Stari iu mladi Slovenec. ». Davino. 0. Davino olim, davinu antiquus zlasti z ozirom na čas (prim. veiuhti in starti); iz davna, dave cf. lat. diu bei tage, lange, vor langer zeit. <S. Jaz pišem iz in z davna, zdavnej, ne-davno, davnost, davnina itd. ,,Drevi in davi" mi je navaden pregovor. Daleku. 0. Pa tudi daleči-nu, dallni longinquus, dalja longinquitas; iz daleka, ot daleka, daleče e longinquo. 8. Dobro mi služi pridevnik dalek-a-o, prislov daleko, daleče ali daleč, deleč, brez j; iz daleka; le v sodnji stopnji je dalji, in prislovno dalje. Dani. 0. Dani f. je vectigal, tributum, tvoj davek, in česk. se piše sedaj davka, e f. (Aufgabe, Problom); dies, nsl. dan-den pa je stsl. dini. <S. I že Slovenci štajarski in ogerski pravijo den, kakor drugi Slovani. Verh davek imate tudi danek, darstvo donum; glag. dariti, daroviti; darmo je česki zastonj (gratis, umsonst, unentgeltlicb), ki bi se morebiti prav pisalo na slovanskih pismih nam. prosto (franco) ? Dvekovati. S. Ima i Jarnik nam. žvekovati iz žvati ruminare, dvečiti nam. žvečiti. Desiti. /Sf. Desiti in dositi je slsl. invenire, deprehendere: čes. strašiti (schrecken): cf. scr. di^ gr. tiix (_deixvvf»i') lat. dico. Divii. O. l)iv scr. furere, pa div splendere, Iit. divas miraculum: ergo splenderc, videre, mirari; it. mirare et čech. divadlo theatrum. <S. Iz pervega je ime divija f. stultitia; iz drugega pa je glag. diviti se čeniu ali o čem t. j. čuditi se mirari, divu m. in divo-ese kar nsl. čud, čudo, a in esa, divno, in celo divno čudo. Dika. 0. Gr. doga gloria nsl. dika habd. dičiti. S. Mislil sem, da je iz gr. Slxr] pravo, pravilo, pravica, pravičnost, ker se v nji posebno razodeva božja slava (gloria); ali kaže se, da je slovanska: dika nebeška, dično t. j. hvalno, slavno, dičiti slaviti, zaljšati itd. Dlra. 0. Iz dreti-dirati je dira afiapa scissura. Dlina. 8. Namesti dolgina ali dolžina ali daljina, kakor v rus. dliti muditi, odlagati, — se(dalje) biti, terpeti fsich verziehen ; dauern, wahren). Dltiboku. O. Serb. je dubok, slov. dlobok-dolbok iz dolbsti, serb. dubsti scalpere. 8. \sl. globok je morebiti s prednjim g nain. dlobok (cf. lat. glubere), pravi Jarnik (vid. stsl. gliiboku in gla,bokti itd. nsl. globeti-globim immergi, golbeče blato trub.). Dobli. 5. Dobli je fortis, sedulus, generosus; doblino, doblje, dobljestlno fortiter, dobljestl res fortiter gesta, dobljati dominari, dobljevati strenuum esse itd. )S. Pa se dobll in dobru pulcher, bonus, dobiti-im, in dobiti-bijem ferire, doba opportunitas, tempus (opportunuin) ne vjeinajo v korenini? Dovodu. /S. Knjižniki moji že pisarijo to besedo po Vaše poleg latinskega, argumentiim (Beweis, Zeugniss). Dogodati. <S. Evenire v 5. versti, kar iz god, mi je oelo všeč v tej obliki: dogoda se itd.; v 4. dogoditi se. Dolitu. 0. Dolitu je cavernosus, foraminosus. 6. Kakoršna je notranja Kranjska. Dol, dolek fovea, dolec vallicula. Domu. 0. Scr. damas, dam gr. dtuco lat. donius; faniulitium, facultates; ecclesia. (S. Kakor po ^nemški" Dom ecclesia, domu vladyka; domec domuncula; domač, domanj, domašenj, domoven itd. Dopasti. 0. Stsl. advolare, obtingere, dopadnati incidere (zufallen). S. V pomenu placere ^gefallen" dopasti-dopadati ali dopadati se, je nikdar rad nisem pisal, in veseli me, da je Kurelac tako dobro jo pojasnil. Slovenec naj tedaj piše: drago, milo, ljubo, Ijubko, sladko, vgodno, obično, na voljo, po volji ali po godu mi je, vidi, zdi, mili se mi itd. Dosumeti sg. O. Je menda nam. dosumineti s§ suspicari, cngitatione assequi. Draga. 8. Nsl. vallis, angustiae, rus. doroga via na pr. železna draga ali cesta. Drevli. 8. Danes sem čital o drevnih pisateljih. Kranjec bi mislil, da so od wdrevi" (heute abends) ali iz ^dreva", drevesa! O. Drevlje je olim, prius, ot drevlje ; dreviru in drevllnl pristinus; čes. dfive. Dnijfil. O. Drugu amiciis, socius, drugarl socius; druguadj. alius, alter; druga f., drugytii, družina, družika amica, socia; družiti sg, drugovati socium esse. 8. Kakor pišem tak, enak-o, čem pisati i drugak, drugako n. drugač-p-i aliter, drugde-di nam. drugje ali drugej alibi, drugam alio, drugoč alias; od drugec, pravite Vi, ab alio loco hung. drugod alia itd. Driižati. 0. Tenere, imperare; sej je tvoja, sploh navadna. /Si. Pa sera se je ogibal v nekterib bolj dubovnih pomenih; sedaj pak vidim, da po Vaše smein pisati i jaz, kakor se tudi govori, na pr. deržim za dolg ali dolžnost, deržim pravilo, vero, zapovedi, gnjev ali jezo na koga, deržim k komu (sem na ali pri njegovi stranki), deržati se običajev Ijudskih, narodskih itd. Zemljepisje v ljudski soli. (Dalje.) Podnebje, prirodnine. J. Ali je na Koroškem kaj bolj merzlo, kakor na Kranjskem? 0. Podnebje koroško je sploh mnogo ojstrejše, nego podnebje sosednih dežel, ker je dežela v sredi med visokimi hribi, ter ima prostrane gojzde in orjaške snežnike in lednike ob mejah in po notranjem. Severne doline zaperte proti zahodnim tii zlasti merzlim vetrovom pa odperte poldnevnemu solncu in južnim sapam so najtoplejši kraji na Koroškem; naj toplejši kraj je labodska dolina. Osredje dežele, dasiravno je nižje in so prirodna tla bolj gorka in nekoliko manj topla; bolj merzle so pa doline na severni strani Karavank in možiških gora. Toplota je jjrecej primerno razdeljena na celo leto in na letne čase, kar je treba zlasti temu pripisovati, da na Koroškem mnogo dežuje in da je dežela od vseh strani zaperta. Naj toplejši mesoc je navadno po vsi deželi juli, naj merzlejši na severji že december, kedaj celo november, na jugu pa mesec december in marc; januar in februar sta v severnih dolinab po padlem snegu mirna in jasna. Letni časi so precej enolično razdeljeni. Zinia terpi po vsi deželi po štiri mesece — od novembra do marca, v južnib gorah tudi po pet mesecev (_od novembra do aprila); ni pa tako huda kakor dolga, večkrat sneži, in po dolinah so zavetja; v širjih dolinah pa na osrednjih ravninah je pa ostrejša. Pomlad terpi navadno tri inesece, na južnih, ne pa na severnih viših ploščadib samo po dva tneseca; pomladno vrenie je sploh nestanovitno. Poletje terpi povsod po tri raesece, je vse tri mesece enako in voljno (po velikih dežjih junija meseca.) Jesen biva povsod po deželi primerno toplejša od pomladi, jesen je suha, pa navadno kratka (terpi po dva nieseca) in povsod precej enako topla. Dežja in snega obilo pada na Koroškem, ker je dežela v sredi in visoko v Alpah in ima veliko gozdov. Dni s padavino biva eno leto premeroma po 124. — Snežnih dni biva v vsi de- želi po 35 na leto, naj več v Zilskem (v Št. Lorencu 76, v Dropolji 47). V St. Lovrencu, kjer sneži razun mesecev junija in oktobra skoro celo leto, biva naj več dni s snegom meseca novembra (18) kakor sploh po vsi deželi; pa tudi maja meseca mete sploh po vsi deželi. Megle so navadne po vsem Koroškem. Naj bolj se derže megle po severnih in južnih dolinah in po sredi zemlje; naj bolj visoko na severji so sila redke. Nevihte (viharji) pritiskajo naj več na notranje kraje, v tem ko so jih više pokrajine navadno proste. Toča pobija naj bolj pogostoma po južneni koncu zemlje, zlasti po zilski dolini. V severnih dolinah vlečejo naj raji severni vetrovi; po sredi zemlje pa po vseh podolgih dolinah, ki derže od zahoda proti izhodu, premagujejo močno zahodni pa vzhodni vetrovi (v Celovcu po 41, v Št. Lorencu po 48 dni na leto). Slane padajo po vsi deželi že septembra in kedaj celo maja meseca. Piazi so pogostoma na Karavankab pa na zilskih Alpah (toda samo na južni strani po južnih vreiuenib), bolj redki bivajo na severji. J. Ali je Koroško kaj bogato na pridelkih iz prirodnine (narave)? 0. Rastlinstvo je sploh tako, kakor po srednje-evropejskih deželah. Na južnih brežinah tla z rastlinjem segajo vselej po 150 — 200' više, nego na severnih brežinah. Pšenica in debelača ali tursica rodi samo po najnižjih krajih, rež na nekoliko višjih krajih do 3000' visoko, oves do4600'. — Meja vednega snega začenja na južni strani 9100', na severni 8900' visoko, ledniki ne segajo na Koroškem pod 6000', ker svet visi zeld na jug. Zivalstvo je tako, kakor sploh v alpskih deželah. Rudnice (mineralni vrelci) pa toplice nahajajo se po Koroškem poredkoma. Najčešče so slatine ali kiselce, zlasti v dolini labodski. Naj bolj znane so: železnata kiselica v Prebeli pa kiselice pri sv. Lenartu, v Dobravi (blizo Volfsberka) in v Beli (blizo železne Kaplje). V Toplicah pri Beljaku so dvojne toplice, ki imajo po 21° R. in kterib voda je nekoliko apnata in kremenata. Višprijanski vrelci imajo v sebi delov premogovih, žeplenih in železnih. (Dalje prih.)