Slovo kučmi
Gora zelena                 Solnce pregnalo           S slamnikom rahlim,
zopet je zdaj;               sneg je in led;            z golo glavo
kučma kosmata,           kjer smo dričali,          lahko pod jasno
pojdi mi v kraj!          tam je zdaj cvet!        stopam nebo!
Z gore zelene              Radosten tudi
petje doni                    glas je zdaj moj:
'   ptičev veselih:             »Kučma kosmata,
.Mraza več ni!"          v pokoj s teboj!"
Fr. Rojec
Pirhi.