Za
poslansko zbornico in deželo glasujte ta znak
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
Za senat glasujte ta znak
Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 10 (720)
TRST - 16. maja 1968
Posamezna številka 40 lir
Petnajstdnevnik	Spedii, in abb.
Quindiciaale	poet. Grappo II
Glasujte za kom uniste !
Volitve so pred nami. To nedeljo bomo volili poslance in senatorje, naslednjo nedeljo pa deželne svetovalce. Na volitvah za poslansko zbornico in za deželni svet bomo glasovali za kandidate KPI, na senatnih volitvah pa za kandidate združene liste KPI-PSIUP.
Predvolilna kampanja gre h koncu. Na mestnih in vaških trgih se vrste zborovanja. Prvaki strank so čedalje bolj širokogrudni, ko gre za obljube, na katere pa bodo pozabili brž ko bodo prešteli glasove.
Komunisti takih obljub ne poznajo. Komunisti poudarjajo, da se stvari morejo in mo rajo menjati. Menjale pa se bodo samo v miru. Zato ie poglavitna naloga, boj za mir.
«V mednarodnem položaju ne bo mogel nastati nreokret v korist miru in miroljubnega sožitja brez prenehanja ameriškega napada na Vietnam, brez nepolnega prenehanja bombardiranja Demokratične reoubli-ke Vietnama, brez povratka k ženevskim snorazumom ter u-mika ameriških vojaških sil. istočasno na je nemogoče v ce-'oti čvrsto utrditi mir v svetu brez borbe nroti reakcionarnim režimom ter za demokratični m socialni nanredek v vseh de- j želah sveta, ne da bi vodili na- j n re j nobudo in borbo za sološ- I no ter nadzorovano razorožitev.» Tako ie poudarjeno v nro-gramu-pozivu vodstva KPI.
V programu KPI za deželo Furlanijo - Julijsko kraiino pa ie med drugim poudarieno:
«Brez globoke spremembe zu-nanie politike ne more noben načrt, noben program spremeniti stanja in zaostalosti gospodarstva ter valorizirati Vlogo, ki oritiče naši deželi. Zunania Politika vlade levega centra, politika podrejanja atlantskemu paktu-NATO ter velikim mono-
polom, ki prevladujejo v skupnem evropskem trgu, škodujejo mednarodnemu poslanstvu, ki ga sicer z besedami priznava tudi levi center. Zaradi tega, namesto da bi bila dežela most miru med narodi, ostaja z okopi obdano ozemlje, posejano z vojaškimi služnostmi in oporišči.»
Komunisti zahtevajo izstop Italije iz pakta NATO, odstranitev tujih vojaških oporišč in raketnih odstrelišč. ukinitev vojaških služnosti, pristopitev k uresničevanju sistema evropske varnosti, revizijo pogodbe o skupnem evropskem trgu.
Kot Slovence nas še posebej zanima tisti del programa, ki se tiče naših narodnostnih vprašanj.
Dokument, ki ga je vodstvo KPI odobrilo leta 1961 jasno govori: Slovenci morajo biti popolnoma enakopravni, imeti morajo možnost, da se nemo-lonu icti vij d j o Lcuvu na gospodarskem kot na političnem in kulturnem polju.
Zato komunisti zahtevajo: rešitev vseh odprtih vprašanj, ki jih levi center ni rešil in jih noče rešiti; zahtevajo dokončno rešitev vprašanja slovenskega šolstva, pravico do rabe slovenskega jezika v javnih uradih in na sodišču, vrnitev prvotne oblike slovenskih priimkov in slovenskih krajevnih imen; opustitev diskriminacij pri zaposlovanju; konkretno politiko, ki naj priznava avtohtono slovensko prebivalstvo videmski pokrajini.
Komunistična partija je edina stranka, ki daje možnost Slovencem, da pošljejo svojega zastopnika v rimski parlament; je stranka, ki se obvezuje, da bo eden od svetovalcev v deželnem svetu, izvoljen na njeni listi, Slovenec.
Zato bomo glasovali za komuniste!
MIRKO KAPELJ
Z
Iz govora poslanke Marije Bernetičeve na tiskovni konferenci v Trstu
v \
Preteklo soboto je federacija KPI v Trstu priredila tiskovno konferenco o tèmi: «Stališče KPI v zvezi s slovenskim vprašanjem». Uvodno poročilo je imela poslanka Marija Bernetič. Iz tega poročila povzemamo sledeče:
Namen tiskovne konference je predvsem prikazati stališča in delovanje (komunistov za pravice Slovencev; objasniti mnenje komunistov o odnosu, ki ga imajo razne italijanske stranke in slovenske politične skupine do tega vprašanja.
Ni težko ugotoviti, da so pereča vprašanja, ki se tičejo Slovencev, še vedno nerešena, da se nadMjoje	Slovencev.
Tako vlada kakor stranke, ki jo^ podpirajo, niso pokazale politične volje za reševanje osnovnih vprašanj slovenske manjšine. Kljub obljubam, ki so jih svojčas dali predstavniki levega centra, slovensko prebivalstvo še vedno živi v manjvrednem položaju.
Dvajset let je minilo odkar je bila sprejeta republiška ustava. Na osnovi ustavnih določil bi morale biti narodne manjšine, ki živijo v Italiji, povsem enakopravne. Toda kljub tem določilom Slovenec ne more govoriti v svoji materinščini v javnih u radih, ne v izvoljenih telesih krajevne uprave in dežele; na sodišču pa je slovenščina izrecno prepovedana. Slovensko šolstvo ni še dokončno urejeno. Pri sprejemanju v državne službe se še vedno dogajajo diskriminacije. Vlada levega centra ne dopušča, i da bi deželna uprava obravnavala, oz. reševala vprašanja Slovencev. Toda niti osrednja vlada teh vprašanj ne rešuje. Na priziv te vlade je ustavno sodišče odločilo, da dežela Furlanija - Julijska krajina ni pristojna za reševanje
Prvomajsko zborovanje tržaških delavcev
vprašanj Slovencev, četudi je dežela dobila posebni statut prav zaradi tega, ker na njenem o-zemlju živijo Slovenci. Osrednja vlada je zavrnila tudi deželni zakon o programiranju in to samo zaradi tega, ker so bili v besedilu zakona omenjeni tudi Slovenci. Deželna vlada je sprejela sklepe rimske vlade brez ugovarjanja, kar pomeni, da se z njimi strinja.
Krščanska demokracija in njeni zavezniki nimajo načelne politike do Slovencev, tudi ne smatrajo vprašanja Slovencev za načelno vprašanje, ne za problem demokracije. Krščanska demokracija ne smatra za potrebno slo-venski manjšini zagotoviti svobodni razvoj na vseh področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja. Primorana je priznati, da Slovenci sicer ob-
oisjajo, toda smatra jih kot posameznike, ki jih je treba vključiti v sistem, v režim, odnosno jih postopoma asimilirati. Ta je tudi danes po mnenju demokristjan-skih prvakov najboljša obramba italijanstva.
Politika do slovenske manjšine naj po mnenju demokristjanov služi boju proti komunizmu.
Krščanska demokracija nosi največjo odgovornost za nerešena vprašanja Slovencev pa tudi za to, da se še vedno zanika obstoj (Slovencev v videmski pokrajini.
Zato prevzamejo težko soodgovornost tiste stranke in skupine, ki pomagajo Krščanski demokraciji. S teni da služijo njeni politiki postajajo dejansko soodgovorne za obstoječe stanje.
Dolžnost vsakogar, ki hoče, da (Nadaljevanje na 2. strani)
Poziv strankarsko neopredeljene skupine Slovencev: Slovenci naj glasujejo za Albina Škerka
Slovenski rodoljubi, bliža se dan, ko bomo zopet šli na politične volitve!
Mi Slovenci, razpršeni po raznih strankah in političnih skupinah, nimamo možnosti, da si po lastnih željah ter lastnem političnem in svetovnonazorskem prepričanju izberemo ustreznega poslanca.
Po izidih prejšnjih državnozborskih volitev je ugotovljeno, da more izvoliti slovenskega poslanca edinole KPI, ki šteje med svojimi člani in sinpatizerji veliko večino slovenskih volivcev. Ta možnost bo vsem dobromislečim Slovencem zopet dana na predstoječih političnih volitvah.
Letošnji slovenski kandidat na listi KPI je naš sorojak Albin Škerk, bivši župan devinsko - nabrežinske občine. Ta vztrajni borec za narodne pravice Slovencev ima vse pogoje in podporo stranke, da pride izvoljen v rimski parlament. Ža kandidaturo na listi KPI je Albinu Škerku zagotovljena ogromna večina slovenskih glasov in mu je tako dana dejanska možnost, da pride izvoljen v poslansko zbornico.
Te možnosti se moramo mi Slovenci, ne glede na svojo politično in versko pripadnost, tesno oprijeti. Te možnosti ne smemo izgubiti ; tako nam veleva naša sveta narodnoobrambna obveza. Zavedati se moramo, da bo izgubljen vsak slovenski glas za liste tistih strank in skupin, ki nimajo možnosti, da pošljejo v parlament slovenskega predstavnika. Tako zapravljanje dragocenih glasov naše narodne skupnosti je absurd, ki ga zgodovina ne pozna; je naravnost politična zlohotnost.
Slovenski rodoljubi! S tem, da boste, ne glede na svojo politično opredeljenost, podprli kandidaturo Albina škerka na listi KPI za slovenskega poslanca, se boste izognili soodgovornosti za tako politično zlonamernost. Vsak preferenčni glas komunistu Albinu škerku je glas za naše narodne pravice, za naš obstoj.
JOŽE CESAR PIERINA PEČAR SVETO GRGIČ DANIJEL MARIJ GRBEC RIKO PERTOT KLAVDIJ PALČIČ SREČKO OREL
2 • DELO -------------------
S tiskovne konference KP1 v Trstu
16.5.1968
Odgovornost demokristjanov in tistih, ki jih podpirajo
(Nadaljevanje s 1. strani) se uresniči enakopravnost Slovencev, je, da odreče podporo Krščanski demokraciji, da se upre njeni konservativni politiki.
Krščanska demokracija si je hotela z levim centrom nadeti novo obličje, da bi lahko še naprej izvajala svojo staro konservativno politiko, katero je v preteklosti izvajala s podporo desničarskih sil.
Krščanska demokracija in socialisti smatrajo Slovence za državljane druge stopnje, za manjvredne državljane. Voditelji Krščanske demokracije so jasno povedali med drugim tudi to, da če je dežela dala kaj Slovencem, jim je dala za to, da ne bi «zapadli skušnjavam po jugoslovanskih subvencijah».
Soodgovornost socialistov in socialdemokratov je izven vsakega dvoma. Po zaslugi in ob podpori socialistov je levi center vnesel razdor med Slovence, o-nemogočil je enotne nastope in akcije, kar je v prid politike Krščanske demokracije.
V nekaterih krogih so ustanovitev levega centra v Trstu in v deželi tolmačili kot preosnovo, ki naj bi koristila Slovencem. To tudi zato, ker je po ustanovitvi levega centra prišel v tržaško občinsko upravo Slovenec član Italijanske socialistične stranke.
Znano pa je — in to je potrdil tudi bivši tržaški župan Franzil — da omenjeni socialist slovenske narodnosti ni vstopil v tržaški občinski odbor kot Slovenec temveč kot član Italijanske socialistične stranke.
Socialisti niso demantirali omenjene izjave bivšega tržaškega župana, kar še bolj potrjuje, da z njo soglašajo in da so v praksi in v konkretni politiki izdali iu-ternacionalistične tradicije.
Tolloyeva „teorija“
Glasilo italijanskih socialistov Avanti! je zapisalo: «... zares bedasto je trditi, da navzočnost slovenskega socialističnega odbornika v tržaški občini in povečanje malega prometa med Tržačani in SLAVI iz sosednje države pomeni postopno zasedbo najbolj italijanskega mesta, ko pa je vendar vsem znano, da v Trstu prebiva samo 25.000 slovensko govorečih ljudi, dočim je vseh prebivalcev mesta 280.000. Vsa zgodovina kaže, da je bil Trst j tisti, ki je poitalijanil Slovane Nemce in druge, ter da se ni zgodilo obratno».
Tudi v sedanji volilni kampanji še jasno izraža politika socia-listične-socialdemokratske stran- ' ke. Na Tržaškem PSI-PSDI kandidira Slovenca samo za to, da bi pridobila glasove za ministra ; Tolloya, ki je znan kot «teoretik» | asimilacije Slovencev. Tollov, ki j je nosilec liste PSI-PSDI za po- j slansko zbornico, je dne 11. ok- ; tobra 1962 izjavil: «... odnosi med j Italijani in Slovani niso imeli pred fašizmom nikoli razdraženega etničnega in rasnega spora. Priseljeni Slovani so pripadali proletariatu in pol proletariatu.»
Ob neki drugi priliki je Tolloy izjavil v rimškem parlamentu naslednje: «... Fašizem je s svojim grobim centralizatorskim nacionalizmom prekinil asimilacijo v Trst priseljenih Slovencev z italijansko kulturo in z italijanskim življenjem. Pred fašizmom je bilo širjenje italijanske kulture v Trstu privlačna sila, tesno povezana z demokratičnimi navdihi».
Iz govorov socialističnega ministra Tolloya so razvidna njegova «načela» glede vprašanja narodnih pravic Slovencev.
Vodstvo Italijanske socialistične stranke ni nikoli zavzelo načelnega stališča proti «teorijam», ki jih razglaša Tolloy.
Nedoslednost socialistov se izraža tudi v sedanjih kandidaturah. Že vnaprej je znano, da slovenski kandidat na listi PSI-PSDI nima možnosti, da bi bil izvoljen. Na kandidatno listo so ga posta- I vili samo za to, da bi pridobil ; nekaj glasov za ponovno izvolitev j ministra Tolloya.
Podobne limanice so postavili tudi na Goriškem, kjer so izbrali za kandidata župana slovenske občine. To so storili z namenom, da pridobijo glasove za poslanca Zucallija, ki je vse prej kot prijatelj Slovencev. Zucalli si je v parlamentu prizadeval, da bi dosegel priznanje za bivše pripadnike italijanskih nacionalističnih
tolp, (ki so po končani vojni napadale go ri šle e Slovence, izvajale bombne atentate in med drugim opustošile tudi dom slovenskega pisatelja Franceta Bevka.
Ob vsaki priložnosti socialisti — tako italijanske kot slovenske narodnosti — skušajo dokazovati, da «nekaj konkretnih sadov je slovenska manjšina začela uživati takrat, ko so vprašanja Slovencev postala prek Italijanske socialistične stranke, sestavni del konkretne politične dejavnosti v vsedržavnem in v krajevnih merilih».
Zavezniki Krščanske demokracije, socialistov in socialdemokratov so tudi italijanski republikanci. Njihova stranka je sicer šibka, a hoče se opomoči na račun Slovencev. Zato se postavlja na pozicije grobega nacionalizma.
Kaj so fašisti in liberalci vsi vemo. Vsi vemo, da so sovražniki naše narodnostne skupnosti.
Treba je delati in delali bomo vsi za dosego cilja, z vero v fašizem, za zmago. Zmagati in zmagali bomo!» Tako približno se zaključuje neki sestavek, ki je ga je napisal Guido Ceccherini, leta Ì941 v reviji «Le Vie d’Italia». Tedaj je bil Ceccherini funkcionar neke delegacije, ki se je ukvarjala z vprašanji «allogenov». Danes je Ceccherini socialdemokrat, podtajnik ministrstva za notranje zadeve. Je kandidat na listi PSI-PSDI v goriški pokrajini
SS proti enotnosti Slovencev
O odnosih in stališčih liste Slovenske skupnosti moramo ugotoviti le malo pozitivnih a dosti negativnih ter škodljivih dejanj. Ta lista vnaša razdor med Slovence.
Demokristjani opevajo «novo ozračje». Dvoježicni napisi, da ne omenjamo drugih dejstev, pot: ' jujejo kakšno je «novo ozračue», kakšno je njihovo pojmovanje enakopravnosti Slovencev
Prvaki te liste hočejo z varljivimi gesli osvojiti prvenstvo med Slovenci. Prikazati se hočejo kot edini zaščitniki Slovencev.
Nešteti dogodki so očitno pokazali, da prvaki SS nadaljujejo svoje taktično manevriranje pri demokristjanih in levem centru. Politične skupine, ki sestavljajo listo Slovenske skupnosti, so iz- ! raz le enega dela pripadnikov I slovenske narodnostne skupnosti | v naši deželi. Povrh vsega so te | skupine med seboj sprte. So to- | rej manjšina v narodni manjšini. Zato te škupine ne morejo biti «edine predstavnice Slovencev.»
Lista Slovenske skupnosti m i za enotnost Slovencev. Nasprotno, je skupina, ki razdvaja, izolira in slabi Slovence; služi tistim, ki so krivi, da se ne spoštujejo pravice Slovencev.
Prvaki liste Slovenske skupnosti podpirajo demokristjane v krajevnih ustanovah in tudi na deželni ravni. Na Goriškem je Slovenska demokratska zveza, ki je sestavni del liste SS povabila Slovence, naj na volitvah glasujejo za demokristjane, še več, svoje pristaše je pozvala, naj oddajo svoje preferenčne glasove tistim kandidatom, ki jih de-mokristjanska stranka želi imeti
PROPOSTA Dl LEGGE
cl’ Inlaslntlv-O tlel Denutrito SSUCA-IvDI
Riconoscimento giuridico della formazione di patrioti denominata « Divisione Gorizia »
Onorevoli Colleghi ! — A Gorizia, come in tante altre province italiane, notevole è stato il contributo dato dalla popolazione alla lotta partigiana cosi che il gonfalone della città capoluogo fu insignito della medaglia d’oro. Ma, mentre la lotta contro il fascismo e lo straniero si conclude in tutte- le altre terre d’Italia nella primavera del 1945, a Gorizia e a Trieste la Resistenza continua con immutata, asprezza prima contro t’occupazion^ (jgUs, ■	del marésciàTlo Tito e^poicontro i ten:
Cruppe Oc»	------.......... —
tativi di intimidazione e le‘~vT5Tenzilche ven-gono continuate da coloro che intendevano forzare una soluzione non italiana della questione giuliana.
nizzando coloro che, a guerra finita, rientra-, vano, reduci dalla Germania o dalla guerra di liberazione presso altre formazioni parti-giane e nell’esercito regolare, alle loro case.
Il 12 «giugno del 1945, la città capoluogo e alcuni altri comuni passavano sotto l’amministrazione del Governo militare alleato.
La formazione dei volontari era allora approvata, incoraggiata e sostenuta dal Ministe- ( io della di7esa, dal Ministero degli interni, 5al Comitato di liberazione nazionale e da illu-jtrT'perspnalità di~Štato, e le era affidato TT cornpito di difendere niquelLestremo lemPoT* "Si territorio nazionale, pericolosamente insi-diato, i diritti della patria.
Socialistični poslanec Zucalli je 4. februarja 1965 v poslanski zbornici predložil zakonski osnutek, po katerem naj bi imeli možnost pridobitve partizanske «kvalifikacije» tudi bivši pripadniki tako imenovane «Divisione Gorizia», ki so se v prvih povojnih letih «proslavili» s tem, da so uničevali sedeže slovenskih organizacij. Isti zakonski osnutek je Zucalli ponovno predložil 7. marca 1968. Prediog je propadel po zaslugi komunistov. Zucalli danes kandidira na listi PSI-PSDI v goriški pokrajini. Žal, se socialdemokracija poslužuj sovodenjskega župana češčuta, ki je dosleden antifašist, za to da bi pridobil glasove Slovencev za Zucallija
v parlamentu. Seveda ni med de-mokristjanskimi kandidati nobenega Slovenca. Na Tržaškem se SS ni predstavila na senatnih volitvah, ker bi ločen nastop utegnil motiti demokristjanske načrte.
Na senatnih volitvah demokristjani potrebujejo več tisoč glasov. Zato na senatnih volitvah ne nastopa lista SS.
Absurd tako imenovane »Slovenske levice"
Nastop liste Slovenske skupnosti na volitvah za poslansko zbornico je že vnaprej obsojen na neuspeh. Glasovi, ki jih bo lista SS zbrala na volitvah za poslansko zbornico bodo brez vsakega pomena. To bodo zavrženi glasovi.
Notranji spori in spletkarjenja med političnimi skupinami, ki sestavljajo listo SS, so konkreten ddkaz, da skupnost, ki ima za svoj znak lipovo vejico, ne združuje Slovencev pač pa jih razdvaja.
Pred kratkim se je pojavila tudi tako imenovana Slovenska levica. Ta se šklicuje na protifašistično borbo, toda pridružila se je Skupinam, ki nimajo s to borbo nič skupnega; pridružila se je tistim, ki imajo v svojih vodstvih tudi osebe, ki so se omadeževale med narodno osvobodilno borbo; take ljudi, ki so sodelovali s fašisti in nacisti in so danes najbolj strupeni sovražniki levice.
Zato vprašujemo pobudnike «Slovenske levice», ali smatrajo, da je njihova vključitev v koalicijo, v kateri so tudi sovražnici partizanskega gibanja, koristna stvari slovenske narodnostne skupnosti?
Pravi absurd pa je, da se SS sklieuie na heroje kot sta Pino Tomažič in Vbiko Premrl. Deian-sko je to žalitev junakov odporništva.
Za našo partijo je vprašanje Slovencev načelno vprašanje. Komunisti se borimo za svobodni razvoj Slovencev, za popolno e-nakonravnost slovenske narodne manjšine v vsej deželi.
Mi smo za izvajanje ustave. U-veljaviti enakopravnost Slovencev v Italiji je dolžnost italijanske demokracije ter obenem obveza, ki jo je sprejela italijanska država s podpisom mednarodnih pogodb. Vlada, ki ne spoštuie e-nakoravnosti Slovencev in ki ne prispeva k svobodnemu razvoju narodne manjšine, ne stopa no
poti demokratične prenovitve.
Mi smo za izvajanje ustave s formalno in konkretno uresničitvijo enakopravnosti Slovencev; smo za to, da se avtonomni deželi zagotovi široka pristojnost za reševanje vprašanj Slovencev. Zaradi tega odločno zavračamo stališče, po katerem dežela s posebnim statutom ni pristojna za reševanje manjšinskih vprašanj.
Na liskovni konferenci je bilo še enkrat poudarjeno, da je bil KPI edina stranka, ki daje mož-
nost Slovencem, da pošljejo v po-
slansko zbornico svojega predstavnika. Izvolitev kandidata tovariša Albina Šker&a je odvisna v prvi vrsti od glasov Slovencev.
KPI se obvezuje, da bo poslala v deželni svet tov. Dušana Lovri-ho. Zato naj Slovenci glasujejo za listo KPI ter dajo preferenco temu kandidatu.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA IN SLOVENSKA MANJŠINA
Ostane, da si ogledamo še, kakšen je odnos Krščanske demokracije do slovenske manjšine.
Tudi o tej stranki vemo, da ni slovenska. Ona je in ostane italijanska stranka. Tega se njeni voditelji vsaj v zadnjih letih tudi zavedajo in zato ne agitirajo več pri Slovencih, naj volijo za KD, kot se je zgodilo prva leta po vojni. Posebno na Goriškem je KD dejanski pustila Slovenski demokratski zvezi, naj ona vpliva na volivce, kako naj volijo, ne samo pri deželnih in občinskih volitvah, ampak tudi pri državnih. Krščanska demokracija ima v tem oziru več lojalnosti kot komunisti ali socialisti in se ne izdaja za zaščitni co slovenskih narodnih koristi. Za te koristi naj se borijo Slovenci sami v mejah de-mokratične svobode. Tako prisostvujemo
posebno na Goriškem pred vsakimi državnimi volitvami demokratični igri med Slovensko demokratsko zvezo in Krščansko demokracijo. Igra je v tem, da se vodstvo SDZ in pokrajinsko vodstvo KD demokra-tično domenita, da bo SDZ vplivala na slovenske volivce, naj oddajo svoj glas
kandidatom Krščanske demokracije, ta pa~ se obveže, da bo v naslednji parlamentarni dobi podprla pri vladi v Rimu to ali ono slovensko zahtevo. Gre torej za politični dogovor: Te podprem, če me ti podpreš. Na Tržaškem je položaj drugačen, ker so razmere drugačne.
Pri tem ni slepomišenja s praznimi obljubami, temveč gre za stvarne slovenske koristi. Tudi ni utapljanje Slovencev v italijanski stranki, temveč je le dogovor med dvema enakovrednima partnerjema. Takšna taktika je prinesla slovenski manj-šii^ v dveh zadnjih zakonodajnih dobah že lepe uspehe posebno na šolskem polju.
* * *
Takšen je torej odnos velikih Italijan- J skih strank do slovenske manjšine. K9 bomo 19. maja šli na volitve. Je prav^ tudi to upoštevamo.

«Slovenska skupnost», ki se baha s svojo slovensko čistokrvnostjo poziva Slovence, naj glasujejo za raznarodovalce Slovencev
DELO • 3
16. 5.1968 -
Začetek razgovorov med DR Vietnama in ZDA
naj se ustavi Dapali na mm \
Zapuščam Ameriko !
Pisatelj Hans Enzenberger poudarja, da vojna v Vietnamu ni slučajen in izoliran pojav
V Parizu so se začeli uradni ame-riško.vietnamski razgovori, ki naj bi privedli do prekinitve klanja v Vietnamu ter sklenitve mirovne pogodbe med Demokratično republiko Vietnama in Združenimi državami Amerike.
Iluzorno bi bilo pričakovati, da se bodo pariški razgovori hitro zaključili ter da bo že v kratkem podpisana mirovna pogodba. Vsekakor pa je moč podčrtati, da je važno že to, da je agresor sedel za mizo ter da se pogovarja z žrtvijo agresije. To je tudi dokaz, da kljub sili, s katero razpolaga, prav agresor prihaja do zaključka, da je njegova vojaška zmaga v Vietnamu nemogoča.
Ob pričetku pariških razgovorov je vodja vietnamske delegacije Xuan Tuy poudaril: «Kljub izjavam o omejitvi bombardiranja o-zemlja severnega Vietnama, ki jih je svojčas da1! predsednik Johnson, ZDA nadaljujejo sovražna dejanja. Dejansko Amerika nadaljuje svoja napadalna dejanja in ni resno odgovorila na zakonite zahteve Demokratične republike Vietnama, drugih narodov sveta in ameriške napredne javnosti.»
Vlada Demokratične republike j Vietnama je še enkrat ponovila po- j goje, ki so:
1- Uveljavitev osnovnih pravic 1 vietnamskega ljudstva: mir, neod-visnost, suverenost, enotnost in o- ! zemeljska celovitost. V skladu z ženevskimi sporazumi morajo ZDA umakniti svoje čete, odstraniti o-rožje in oporišča iz Vietnama; razveljaviti vojaško zavezništvo s saigonsko vlado ter prenehati vsa vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu.
2.	V pričakovanju mirne zdru-žitve Vietnama je treba spoštovali določbe ženevskih sporazumov iz leta 1954, po katerih nobena stran ne sme biti v nobenem vojaškem zavezništvu z neko tujo državo; prepovedano je postaviti vojaška oporišča ter pošiljati čete in tuje vojaško osebje v Vietnam.
3.	Vietnamske notranje zadeve mora rešiti vietnamsko ljudstvo samo.
4.	Združitev Vietnama bo brez ‘-'njega vmešavanja izvedlo prebivalstvo obeh področij Vietnama.
Vietnamska vas po odletu ameriških bombnikov
njega dne me je odpeljal do meje » Američana sta dospela do Pariza, kjer sta našla zavetišče. Toda vedno ni šlo tako gladko. Svojčas so prišli v Pariz trije ameriški dezerterji in tam našli zatočišče po zaslugi «beatnikov». Sprva so prišli v stik samo z nekaterimi, ki pa so bili radodarni samo z obljubami. Vtem, ko so šle na zunanje ministrstvo zahteve, naj posreduje, da bi policija vsem ameriškim dezerterjem izdala dovoljenje za bivanje, so enega od treh dezerterjev aretirali zaradi «klateža». Tedaj je pri- j
šel v (Fresnes nek ameriški oficir, se predstavil kot advokat in kot tak govoril z dezerterjem. Predlagal mu je, naj se vrne k svoji edinki. Afera je povzročila velik hrup v pravosodnem ministrstvu, ki je imelo za potrebno, da s posebno okrožnico opozori vse instance, da «oficirji tujih armad nimajo dostopa v francoske zapore». S tem pa se zadeva ni končala. De Gaulle je namreč odločil, da bodo z ameriškimi dezerterji ravnali tako, kot s tujci, ki izrazijo željo, da bi se nastanili v Franciji.
Zakaj dezertirajo ameriški vojaki
«Le Nouvel Observateur» je objavil reportažo, ki opisuje, kako so na cesti blizu nemške meje pobra- i li dva vojaka, ki sta dezertirala iz ameriške vojske. Med drugim piše:
Mlajšemu je devetnajst let. Pred enim mesecem je dezertiral v Munchnu, brez zvez, ki bi mu pomagale naprej, in brez naslova, kjer bi dobil zatočišče. «Zaradi vojne, Pa tudi zaradi vojske», pravi. Aretirala ga je vojaška policija, pa je ušel. Prenočišče so mu nudili študenti. Potem je prišel v stik z nekim dekletom, ki pripada levičarski 'študentski organizaciji. Ta mu je preskrbela zvezo z organizacijo, ki pomaga dezerterjem. Starejši fant je dezertiral v Wiesbadenu dan Pred odhodom v ZDA in od tam v Vietnam. «Dezertiral sem zaradi yerskih in moralnih razlogov», pojasni. Razlogi, ki jih navaja so mešanica Občutkov in zapovedi «ne ubijaj!» in odpora do napalma. «Ne vem, kaj naj storim», je dejal. «Ker so dezerterji na Švedskem dobro sprejeti, sem se zglasil na švedskem konzulatu v Frankfurtu. Toda iz tuga ni bilo nič. šele pozneje sem uašel drugo pot. Neki študent, ki sem ga srečal na železniški postarmi je svetoval, kaj naj storim. r’ njem sem prenočil in nasled-
ooooooooooooooooooooooooooooooo ^f^ooooooooooooooooooooooooo
Značilne izjave ameriških državnikov
7. februarja 1962 je predsednik Kennedy izjavil: «V Vietnamu smo samo zato, da bi, kolikor je mogoče izurili južnovietnamsike čete.»
14. februarja istega leta je Kennedy izjavil: «Ker se vojna čedalje bolj širi, smo morali povečati tudi našo pomoč, ker je talko prosila vlada v Saigonu ft.j. južnovietnam-ska lutkovna vlada. Prip. ur.). Nismo poslali bojnih čet, toda kljub temu so Američani, ki uče Vietnamce 'vojskovanja, dobili dovoljenje, da uporabijo orožje.»
2. septembra istega leta pa je Kennedy izjavil: «Vojna v Vietnamu je zadeva Vietnamcev. Mi jim lahko pomagamo, lahko jim pošljemo o-premo in orožje, inštruktorje in svetovalce, toda boriti se morajo Vietnamci...»
Ameriški vojni minister Mac Na-mara je 16. februarja 1964 dejal: «Priznati moramo, da so največje naloge Američanov poučevanje vietnamskih vojakov in opremljanja južnovietnamsike vojske.»
Ameriški zunanji minister Rusk je 13. septembra 1964 izjavil: «Politična linija, ki ji sledimo, je tista, kateri smo sledili pod predsednL štvom Eisenhowerja, Kennedyja in Johnsona
Predsednik Johnson je 25. septembra 1964 izjavil: «Nočemo, da bi a-merišlka mladina umirala za Azijce; nočemo tvegati spopada z narodom, ki šteje 700 milijonov ljudi in nočemo se zaplesti v kopenski spopad v Aziji.» Tri dni kasneje pa je izjavil: «...skušal sem predvsem spodbuditi vietnamske vojake z nasveti in opremo, da bi se bojevali v svoji vojni... in storili bomo vse, da lahko vietnamski voditelji branijo svojo svobodo s svojimi možmi.»
7. aprila je Johnson dejal : «...v zadnjih mesecih so se spopadi pomnožili, zato smo začeli z letalskimi napadi. Nismo spremenili 'politi-
ke pač pa samo predstavo o tem, kar naša politika zahteva...»
16. junija istega leta je Mac Marnata poudaril: «Sedaj skušamo popraviti neugodno nesorazmerje sil s pomočjo ljudi iz drugih držav, iz Avstralije, ZDA in s Koreje.» 12. novembra istega leta pa je dejal: «Menim, da ni nujno povečati števila ameriških enot, ki se sedaj borijo v Vietnamu,» toda 11. februarja 1966 je bil Johnson drugačnega men-nja. Dejal je: «V Vietnam moramo poslati okrepitve in poslali jih bomo toliko, kolikor jih je potrebno...» 24. junija pa je izjavil: «Menim, da koristi ZDA zahtevajo vztrajanje pri naši politiki, zato je treba povečati število ameriških čet v Vietnamu in nadaljevati z operacijami...»
Pred kratkim je Johnson zahteval nove milijarde dolarjev za povečanje operacij v Vietnamu. Dejal je: «Trdno smo odločeni, da bomo .popravili’ svoje napake. Ponosni smo na naš program
gPIg^'
Žrtve ameriške agresije
Znani zahodnonemški pisatelj Hans Magnus Enzenberger je odpovedal svoje sodelovanje na ameriški univerzi Wcslay. V pismu, ki ga je poslal predsedniku te ustanove je objasni! razloge, ki so ga dovedli do tega koraka. Iz omenjenega pisma povzemamo nekaj odstavkov.
«... Menim, da razred, ki v ZDA ima oblast in ki izvaja politiko tega razreda, predstavlja najnevarnejšo skupino ljudi. Tako ali drugače ta razred predstavlja nevarnost za vsakogar. Njegov cilj je vzpostavitev politične, gospodarske in vojaške dominacije nad vsemi drugimi državami na svetu.
Vojna v Vietnamu nikakor ni izoliran pojav, pač pa je očitna in krvava demonstracija določene mednarodne politike, dosledno izvajane na vseh petih kontinentih. Vladajoči razred v ZDA je posegel v oborožene spopade na Gvatemali, v Indokini, Laosu in Bolivji, na Koreji, v Kolumbiji, na Filipinih, v Kongu in Venezueli, v Dominikanski republiki. V mnogih drugih deželah pa vladajo režimi, ki temeljijo na korupciji in tudi te podpirajo ZDA. Nihče se več ne more čutiti varen — ne v Evropi in tudi ne v ZDA.
V tej preprosti resnici ni nič izjemnega ali originalnega. Ne mislim prikazati dokazev zato, kar trdim : to so že davno storili drugi, med temi tudi mnogi Ameri-kanci.
Večina Amerikancev sploh nima pojma o tem kako nanje in na njihovo deželo gledajo ljudje iz ostalih delov 'sveta. Videl 'sem poglede, s katerimi jih spremljajo. To so strašni pogledi, ker ne delajo razlik in so brezkompromisni. Povem vam lahko, po čem prepoznam te poglede: Nemec sem in enake poglede sem že občutil tudi na sebi. Če jih skušate analizirati, boste v njih našli mešanico nezaupanja in srda, strahu in neprijateljstva, sovraštva in globokega prezira. Š takimi pogledi spremljajo ljudje vašega predsednika; toda enaki pogledi spremljajo tudi pošteno a-meriško starko v letalu iz Delhija v Benares. To so neusmiljeni pogledi.
Johnson pretirava, ko ameriško ljudstvo prikazuje kot monolitnega velikana, ki silovito brani svoje pridobitve. Nekateri pojavi v Ameriki zaslužijo mnogo večje občudovanje, kot lahko to objame pogled g. Johnsona.
Moje primerjave bi se tu lahko prenehale: stvarno vaši sedanji gospodarji ne razpolagajo samo s rušilnimi sredstvi, o katerih nacisti niso mogli niti saniati, marveč so izdelali tako prefinjeno tehniko u-ničevanja, o kateri liudie v tisti daljnih dneh niso imeli niti pojma.
Bili so potrebni trije meseci, da sem spoznal, kalko bi me sijajni pogoji, ki so mi bili ponujeni, morali razorožiti, kakor tudi, da bi s sprejetjem izgubil svoje čitate-Ije. Že samo dejstvo, da sem tu, in to v takih pogojih, odvzema ceno vsemu onemu, kar bi kot pisatelj utegnil reči. Da bi se ustvarila sodba o kulturnem delavcu, ne zadostuje samo preučevati njegove ideje. Za tako sodbo je predvsem važno, kako je kulturni delavec te ideje uskladil s svojimi dejanji. V svojem sedanjem položaju popolnoma osvajam navedene besede Regisa Debrava. V želji, da bi dokazal, kako stvarno mislim, tako kot pišem ali govorim, moram prenehati s svojo dosedanjo dejavnostjo.
To je potrebno, toda ne zadostuje. Eno je proučevati imperializem, živeč v komfortu, drugo pa znajti se pred njim z licem v lice,
kjer nastopa v najbolj ponesrečenih oblikah.
Odločil sem se odpotovati na Kubo in tam dolgo delati. Od moje strani ni to nobena žrtev: enostavno menim, da se od kubanskega ljudstva lahko neprimerno več naučim kot od študentov vseučilišča Weslay, kakor tudi, da bom tam mnogo koristnejši kot tu.»
Ameriški izdatki za vojno pustolovščino v Vietnamu
V začetku leta 1968 so imele ZDA v Južnem Vietnamu 475.000 vojakov. V načrtu imajo to število zvišati do junija letos na 525.000. Če k temu prištejemo 80.000 mož sedme flote, ki operira v bližini obal Vietnama, nadalje moštvo letalskih formacij, ki z baz v nekaterih sosednih državah napadajo objekte v Južnem Vietnamu, in končno deset-tisoče mornarjev in letalcev, ki prevažajo enote in vojaški material iz ZDA v Južni Vietnam ali v nasprotni smeri, potem je število ameriških vojakov, neposredno angažiranih v agresiji na Vietnam znatno večje. Z ZDA sodeluje v boju proti silam ENO (Fronte narodne osvoboditve) Južnega Vietnama tudi približno 61.000 vojakov Južne Koreje, Avstralije (7700) Tajske (2900), Filipinov (2000) in Nove Zelandije (400). Washington upa, da bo v nekaj prihodnjih mesecih te sile povečal na 71.000 (Tajska je obljubila, da bo poslala še 10.000 mož). Oborožene sile Saigonskega režima imajo približno 585.000 ljudi. To pomeni, da je v Južnem Vietnamu zdaj koncentriranih 1.120.000 ljudi, 1200 letati, 2500 helikopterjev in nekaj sto tankov.
Pentagon ceni oborožene sile ENO na 250.000, med katerimi, tako meni, naj bi bilo tudi 50.000 borcev iz DR Vietnama (tj. Severnega Vietnama).
Ameriški napad na Vietnam požira ogromna finančna sredstva. Izdatki naraščajo bliskovito iz leta v leto. Od leta 1961 do 1965 je vojna v Vietnamu stala približno 20 milijard dularjev. V proračunskem letu 1966 so ZDA porabile za ta namen 5,8 milijard, v proračunskem letu 1967 skoraj 20 milijard, v proračunskem letu 1968 ver kakor 22 milijard, medtem ko je za proračunsko leto 1969 predsednik Johnson predlagal vsoto 25,9 milijard dolarjev.
V	letu 1967 so ZDA porabile v Vietnamu 63 milijonov dolarjev na dan, letos pa bo ta vsota dosti višja.
Zahodna Nemčija pošilja orožje v Grčijo
Časopis «Neues Deutschland», k: izhaja v Berlinu, piše, da Zahodna Nemčija še vedno pošilja vojaško pomoč Grčiji.
V	letih 1964-1967 je znašala zahod-nonemška pomoč približno 90 milijonov mark. Predvideno je, da bo do leta 1970 poslala Grčiji še za 70 milijonov mark orožja in vojaške opreme. Samo letos naj bi znašala vojaška pomoč več kot 18 milijonov mark, leta 1969 pa več kot 24 milijonov mark.
Zahodna Nemčija dobavlja Grčiji predvsem lovska letala, bombnike, strelivo in pa opremo za komunikacije.
Naročite se na «Delo»
Naslov uredništva in uprave : 34131 Trst, Ul. Capitolina 3
4 • DELO
- 16.5.1968
Deželne volitve.
Na Tržaškem
Na glasovnici je volilni znak KRI na prvem mestu
26. in 27. maja
Na Goriškem
Na glasovnici je volilni znak KRI na drugem mestu
Potrebno pojasnilo
Nedeljski «Primorski dnevnik» je v uvodniku pod naslovom «Volilne perspektive» med drugim zapisal: «Na listi goriške PSU kandidira Marko Waltritsch in z zadoSčenjem povzemamo ugotovitve, da bo prav nesreča, ki je doletela PSU v videmskem okrožju, zagotovila njegovo izvolitev...»
Žal, ta trditev ne drži. Zapisal jo je verjetno nekdo, ki ne pozna dovolj dobro postopka, po katerem se delijo sedeži v deželnem merilu.
Nekateri deželni svetovalci so izvoljeni neposredno v svojih, volilnih okrožjih, drugi pa so izvoljeni z ostanki glasov, se pravi, da ostanke glasov iz posameznih volilnih okrožij združijo in šele nato dodelijo sedeže.
V videmskem volilnem okrožju je imela PSU 57.000 glasov. Kot je znano je bila socialistična lista v tem okrožju zavrnjena zaradi nekaterih nepravilnosti. Zadela jo je pač nesreča. Zaradi te nesreče socialistična lista v deželnem merilu ne bo na boljšem pač pa na slabšem, saj glasov iz videmskega okrožja ni moč usmeriti v druga okrožja. Goriško okrožje, v katerem je bil na prejšnjih deželnih volitvah izvoljen en sam socialistični svetovalec, ima torej danes manjše možnosti kot jih je imelo na volitvah leta 1964, pa četudi bi število socialističnih glasov ostalo nespremenjeno. Praktično je nemogoče, da bi socialisti v goriški pokrajini dobili dva svetovalca v deželnem svetu.
Z druge strani bi bilo treba dokazati (v slučaju, da bi PSU utegnila pridobiti še enega deželnega svetovalca), če bi to mesto socialdemokratski konkurenti bili pripravljeni odstopiti Slovencu, če niti v Trstu, kjer PSU ima dva deželna svetovalca in kjer so Slovenci v večjem številu, ga ne odstopijo. Domnevamo, da celo Di Gioia iz Trsta bi hotel postati deželni svetovalec, čeprav na račun koga drugega. Zato si moramo misliti, kako «rade volje» bi socialdembkrat Ridere Bon v Gorici, kandidat za deželo, odsto-nil svoje mesto Slovencu Marku Waltritschu.
Neutemeljena
užaljenost
Težko je ohraniti med volilnimi kampanjami povsem mirno kri...
Vsak dan zborovanja, prebiranje časopisov, diskusije povsod, tudi med kosilom. Zato, ker razumemo kaj pomeni to za stranko — da o posameznih kandidatih sploh ne govorimo — tudi z razumevanjem pre-
biramo reakcijo, ki so jo v kurzivu natisnili na Primorskem dnevniku v «obrambo» Dušana Košute, kandidata na listi združenih socialdemokratov. Sicer pa obrambe ni treba, saj Dušana Košute ni nihče napadel.
V polemiki, je med drugim rečeno, da smo ostali pri stari miselnosti, kajti — poslušajte — imenovali smo lov. Košuto «trgovca in grosista»...
Mlini na veter se bodo kmalu sesuli zaradi ostrih udarcev, ki padajo nanje. Razvil se bo najsrditejši hoj: užalili smo ga. Iskreno se oproščamo, če se je tov. Košuta čutil užaljenega, ko smo imenovali njegov poklic.
Ne razumemo pa, zakaj naj bi bila beseda «trgovec» žalitev.
Človek ima svoj poklic, ki si ga je izbral, več ali manj svobodno.
Vemo, da je tov. Košuta bil partizan, dvakrat odlikovan. In to mu je v čast. A to je bilo pred petindvajsetimi leti. Danes je tov. Košuta bivši partizan in trgovec. Kai je v tem hudega? Nič. Med drugim je podpredsednik (ali predsednik, ne spominjamo se točno) jugoslovansko italijanske trgovinske zbornice. In to je bilo z mastnimi črkami natiskano, ko se je predstavljala njegova kandidatura. Če je tedaj pristal, da se ga tako kvalificira (in nikakor drugače, ako izvzamemo incident s športno dejavnostjo) bi si lahko mislili, da ni ponosen na svoj ! poklic.
Toda bolje bi bilo, da se vrnemo k resnejšim argumentom. V Delu je bil res objavljen članek, ki polemizira s kandidatom PSU Dušanom Košuto in s PSU v splošnem, in to zato, ker so prikazali kot nezaslišan «napredek» dejstvo, da je smel kandidat spregovoriti v slovenskem jeziku. Nam to res ne gre in negre. Po zaslugi levega centra naj bi smel slovenski kandidat govoriti v svojem jeziku... Kaj pa v povojnih letih mar niso tudi socialistični kandidati govorili slovensko, pa je v Rimu sedel Scelba?
Kje je tedaj bil ljubljeni levi center?
Vseeno mislimo, da če hočemo govoriti o zaslugah za to, da lahko slovenski kandidat govori slovensko, tedaj je to zasluga borbe, partizanske borbe — v kateri smo sodelovali mi, oboji, tov. Košuta, in komunisti, ramo ob rami.
To je bila vsebina naše polemike.
Ni žaljivka, ako pišemo, da Dušan Košuta ne bo izvoljen.
Ni žaljivka, ako smo napisali, da je trgovec.
Ni žaljivka, ako smo napisali, da ni zasluga levega centra, temveč
SLOVENCI! Kemnnistična partija vam daje možnost, da pošljete svoje predstavnike v deželni svet. Njihova izvolitev je odvisna od vas!
partizanske vojske, ako smemo go variti, tudi ob prisotnosti ministra Tolloya, teoretika asimilacije, v našem materinem jeziku.
Raje bi videli, da bi polemika socialdemokratov z našo partijo bila korektnejša... pa vseeno ne potrebujemo nobene obrambe: slovenski ljudje so dovolj pametni, da razumejo, kakšno zvezo ima naš manjšinski problem. Seveda, najlepše je odgovarjati, da dežuje, ko te vprašajo, koliko je ura.
Zato pa nalijmo čistega vina, hodimo mirnejši, ne jezimo se, ker jeza nikamor ne pripelje.
**
Prod and !
Prvaki goriške SDZ, «edine čistokrvne slovenske politične skupine», so še enkrat potrdili svoje «slovenstvo». Izneverili so se že oguljenemu geslu : «Slovenec voli Slovenca!» Niso predložili 'svoje liste za parlamentarne volitve, pač pa so povabili svoje pristaše, naj glasujejo za demokristjane, čeravno «DC je in ostane italijanska stranka». V zadnji številki tednika «Katoliški glas» iso pozvali goriške Slovence, naj oddajo preferenčni glas demo. kristjanskemu kandidatu Maroccu za poslansko zbornico, za senat pa naj glasujejo za Vallaurija. «Oba bosta, tako piše KG, kot v preteklosti tudi v bodoče podpirala rešitev določenih vprašanj».
Kako so se demokristjani doslej zanimali za «določena vprašanja slovenske manjšine» je znano tudi vrabcem na strehi. Prav po njihovi krivdi, so vsa pereča vprašanja, zlasti na Goriškem, se vedno povsem odprta, da o vprašanjih beneških Slovencev sploh ne govorimo.
Slovenci v goriški pokrajini, zavrnite poziv esdejezevskih prvakov! Ne dajte svojega glasu raznarodo-valeem Slovencev! Glasujte za komuniste! Na volitvah za poslansko zbornico dajte svoj preferenčni glas kandidatki KPI tovarišici Mariji Se-čevi, na volitvah za deždlni svet pa Jožetu Jarcu !
V počastitev spomina
17. maja poteče 15 let od dne, ko je umrla Ivana Furlan iz Skednja. Pokojne se spominjajo mož Emil ter hčerki Adelija in Blanka. V počastitev njenega spomina darujejo 2.000 lir za Delo.
Zlonamerno
V nedeljo je govoril za KPI v Bazovici inž. Guffaro in obravnaval očitke KD dolinski občinski upravi, češ da s svojim ravnanjem zavlačuje začetna dela za zidavo tovarne «Grandi Motori». Dejal je, da je ime. lo industrijsko pristanišče dovolj časa, da začne s prizadetimi lastniki pogajanja za odkup zemljišč. Prej so zamudili 16 mesecev s preizkušanjem zemljišča pri Orehu, sedaj pa kričijo, da se bodo zavlekla dela zaradi ravnanja dolinske občinske uprave za mesec dni. KD pa se noče spomniti, da je minilo 18 mesecev od sklepov CIPE in noče priznati, da ima Občina pravico, da se vsaj določijo cene za odkup zemljišč, preden da dovoljenje za začetek del. Toda ta sporazum se lahko doseže v enem dnevu. K temu je treba dodati, da bo dolinska občina ob svoje športno igrišče, ki ga hoče EPIT plačati, kakor da bi bilo navaden pašnik.
Ko se je obravnavalo vprašanje za zgradnjo novega športnega igrišča v komisiji za Trst so bili sami odborniki večine soglasni, da so za- I hteve dolinske občine pravilne, ampak so trdili, da stroške za zgraditev igrišča bo moralo nositi EPIT.
Zato je nesmiselna in celo smešna dolžitev doiiaske občinske uprave, da je odgovorna za zamudo pri zgraditvi .tovarne «Grandi Motori».
Balet reške Opere v Kulturnem domu v Trstu
Slovensko gledališče v Trstu bo zaključilo v Kulturnem domu stfojo letošnjo jubilejno sezono z gostovanjem Baleta reške opere. Nastopila bo z «Ostržkovimi fantazijami» Alessandra Casagrande in z «Lecto-vim srcem» Krčšimira Baranoviča.
«Ostržkove fantazije» so bile prvič uprizorjene leta 1957 v Bergamu in so doživele velik uspeh. Alessandro Casagrande spada med velike umetnike italijanske glasbe in italijanskega baleta: vsekakor najdemo v njem veliko občutljivost do čistosti liričnega elementa prežetega s patino Masične rafiniranosti.
«Lectovo srce» Krešimira Baranoviča pa spada v železni repertoar jugoslovanskega baleta. Pri tem baletu pridejo do izraza vse prvine ljudske folklore, ki baletu samemu dajejo še poseben čar. Z «Lectovim srcem» je jugoslovanski balet prodrl preko meja na svetovne odre.
Predstave v Kulturnem domu bodo: 16. maja ob 21. uri, 17. maja ob 21. uri in 19. maja ob 17. uri.
Akademija šole Glasbene matice
V	sredo 22. maja ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu I. zaključna akademija s sodelovanjem gojencev otroškega pevskega zbora z Opčin in Trsta ter harmonikarskega orkestra Mira-mar.
V	nedeljo 26. maja ob 17. uri bo v isti dvorani II. zaključna akademija s sodelovanjem orkestra GM, solistov, dekliškega pevskega zbora in mladinskega pevskega zbora in Devina - Nabrežine.
Stoletnica Kmečke čitalnice v škednju
Škedenjci so proslavili stoletnico ustanovitve Kmečke čitalnice.
Otvoritveni govor je imel Drago Pahor. Dejal je, da ni samo slučaj, če na otvoritveni proslavi nastopa samo mladina, ker so bili sklenili, da če ne bo sodelovala mladina, sploh ne bodo proslavljali stoletnice. Naša mladina, je nadaljeval govornik, je razpršena in v nevarnosti, da se izgubi, da izpade kot suha veja iz naše narodne manjšine. Zato je treba mladino klicati, jo opozarjati na svoje dolžnosti in jo
obtoževanje
pravilno voditi. Govornik je še dodal, da misli, da ne pretirava, če ima zaupanje v mladino in v bodočnost.
Tudi mi soglašamo s tovarišem Dragom Pahorjem in ne pretiravamo, če rečemo, da imamo zaupanje v mladino in v bodočnost naše narodne skupnosti. Žal pa smo prav v Škednju ugotovili, da poleg nastopajočih študentov, ki so se požrtvovalno pripravili in sodelovali pri proslavi, ni bilo v dvorani mladih izobražencev, ki so vedno pripravljeni kritizirati.
Smrtna kosa
Pretekli teden je v Barkovljah umrla tovarišica Urška Brišček, skrbna mati, napredna in narodno zavedna žena.
Tovarišica Urška je sodelovala v odporniškem gibanju. Skupno s sinom Brunom je bila tudi aretirana. Njen starejši sin Slavko pa je padel v partizanih. Bila je tudi članica
naše partije.
Sekcija KPI iz Barkovelj izreka možu Ferdiju, sinu Brunu in ostalim sorodnikom občuteno sožalje, kateremu ,se pridružuje tudi naše uredništvo.
V počastitev spomina tovarišice Urške Brišček daruje sekcija KPI v Barkovljah 5.000 lir v sklad Deia.
Pretekli petek popoldne so v Bo ljuncu pokopali Ido Bolčičevo. Množica vaščanov in Okoličanov, pa tudi prijateljev in znancev iz mesta je spremila prerano umrlo Ido na njeni poslednji poti.
Pokojna Ida je bila zelo priljubljena. Kot dekle je v prvih povojnih letih zelo aktivno delovala v dramski skupini prosvetnega društva Prešeren v Boljuncu.
Naj ji bo lahka domača zemlja.
Žalujočim svojcem izražamo občuteno sožalje.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12