan, tu seml’ Na dvorišču je zagledal prijatelja, ki je vlekel visoko naložen voz z zaboji. Štefan se je presenečen ustavil m vidno zardel. Vratar mu je važno namignil »Zdaj je delo in ni časa za pogovore." »Samo besedo bi rad spregovoril. Pokličite ga, prosim I" Štefan je skomizgnil z rameni: »Franc, zaenkrat nič. Rekli so mi, da je delavcev več kot preveč. Tako pač je. Hotel sem ti pomagati." Odšel je za vozom in ga ni več pogledal. Tudi tistih petdeset dinarjev ni omenil, niti vrnil. »Če hočeš, lahko greš z menoj na borzo dela," je rekel neznanec in odšel po ulici. Kakor izgubljen je taval za njim. Pozabil je, da so ga od naporne hoje bolele noge, in na prazen želodec. Štefan ga je torej pustil na cedilu, čeprav se mu je vso noč in po poti zahvaljeval v mislih za pomoč. Na dravskem mostu ga je samo od sebe vleklo k ograji. Ali ne bi bilo najbolje napraviti križ čez življenje? Železna ograja je nizka in zlahka bi jo preskočil. Ljudje bi samo pomilovalno pogledali z‘ mosta .. . Potem jih ne bi več zanimalo nepomembno doživetje.. . Nihče na svetu ne bi žaloval za njim ... Veseli svatje na okrašenem vozli so mu pregnali mračne misli. — Zopet je čutil v sebi voljo do življenja. Noče še umreti! Mlad je in morda bo le nekje našel svoj prostor in svoje zadovoljstvo. »Ali bova kmalu tam?" je vprašal spremljevalca na Glavnem trgu. »Le kar za menoj. Nič več daleč," mu je odvrnil in hitel dalje. V Gosposki ulici je bilo toliko lepih reči po izložbah, da se ni mogel dovolj nagledati. Zadeval je v pešce in strmel z odprtimi usti na dobrote za steklom. S težko okovanimi čevlji je kresal pločnik in hitel za novim znancem. »Ostani na deželi, kjer si bil doslej," ga je odslovila zavaljena ženska na borzi dela, ko je po dolgem čakanju prišel na vrsto. Mimo brezposelnih zgaranih mož in žena, ki so čakali pred poslopjem na delo, je odhajal s stisnjenimi ustnicami. Do nezavesti utrujen in izčrpan se je proti večeru do-tipal na ležišče, zagrebel obraz v dlani in zajokal. — Krave so mukale. Franc je bil spet pri njih in poznala se je njegova tridnevna odsotnost. Po hlevu je ležala stelja, pri vratih je čakal velik kup gnoja. Zunaj se je svitalo in vešče so letale okoli leščerbe na stropu. i Zavihal si je rokave. V hlevu je bilo prijetno toplo. Vrata so se ponoči orosila, po njih so v ravnih in vijugastih črtah polzele kapljice. Tudi na obokanem stropu je bilo rosno. Počedil je hlev in očistil krave, da je koža na njih blestela. Dekla je z loncem v rokah začudeno obstala na vratih. Zastrmela se je v fanta kakor v prikazen. »Le kar naprej! Se me bojiš?" jo je pozdravil. »Si se le vrnil? Mislila sem že, da te ne bo več. Kar dolgčas nam je bilo," je spregovorila in ga še vedno zamaknjeno gledala. Francu je postalo prijetno. Torej ga imajo le radi. »Tako sem pač mislil, da je najbolje, če pridem nazaj. Toliko let sem že pri tej hiši. Tudi za naprej bom ostal. Za nas delavce je povsod enako." Dekla je sedla na trinožnik. Lonec s toplo vodo je stisnila s koleni in začela izmivati kravi vime. Nato si je odvihala krilo in primaknila stolček. V curkih je teklo Meko v posodo. Na vrhu se je nabirala pena. Krava jo je med molžnjo ošvrkala z repom po obrazu in po glavi, da si je morala ruto poravnati. »Ti, Franc,” se je spomnila in pogledala za njim, »malo prej si rdkel, da je za delavca vseeno, kje služi. Midva z mojim možem sva mislila, da bi Vi poiskala drugega gospodarja." »Do sedaj nisem vedel, da tu nista zadovoljna." »Saj je ta leta nekako šlo. A zdaj je drugače. Gospodar je začel piti in gospodinja je nasajena, da je včasih kar ne poznam več. Zelo se je spremenila." »Vsak človek ima svoje skrbi. Meni se zdi, da tudi bogati niso vedno zadovoljni. Vsega imajo dovolj, a jim vseeno ne gre po volji." (Dalje prihodnjič) TONE SELIŠKAR: Mati na razpotju Verona je bila preprosta kmečka žena in v tistih letih, ko je žensko srce najbolj občutljivo. Imela je tri krepke sinove: prvi je bil na tem, da se oženi, drugi je doraščal, tretji pa je bil še bolj otrok kakor mladenič. Moža ni imela več. Njena kmetija je stala na robu hriba in čeprav ni bilo že nekaj let na posestvu gospodarja, so bile vse njive obdelane, vsi travniki pokošeni, in v hlevu je stala rejena goved in trije iskri konji, zakaj vsak fant je imel svojega, ker so bili nori na lepo žival. Verona je imela štirideset let in pri teh letih je bila še vedno čedna in prikupna žena in koleslji bogatih kmečkih vdovcev so vsako nedeljo stali na njenem dvorišču. Veronino srce pa se ni zganilo za vdovce. Verona je bila res preprosta kmečka žena. Eno samo veliko slabost je imela — preveč je ljubila svoje sinove. Najstarejšega, Ivana, zaradi njegove trdne možatosti, srednjega, Petra, zaradi njegove velike skrbnosti za dom in za njive, najmlajšega, Jurija, zaradi njegove mladosti in lepote. Fantje so v polni meri čutili njeno ljubezen •n so jo ljubili ter spoštovali in njena beseda jim je bila bolj važna kakor beseda župana ali župnika. Poleg te svoje slabosti je imela Verona še eno manjšo slabost: knjige je rada prebirala. To se je navadila od najmlajšega, ki je vsako nedeljo ležal pod tepko in strmel v bukve. In iz knjig so se vse njene čednosti oplemenitile in ko je s svojega hriba gledala po pelini, se ji je svet zdel lep in ko je prebrala Martina Krpana, se je tako smejala, da so se šipe tresle. .Takih Slovencev zdaj ni več?" je rekla, ko je pogled odmaknila s knjige. .Morda bo kmalu prišel čas- ko bi jih potrebovali!" .Kaj pa mi trije?" so vsi trije vzkliknili užaljeni in zeleni na Martina Krpana. .Oh, tantje mojil" je dejala in jih vse p0 vrs}j ljubeče pogledala. .Le bodite srčni, figarjev ne maram!" Ir* ni bilo dolgo tega, odkar so govorili o Martinu Krpanu, ko se je svet porušil in je tudi Veronin Hrib zasedla tuja vojska. Sprvega n' bilo nič hudega. Hrib je bil da-,eč od prometa, toda kadar je Verona zagledala skozi okence tuje vojake na svoji zemlji, ji je bilo tako hudo, kakor da bi hodil po nje-nem srcu. Potem so nekoč spodaj v 9ozdu, skozi katerega petje glav-na cesta, zagrmele puške in nekaj tujih vojakov je obležalo mrtvih no cesti. Drugo jutro je velika voj-ska obkolila vas in prihrumeli so tudi v njeno hišo. Hiše na spod-ni®m koncu vasi so že gorele, žen- ske so kričale od groze, otroci so vekali. Vse tri Veroninove sinove so zgrabili, jim zvezali roke na hrbtu in jih odgnali pred cerkev. Preden so jih odgnali, je Verona pahnila dva tuja vojaka k zidu, stopila pred sinove in jih vprašala: .Ali ste bili vsi trije spodaj na cesti?" „Ne! Mar ne veste, mati, zadnjo stran Martina Krpana smo brali vsi skupaj pri mizi, ko je počilo!” je odgovoril najsfarejši za vse. Visok, mršav vojak je skočili k Ivanu in ga s tako silo udaril po ustih, da se mu je ko j ikri pocedila in Ivan je izpljunil s krvjo dva izbita zoba. Verone pa nihče ni udaril. Toda če bi lahko videli v njeno srce tisti hip, ko so tepli njenega sina, bi se vsi ti tuji vojaki zgrozili, čeprav so bili oboroženi do zob. Pred cerkvijo so stali v dolgi vrsti vsi fantje in možje z zvezanimi rokami na hrbtih, pred njimi so stale strojnice, nad vasjo pa se je valil črn dim iz gorečih hiš in hlevov. Iz župnišča so stopili oficirji z župnikom vred in oficir z odlikovanji na prsih je držal v roki lisf papirja. Stopil je pred zvezane može in čigar ime je prebral, je moral stopiti iz vrste. In takih je bilo dvanajst. Vojaki so jih zvezali na debelo vrv in vsa vojska se je tuleč pognala za njimi. Spodaj na cesti so jih ustrelili. Ponoči so jih žene naložile na vozove in jih odpeljale na pokopališče. Veronini sinovi so se vrnili k materi. Niso še bili prav doma, ko je prisopihal cerkovnik in pozval Verono v župnišče. Verona si je ogrnila ruto in vse to, kar je videla in slišala, jo je tako pretreslo, da je stiskala zobe in pesti, tako jo je žgalo v srcu sovraštvo do tujcev. In stala je pred župnikom, ki jo je rad videl in rad prebiral brevir po stezi, ki pelje k njeni hiši. .Tvoje sem rešil, Verona, ampak težko, težko!" je spregovoril pomembno. .Ničesar niso zagrešili, pokaj jih je bilo treba reševati!" je dejala hladno. .Družili so se z vsemi temi, ki so bili ustreljeni!" ,To so bili sami pošteni fantje in možjel" .Juzus, Marija, kaj pa govoriš: to so bili rdeči, puntarji in rogo-vileži, prej so bili proti kralju, zdaj so proti Rimu!" .Kaj jim bo kralj in kaj jim bo Rim?" .Devica Marija, ali si ob pamet, Verona, ne govori tako, če nočeš pogubiti svojih fantov! Italijani nam bodo dali orožje in tvoji fantje se bodo vpisali v našo slovensko vojsko!" .Kakšna slovenska vojska je to?" .Proti partizanom, ki preganjajo vero! Vojska Jezusa Kristusa!" „ln orožje vam bodo dali tile, ki so danes postrelili dvanajst slovenskih ljudi in požgali toliko hiš?" Župnik se je raztogotil. Jezno je vstal, zapretil s prstom ženi, ki se mu je danes zdela trda kot jeklo in zakričal nanjo: .Verona, Verona, zapomni si moje besede! Zdaj je vojna in ne bomo mekhi. Jutri pridem po odgovor." Zgrabi! jo je za roke, ker ga je lepa ženska vsakokrat razplamtela, jo potegnil k sebi. Verona pa se ga je samo otresla z enim samim gibom, od studa se ji je srce razkačilo, prezirljivo ga je pogledala od nog do glave in ne da bi kaj rekla, je odprla vrata in odšla. Ze se je bila naredila noč. Fantje so sedeli okoli mize in ko je mati stopila v izbo, so se vsi zganili, ker se jim je zdelo, da je danes mati lepša kot druge dni. Mirno si je odgrnila ruto, sedla k najstarejšemu, ki je imel čeljusti razbite. Videla je, kako vsi fantje govorijo v neizmernem srdu, ker jih je tujec bil, vezal in pognat iz hiše. Njen pogled je objemal zdaj tega, zdaj onega. Potem je segla v žep svojega krila, potegnila iz njega belo ruto. Odvezala je vozel na njej in na gladko javorovo mizo sta padla dva zoba. .Martinov Krpanov nam manjka!" je dahnila žalostno. Tedaj so vsi trije sinovi skočili na noge, da se je izba stresla in so šipe v oknih zažvenketale, vsi trije so se naenkrat sklonili pod klop in ko so se pred materjo vzravnali, so vsi trije imeli puške v rokah. .Vsi trije pa bomo za enega Krpana!" je vzkliknil najstarejši. Mati jih je ljubeče gledala, v očeh so se ji bleščale solze žalosti in ponosa in vsa zemlja, ki jo je tolikokrat občudovala s Hriba, se je premaknila v nji. Nasmehnila se je v svoji silni odločitvi, ki ji dna ni mogla premeriti, in dejala fantom: .Boste!" Potem jih je v temi spremila do hleva. Fantje so prignali na dvorišče svoje konje, objeli in poljubili svojo mater in oddirjali skozi vas. Verona je dolgo dolgo sama stala na pragu hiše. Ko je daljava povsem požrla peket konjskih kopit, se je sklonila in pograbila z vrta pest prsti. Zaprla je oči in si s prstjo popila solze in šla v izbo, legla na posteljo in vsa mirna in potešena sama sebi dahnila: .Zdaj moramo biti matere srčne in pogumne!" Za dobro voljo Poročeni svojemu prijatelju: »Srečo znaš šele ceniti, če si poročen.« »Ali je to res?« vpraša prijatelj. »Da, samo da je potem že prepozno!« • Grilčkova je zjutraj trdo prijela svojega moža, prvič, ker je prišel domov zelo pozno, in drugič in tretjič in ... ,ln še z lažnivcem povrh sem se poročila!" je jadikovala. .Ponoči si mi rekel, da si bil pri Lahovih, zdaj pa praviš, da si bil v družbi z Miklavčičevimi. Oh, jaz ubogat" .Pomiri se, raja," pravi Gril-ček. .Res sem bil z Miklavčičevimi, samo ponoči nisem mogel izgovoriti tega priimka.’ Valentin P o I a n š e k Ko je gazilo vse po krvi Ko je gazilo vse po krvi, kar uniformo je nosilo, kar orožje je nosilo — ko usmiljenje ničesar ni več izprosilo — sem lebdel v slutnji bližajočega se pogina in praznoval svoj rojstni dan, svoj sedemnajsti rojstni dan. Dobil sem tvoje drago pismo, ga neštetokrat prebral in svojim zgladovanim tovarišem dejal: Že bo... samo, da še mrtvi nismo! ( ^ Doma je bil iz notranjskih hribov. Do vojne se je potikal po vaseh in pri kmetih opravljal dninarska dela. Nekoč, ko je reševal iz vode seno, se je prehladil in od takrat je težko hodil. Bil je sred-njevelik, širok, rjavega obraza, črnih oči, gostih, lepih kodrastih las, ki so mu lezli čez ušesa. V četi je bil vedno med tistimi, ki so lupili krompir in hodili na stražo okrog taborišča. Zaradi bolnih nog ga niso pošiljali v borbe v oddaljene kraje. Pa se je četni komandir nekega dne domislil, da ne bi bilo napak, če bi Vence hodil stražit vaški most. Komandirju so sicer odsvetovali, češ ni prav, da gre samo en stražar. Če je taka nuja, naj bi šli od časa do časa štirje z mitraljezom, ker kaj bo naredil Vence, če ga dobi truma Nemcev ali belč-kov. Ujeli ga bodo, ker teči ne bo mogel. Komandir pa se ni dal prepričati. »Kadar gre za politiko, kar diskutirajte, kolikor hočete, ali v vojaških stvareh bom odločal jaz. Vence, ti boš odslej stražil vsako noč od devete zvečer do štirih zjutraj pri mostu, po dnevi pa boš spal!« Ostali so umolknili, Vence je pokimal... Usedel se je pod smreko in si z neko rumeno mastjo namazal ožuljeno desno nogo. Potem je vrgel puško čez pleča, dobil od Stražama mostu komandirja znake za nočno spoznavanje, odšel čez senožeti in gmajne in se spustil po slabi gozdni poti proti Storžiču. Na Vedrah ga je srečal obveščevalec Tone in ga vprašal: »No, Vence, kam pa ti, kaj strašiš tod okoli?« Vence si je nerodno popravil klobuk, pljunil v stran in odgovoril: »Na most me je poslal, pravi, da sem kar pripraven za tja. Kaj hočem, komanda je komanda!« »Samo če jih bo prišlo preveč, se ne umikaj ob vodi, temveč teci čez njive v log. Sploh se mi pa zdi čudno, da pošilja tebe, ki še nisi zdrav na nogah,« je zamrmral Tone in dal ostanek cigarete Venceju. Vence je počasi lezel po slabi poti. Tone se je še enkrat obrnil na ovinku in zakričal: »Hejo, pa pazi se!« Vence je pokimal. Kar dobro mu je delo, da mu je komandir zaupal stražo ob mostu brez mitraljeza in brez spremstva. Vence naj sam straži veliki most, največji in najdaljši v dolini. Sam z dolgo, kot prekla nerodno francosko puško. »Vrag jih vzemi, bom pa sam,« je zamrmral Vence in pospešil korak v dolino. Noč je bila razprostrta nad pokrajino. Izza Račne gore je vzhajala polna luna. Voda je nalahno šumela. Na vzvišenem prostoru nad mostom so rasle tri stare, debele lipe, ki so se že sušile. Vence je počasi koračil od mostu do Up in nazaj do mostu. Včasih se je ozrl na spečo vas, ki se je svetlikala onstran mostu. Psi so zateglo in cvileče zalajali. Vence se je naslonil na zidno ograjo mostu. Puško je položil predse in strmel v široki potok, ki je tekel lahno šume. Potem se je spet ozrl na spečo vas. Psi so potihnili. Začel je razmišljati, kdo vse je že hodil po tem mostu: kmetje, ki so vozili gnoj na njive in poljske pridelke z njiv, vozniki, hi so vozili drva in hlode iz gozda, pa spet kmetje, ki so vozili seno iz lazov. Vesela dekleta z vasi, ki so hitela z motikami na rami na njive, ob košnji pa z belimi grabljami. In kdo je še hodil, no, je dalje predel misli Vence. Od pomladi do jeseni vaški črednik, ki je hodil za kravami in kričal: liska, sivka, čada, rjavka, le-sep! Pa kdo neki bi še hodil čez ta vaški most? Lovci, ki so žarečih lic hiteli na lov na srnjake in zajce, stari polharji s pastmi, vsi ti so hodili čez most. In sedaj, kaj pa sedaj, se je spraševal Vence. Sedaj tudi še morda hodijo, a samo podnevi, ponoči si nihče ne upa, posamič še Nemci ne! In če jih pride veliko? Vence se je pri tej misli stresel. Vence bo streljal, vendar bodo spoznali, da je sam. Tekli bodo čez most in kaj potem? Ustrelili ga bodo, ujeli ali pa vrgli v vodo. In Vence ne bo več videl ne taborišča, ne očeta in ne sosedov. In kaj bodo rekli v četi? Ej, saj smo vedeli, da bo z Vencejem tako! Ostal naj bi v četi in lupil krompir. Vence hrabri sam sebe, hodi od mostu do lip. Obstane pred lipami in si jih od vseh strani ogleduje. Suhe debele veje štrle od debla daleč proč. Gotovo so jih nabiralci lipovega cvetja oskubili, da so sedaj samo še žalosten ostanek nekdanje mogočne lipe. Ali pa so jo obsekali pastirji v mrzlih jesenskih dneh, ko so pasli živino. Čez potok so zavreščale nočne ptice in se izgubile v polju. Vence je skoraj stekel k mostu in poslušal, a nič ni bilo čuti. Nato je počasi krenil ob vodi in se ustavljal ob vrbovju. Spomnil se je, kako je v mladih letih sedel ob domačem potoku. V bližini je švignila v zrak zelena raketa. V svitu dogorevajoče rakete so se za vrbovim grmovjem prikazali Nemci. Hodili so sklonjeno in držali pred seboj brzostrelke. Opazili so ga in ustrelili proti njemu. Vence je stekel ob grmovju, potegnil bombo izza pasu in jo vrgel v prihajajoče Nežnce. Nekdo je zavpil, drugi zaklel, brzostrelke so zadrdrale v nočno tišino. Vence je poskušal teči. Pred njim je zažarelo. Prav od blizu je dobil rafal v obe nogi. Zavpil je in padel kot podsekano drevo. Obstopili so ga Nemci. Eden je potegnil iz žepa žepno svetilko in ga obsvetil. Drugi se je sklonil, pobral njegovo puško, jo zavihtel, da je zletela čez grmovje v vaški potok. Slišal je samo pljusk. Drugi Nemec je naslonil brzostrelko in spustil rafal v Vencejevo glavo. Sklonjeni so odšli naprej ob šumečem potoku. Izza oblakov se je prikazala polovica lune in obsijala mrtvega stražarja Venceja. Kri mu je odtekala in močila razmočeno zemljo. Predpoldne so ga našle ženske, ki so šle na polje. Obstale so pri njem, ga obračale in mu izpirale rane. Vmes so šepetale: »Ubogi siromak.« Most je bil odslej še bolj samoten in pust. Matevž Hace \_______________________________________ ___________________/ Japonska se že zdaj pripravlja na svetovno razstavo v Osaki leta 1970 Čeprav je do svetovne razstave 1970, ki bo po sklepu mednarodnega urada za te prireditve v japonskem mestu Osaka, Se precej časa in bo prej še svetovna razstava v kanadskem mestu Montreal (prihodnje leto), se Japonska že zdaj temeljito pripravlja na ta veliki dogodek. Tudi povsem upravičeno, saj bo prireditev v Osaki prva svetovna razstava na azijski celini, predvsem pa posvečena stoletnici industrijskega razvoja Japonske. Mimo vsega lega pa se Japonska tudi zaveda, da pomeni odločitev mednarodnega urada za svetovne razstave veliko priznanje in odgovornost za Japonsko, če pomislimo, da urad niti veliki dveletni prireditvi v New Yorku ni priznal uradnega značaja svetovne razstave. Za svetovno razstavo v Osaki so si Japonci že doslej zagotovili sodelovanje 50 držav, sami pa bodo pripravili najboljše tehnične in industrijske proizvode ter razkazali vse svoje najpomembnejše stvaritve znanosti in kulture. Po določilih posebne .konvencije o svetovnih razstavah", ki je bila sprejeta leta 1928 v Parizu in katero je doslej podpisalo 33 držav, so take prireditve splošne ali specializirane, to se pravi posvečene ožjim področjem znanosti ali tehnologije. Razstava v Osaki bo splošna, torej bodo na njej zastopane vse panoge človeške dejavnosti, med drugim industrija, znanost in kultura. Vsaka svetovna razstava ima tudi svoje geslo. Organizatorji bruseljske prireditve leta 1958 so se predstavili z geslom »Civilizacija, zasnovana na znanosti, in humanizem — jamstvo za boljši svet", razstava v Montrealu leta 1967 bo potekala v znamenju »Človeka in njegovega okolja", Japonci pa so sestavili poseben odbor, ki bo iz- bral najustreznejše geslo za veliko mani-testacijo v Osaki. Osaka je že od davnih dni največje trgovinsko središče in je bila nad tisoč let (do sredine prejšnjega stoletja) tudi japonska prestolnica. Čeprav je od sedanje prestolnice Tokia oddaljena 515 kilometrov, potrebuje potnik po zaslugi »Tokaida", za olimpijske igre v Tokiu zgrajene železniške proge, za vožnjo samo dobre tri ure. Senri-gaoka, kjer bo svetovna razstava, je kakih deset kilometrov od mestnega središča Osa-ke. Razstavišče bo merilo v celoti 3,3 milijona kvadratnih metrov. Na tem ozemlju bodo zgradili sto posebnih paviljonov, ki naj bi si jih v šestih mesecih (od pomladi do jeseni 1970) ogledalo kakih 30 milijonov ljudi. Poleg tega pa bodo Japonci na razstavišču postavili tudi razne spomenike ter zgradili mednarodni dom za konference, zabavišča za otroke, gledališke dvorane, muzej umetnosti ter umetno jezero in velik vodomet. RAD IO PRO GRAM •4 RADIO CELOVEC I. PROGRAM PoreCila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro meiono — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni Iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 23. 4.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Koroika domovinska kronika — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika — 16.30 Sirni pisani svet — 17.00 Plesna glasba iz Latinske Amerike — 18.00 Kulturni razgledi — 18.25 Kjer pojejo, tam ostanemo — 19j10 Odmev časa — 20.15 Zlata Thesi, pripovedka — 20.45 Slovanska simfonija. Nedelja, 24. 4.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.15 Favoriti popevk — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20-15 Lepa neznanka — 21.15 Zidak za Evropo. Ponedeljek, 25. 4.: 8.15 Zločin in kazen, roman — 8.45 Ljudska glasba tujih dežel — 15415 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.30 Ob 90-letnioi rojstva Fritza Recktenwalda — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Aktualnosti za mladino — 20-15 Vsakdanji problemi — 20.30 Koroška lovska ura — 21*15 Operetni koncert. Torek, 26. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Sreča ne ostane dolgo — >15.45 Iz kulturnega življenja v deželi — 18.00 Četrt ure mestne uprave — 18.15 Iz prve roke — 18.35 F-ilozofi in umetniki — 19.00 XY ve vse — 20.15 Klasiki v radiu — 21.30 Pesem za lahko noč. Sredo, 27. 4.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Zbor celovških madrigalistov — 15.45 Predstavljamo — 17.00 Zlato rokodelstvo — 118.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Orkestralni koncert. četrtek, 28. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddoja — 19.00 XY ve vse — 20J15 Varslvo na-rove je zapoved časa — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 29. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Ljudska visoka šola v radiu — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Koledar dunajskih slavnostnih tednov — 20.15 Vsaka reč ima dve strani — 21.00 Španska glasba. II. PROGRAM Rotatita: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pe-»tro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste 14.50 Objave Iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17*15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddajo • ploič — 19.20 Koj slišimo dones zvečer — 21.55 Športni komentor — 22.10 Pregled po svetu. POHIŠTVO za dom in za goste Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Oobrla vas - Eberndorf A »141 1*1. |0-4]-36| IM Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli yqsi. Sobota, 23. 4.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 13JO Odmev iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 15.20 Zvoki z Dunaja — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Iz parlamenta — 17.50 Šport in glasba —<19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hitparada — 21.30 In svet gladuje. Nedelja, 24. 4.: 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operrvi koncert — 10.00 Ogledalo domačega tiska — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Zločin in kazen, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16*15 Nogometna tekma Avstri-ja:Sovjetska zveza — 18.25 Nazaj v šolsko klop — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 20.00 Nedeljski koncert Iz Munchena. Ponedeljek, 25. 4.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Ples na planini — 15.35 Ob 90-letnici rojstva Fritza Recktenwalda — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brati smo za vas — 17.40 2enska oddaja — 19.00 Carmen, opera. Torek, 26. 4.: 8.20 Glasba na tekočem fraku — 9.35 Stvoritve velikih mojstrov — 13.20 Medicinsko mesečno poročilo — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Daljni horizonti — 16.00 Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Ob 350-letnici rojstva Shakespeara — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Operetni glavni dobitek — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 27. 4.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 14J15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.45 Otroška ura — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, leenagerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Poprovi, kar so drugi zagrešili. četrtek, 28. 4..* 8.10 Del, to je moja melodija — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Dunajsko koncertno ogledalo — 13.30 Orkestralni koncert — 14.10 Pomembni orkestri — 15.35 Dopust, kakor v časih Biedermaierja — 17.25 Roziskovalci v gosteh — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Zveneči filmski magazin — 21.00 Večni eros. Petek, 29. 4.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Vedno spel lepo — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Sola in dom — 19.30 Boj na nož — 21.00 Iz nabiralnika za pritožbe. Slovenske oddaje Sobota, 23. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Sotisfična ura. Nedelja, 24. 4.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdrovljamo in voščimo. Ponedeljek, 25. 4.: 14j1 5 Poročila, objave — Kaj smo pripravili — 2ena In dom — 18.00 Dober večer našim molim poslušalcem. Torek, 26. 4.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Beremo za vas. Sreda, 27. 4.: 14.15 Poročila, objove — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 28. 4.: 14.15 Poročila, objove — Na dom obujaš mi spomin. Petek, 29. 4.: 14.15 Poročila, objove — Od petka do petka — Mešoni zbor iz Pliberka — Beremo za vas. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ PerečII«: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsok dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glosbene razglednice — 22.10 Plesna glosba. Sobota, 23. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki pred mikrofonom — 10.15 Iz oper francoskih avtorjev — 12.05 Boter petetin, baletna suita — 12.40 An-sombel Borisa Franka in trio Vitala Ahčiča — 14.05 Prizori iz opere .Nikola Subič Zrtniki" — 14.35 Voščila —- 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 17.35 Lahka glasba — 18.20 Iz rolejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Spoznavojmo svet in domov,ino — 22.10 Oddajo za noše izseljence, Nedelja, 24. 4.: 8.05 Veseli tobogan, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Slavni pevci, znamenite arije — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska ' tedna — 17.45 Glorija, radijska igra — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje. Ponedeljek, 25. 4. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 V svetu opernih melodij — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Koštana, simfonični tripti-hon — 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev — 14.05 Iz slovenske solistične glasbe — 14.35 Voščila — 15.30 Priredbe slovenskih narodnih — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.15 Signali — 18.45 Družba in čas — 20.00 Koncert komornega orkestra Slovenske filharmonije — 21.15 Z melodijami po svetu. Torek, 26. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere .Istrska svatba" — 12.05 Slavni virtuozi — 12.40 Fantje treh dolin in ansambel Boruta Lesjaka — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 18.45 Na mednarodnih knižpotjih — 20.00 Pevski zbor .Proleter" iz Sarajeva — 20.20 Težka ura, igra. Sreda, 27. 4.: 8.05 Lahka orkestralna glasba —■ 9.00 Umetniška pripoved 9.44 Iz javnega koncerta Otroška pesem 1966 — M.15 Novi posnetki Partizanskega invalidskega pevskega zbora — 12.05 Naglo puške smo zgrabili — 13.30 Slovenske narodne — 14.35 Voščila — 15.30 Jugoslovanske pihalne godbe — 16.00 Oddaja o mladini Kočevske — 17.05 Govori Radio Osvobodilna fronta — 18.00 Koncert revijskega orkestra RTV Ljubljana — 20.00 Iz jugoslovanske lahke glasbe — 20.30 Hlapec Jernej, opera. Četrtek, 28. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Glasbena pravljica — 10.15 Koncert ansambla beograjske opere — 12.05 Razpoloženjske skladbe — 12.40 Čez hrib in dol — 14.35 Otroci so pripravili koncert —- 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18*15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori— 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 29. 4.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — 10.25 Novost na knjižni polici — 12.05 Iz Handlovih oper — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.35 Poje francoski zbor Jean Paul Kreder — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Domače melodije — 18.45 Kulturni globus — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST Sabata, 23. 4.: 12.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 17.30 Jutrišnji solisti — 18j15 Umetnost, književnost in prireditve — 19*15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Za smeh io dobro voljo. Nedelja, 24. 4.: 8.30 Kmetiijska oddaja — 11.15 Oliver Twist — 12.30 Glasba po željah — 15.30 Zeleni suknjič, komedija — 16.30 Koncert operne glasbe — 18.30 Obletnica meseca — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 25. 4.: 10.00 Iz proslave ob obletnici osvoboditve — 12.00 Brali smo za vas — 15.40 Vrnitev, enodejanka — 17.30 Pianist Igor Dekleva — 19.15 Zbirka dokumentov in razprav — 21.00 Othello, lirska drama. Torek, 26. 4.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina v radiu — 18.30 Ko-ncertisti naše dežele — 21.00 Pregled slovenske dramatike. Sreda, 27. 4.; 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.15 Hig>iena in zdravje — 19.30 Moški zbor »Slava Klavora' iz Maribora — 21.00 Simfonični koncert. Četrtek, 28. 4.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 19.00 Pisani balončki — 20.35 Z italijanskih glasbenih festivalov — 21.00 Nepomembna ženska, drama. Petek, 29. 4.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne Mednarodno zanimanje za razstavo o Skopju Razstava fotografij pod naslovom »Skopje — mesto mednarodne solidarnosti«, ki prikazuje glavno mesto Makedonije pred potresom in po njem, pomoč jugoslovanskih narodov in drugih držav, pa tudi prispevek Združenih narodov k obnovi in graditvi Skopja, vzbuja široko mednarodno zanimanje. 2e mnoge države so izrazile željo, da bi to dokumentarno razstavo predstavile tudi svoji javnosti. Najprej bo ta razstava izven Jugoslavije prirejena v Vzhodni Nemčiji. V vzhodnem Berlinu jo bodo odprli 29. aprila, sledili bosta še nemški mesti Leipzig in Dresden, nato pa bodo razstavo prikazali še v nekaterih mestih Češkoslovaške in Poljske. vse, toda o vsem — 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih — 19.00 Zbori Furlanije-Julijske krajjne — 19*15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. Sobota, 23. 4.: 17.03 Pri cvetličnem zdravniku — 17.30 Na robu zelenega pekla — 18.00 Stališče — 18.35 Po evropskih cestah — 19.30 Čas v sliki — 20.'15 Pojoča in zveneča Avstrija — 22.00 Maščevalci iz Las Angelesa. Nedelja, 24. 4.: 17.03 Uli in račka — 17.30 Svet mladine — 18.00 Fury — 19.00 Koncert na grodu Hohenems — 20.00 Odlomki iz nogometne tekme Avstrija:Sovjetska* zveza — 20.45 Zrno je zeleno — 22.25 Beseda za nedeljski večer. Ponedeljek, 25. 4.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.30 Čas v sliki — 20J15 Glasba iz študija B — 21.00 Maigret nastavi past — 21.50 čas v sliki. Torek, 26. 4.; 18.35 Tečaj angleščine — 19.13 Stric Guido — 19.30 čas v sliki — 20.15 Anastazija, zadnja carjeva hčerka — 20.15 Kultura v stiski. Sreda, 27. 4.: 1<1.03 Glasba iz študija B — T1.15 MaigreT nastavi past — 17.03 Pavlihove dogodivščine — 17.45 Paly 11/3 — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Podobe it-Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Usmrtitev, televizijska igra — 21.45 Z našimi najboljšimi priporočili. Četrtek, 28. 4.: 12.00 Republika prepričanih — 18.35 Tečaj angleščnie — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.3(3 Čas v sliki — 20.15 Vse v redu, prenos igre — 22.05 Jazz v Ameriki. Petek, 29. 4.: 11.03 Anastazija, zadnja carjeva hčerka — 18.35 Nepoznani svet — 19.00 Ko-nzument — 19.30 čas v sliki — 20.15 Vaš nastop, prosimo — 20.55 Se še spominjate — 22j15 Zlata vrtnica rz Montreauxa. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizo-cij na Koroškem; glavni urednik: Rodo Janežič, odgovorni urednik.. Blaž Singer; uredništvo in uprava: 902)1 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tkko Založniška m tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla* genfurt - Celovec, Postlach 124. Ta teden vam [priporočamo: Iz zaloge starih knjig Louis Adamič: SMEH V DŽUNGLI, avtobiografija ameriškega priseljenca 416 sir., pl. 58 šil. R| Honore de Balzac: ZGUBLJENE ILUZIJE, zanimiv roman velikega francoskega pisatelja, dve knjigi skupaj 664 str., ppl. 39 šil. RJJ Karl Bertno von Mechow:ZGODNJE POLETJE, roman iz podeželjskega življenja 256 str., ppl. 24 šil. gg Jordan Jovkov: ŠIBILI in druge novele bolgarskega pisatelja, 240 str. ippl. 10 šil. B Oton Bihalji-Merin: OKTOBRA NA SVIDENJE, roman o usodi vojnih ujetnikov, 432 str., pl. 29 šil. R£ Mihail Šolohov: ZORANA LEDINA, roman iz življenja donskih kozakov, 480 str., Ibr. 18 šil. H Ivan Cankar: MILAN IN MILENA, ljubezenska pravljica, 156 str., br. 23 šil. g| Charles Dickens: POVEST O DVEH MESTIH, roman iz časov francoske revolucije, 390 str., ppl. 36 šil. ■ HRVATSKI POVOJNI NOVELISTI, zbirka krajših spisov sodobnih hrvatskih pisateljev, 256 str., ppl. 12 šil. | Vicente Blasco Ibanez: KRVAVE ARENE, napet roman iz življenja bikoborcev, 360 str., pl. 34 šil- g| Martin Andersen Nexo: SIROTA STINA, roman o pretresljivi usodi kmečkega dekleta, dve knjigi skupaj 696 str., pl. 78 šrl. gg Janez Trdina: BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH, zapiski narodnega blaga, 240 str., ilustr., pl. 12 šil. gg Klaus Marm: SYMPHONIE PATHETIOUE, tragična življenjska zgodba velikega skladatelja Čajkovskega, 322 str., pl. 39 Šil. ^ POLJSKE NOVELE, zbirka krajših spisov poljskih pisateljev starejše generacije, 264 str., ppl. 16 šil- gg Henri Beyle-Sfendhal: RDEČE IN ČRNO, kronika leta 1830, 448 str., pl. 38 šil. gg Heinrich Mann: PODLOŽNIK, roman iz življenja pruskega meščanstva, 392 str., polusnje 28 šilil Anton Ingolič: STAVKA, roman iz življenja in bojev industrijskih delavcev 312 str., ppl. 14 šil- R| Gustave Flaubert: VZGOJA SRCA, avtobiografski roman o pisateljevi mladosti, 456 str., pl. 25 šil- gg A. Serafimovič: ŽELEZNA REKA, roman iz časov ruske revolucije, 164 sir., ppl. 12 šil. gg Miško Kranjec: MAJHNE SO TE STVARI, zbirka novel iz vaškega življenja, 484 .sir., ppl. 30 šil* Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Na£a knjiga11, Wulfengasse