Logaške
NOV.
delegatski obveščevalec marec 1986 Q>
OSNUTEK
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 3. člena in četrtega odstavka 25 člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85) in 20 člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 16/74) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/76 in 5/82) je skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne..............................sprejela
ODLOK o javnem redu in miru v občini Logatec
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, družbene discipline, zdravja in čistoče, zunanjega videza naselij ter zelenih površin, za osebno varnost in varnost premoženja ter ukrepi za varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju v občini Logatec.
2 člen
Vsak, ki prebiva ali se začasno mudi v občini Logatec, mora uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne moti, vznemirja ali ovira drugih pri njihovem življenju, delu, razvedrilu in počitku, da ne ogroža njihovega zdravja ali premoženja, da spoštuje družbeno disciplino in javno moralo, da skrbi za dostojen videz svojega kraja in da ne opušča ali opravlja dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana.
Starši, rejniki in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnika.
II VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3. člen
Za vzdrževanje reda in miru na javnem shodu oziroma javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator, za vzdrževanje reda in miru v gostinskem ali drugem javnem lokalu pa odgovorna oseba gostinskega obrata ali druge organizacije oziroma zasebni gostinec. Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje reda in miru, je dolžna:
1 poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo ter nadlegujejo ali žalijo občane;
2 poskrbeti, da udeleženci na prireditvenem prostoru ne prinašajo alkoholnih pijač;
3 poskrbeti, da se mladina do 15 leta starosti brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov po 21 uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih;
4. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi oziroma izprazniti in zapreti javni lokal po izteku obratovalnega
časa;
5. poskrbeti za parkirni prostor ter red in varnost na njem;
6. po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete, in sicer najpozneje v 12 urah;
7. izvršiti ukrepe in naloge iz odločbe ali potrdila o priglasitvi pristojnega upravnega organa.
4 člen
Kartanje ali druge igre v javnem lokalu ali drugem javnem mestu lahko prepove občinski upravni organ za notranje zadeve, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru. Kartanje ali igranje drugih iger lahko prepove v svojem lokalu tudi organizacija združenega dela ali zasebni gostinec.
Prepoved mora biti objavljena na vidnem mestu.
5 člen
Postavljanje cirkuških in drugih zabavišč je dovoljeno samo na mestih, ki jih določi občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje v soglasju s pristojnimi inšpekcijskimi organi in pristojno krajevno skupnostjo
6. člen
Za zagotovitev javnega reda in miru ter družbene discipline je prepovedano:
I. izzivanje pretepov, neredov ali prepirov, smešenje in nadlegovanje občanov;
2 točiti ali prodajati alkoholne pijače pred 7 30 uro zjutraj (omejitev ne velja za DO PETROL, TOZD Motel Lom Logatec);
3. točiti ali prodajati alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev;
4. ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov;
5. motiti ali ovirati javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve;
6. vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kamor je vstop prepovedan in je prepoved vidno označena;
7. preprodajati ali vsiljevati predmete ali storitve po stanovanjih ali na javnih mestih;
8. nadlegovati občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih mestih;
9. zadrževati se kljub opozorilom v prireditvenih prostorih po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času;
10. metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva na kraju, kjer lahko ogroža varnost ljudi in premoženja;
II. prenočevati v javnih prostorih, senikih, kozolcih, parkih, železniški postaji in podobnih objektih;
12. poležavati na zelenicah, parkih in klopeh ali na drug način motiti mir in povzročati javno zgražanje občanov;
13 vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov ali izjav v nasprotju z veljavnimi predpisi;
14. krošnjariti po domovih brez ustreznega dovoljenja;
15 kaditi v kinematografih, športnih dvoranah, v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev, kjer je to z napisom prepovedano in v prostorih, kjer to prepove sanitarna inšpekcija;
16. postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso določena za taborjenje;
17. postavljati cirkuške šotore in naprave za zabavo na krajih, ki niso za to določeni;
18. na javnih shodih, prireditvenih lokalih in drugih javnih mestih nositi orožje ali druge naravne predmete, s katerimi se lahko zada telesna poškodba;
19. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug način uporabljati vodo iz vodovodnega omrežja v času izrednega opozorila, ko je poraba omejena zaradi pomanjkanja vode;
20. poškodovati ali odstraniti oglase in druga obvestila v času, ko imajo še veljavo;
7 člen
V času med 22 in 6. uro naslednjega dne je prepovedano opravljati dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in počitek v naseljih in zaselkih.
Zvočne naprave, radijski in TV sprejemniki ter glasbila in druga sredstva se smejo opravljati le tako, da ne motijo drugih ljudi in ne presegajo dovoljene ravni hrupa
Dela in dejavnost ter javne prireditve, ki se opravljajo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, lahko dovoli pristojni upravni organ.
8. člen
Zaradi omejevanja hrupa v naseljih in zaselkih je dovoljeno zvonjenje le v skladu z običajnimi navadami in tradicijami posameznega kraja, vendar največ do 10 minut.
Ob večjih cerkvenih praznikih in posebnih priložnostih lahko pristojni upravni organ dovoli daljši čas zvonjenja.
Prepovedano je zvoniti v času med 22. in 6. uro naslednjega dne.
Izjemno je dovoljeno zvoniti v noči od 24 na 25. december, vendar največ 10 minut.
Omejitve iz tega člena ne veljajo za zvonjenje v primeru splošne nevarnosti.
IV. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
9. člen
Zaradi varstva občanov in premoženja je prepovedano: 1 zažigati odpadke, netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženja, odmetavati ogorke na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar, ter kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, na travnikih, njivah, gozdovih in drugih krajih;
2. zažigati gume, odpadno olje in tekstilne odpadke v bližini naselij in zgradb;
3. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti naprave na športnih in otroških igriščih, oznake in naprave, ki služijo javnemu interesu (prometni znaki,
oglasne table, panoji, koši za smeti, poštni nabiralniki, stojala za kolesa itd);
4 poškodovati ali odstraniti svetilke javne razsvetljave;
5 opustiti popravilo ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja;
6. ogrožati varnost ljudi in premoženja z metanjem kamenja in drugih predmetov;
7. imeti vodnjak, jašek, odprtino ali podzemni vhod nepokrit ali imeti stopnišče in druge naprave nezavarovane tako, da predstavljajo nevarnost;
8. organizirati tekmovanja, vaje ali treninge v streljanju z orožjem izven organiziranih strelišč brez predhodnega soglasja pristojnega upravnega organa;
9. streljati z zračno puško in z drugim orožjem zunaj organiziranih strelišč;
10. prislanjati kolesa na stene hiš, robnike cestnih hodnikov, na izložbena okna ali kjerkoli, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet;
11. brez dovoljenja lastnika trgati ali pobirati sadje, cvetje, poljske in vrtne pridelke;
12. opustiti namestitev oziroma vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih objektov;
13 uporabniki smučišč morajo ravnati v skladu s pravili o varni vožnji na smučiščih ter upoštevati znake in opozorila, ki so postavljeni v ta namen. Na smučiščih morajo voziti ali hoditi v skladu z okoliščinami na smučišču. Hitrost in način vožnje morajo prilagoditi svojemu znanju tako, da vožnjo ves čas popolnoma obvladajo in da lahko ukrenejo vse, da se izognejo nevarnostim, katere lahko pričakujemo v danih razmerah
14. Smučarji so dolžni uporabljati varnostne trakove (lovilke) za pritrditev smuči k nogi;
15. Prepovedano seje zadrževati na nepreglednih delih smučišč, ob padcu pa je treba čimprej zapustiti smučišče;
16. Ni dovoljeno prerivanje ali vrivanje v vrsto pri čakanju na žičnih in vlečnih postajah;
17. Ob morebitni nesreči na smučišču so uporabniki smučišč dolžni nuditi pomoč, o nesreči pa obvestiti upravitelja žičnice in dati pooblaščenim osebam svoje osebne podatke
V. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE
10 člen
Zaradi zdravja in čistoče je prepovedano:
1. pljuvati ali kako drugače onesnaževati tla ali predmete na javnih prostorih;
2. spuščati odplake in fekalije na javna pota ali v odkrite cestne jaške;
3. prati motorna vozila na bregovih in v strugah potokov;
4. odlagati opuščene uporabne in neuporabne predmete, smeti, odpadke, odpadno gradivo ali gnoj na prostorih, ki za to niso določeni;
5. Puščati greznice, odtočne kanale in posodo s smetmi nezaprte ali nezadostno zaprte ali jih izpraznjevati ob nepravem času, opuščati čiščenje odtočnih kanalov in smetišč ter izpraznjevanje greznic;
6. metati v kanalske požiralnike predmete, ki bi jih utegnili zamašiti ali poškodovati;
VI. VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA NASELIJ, ZELENIH POVRŠIN IN ŽIVALI
11. člen
Zaradi varstva zunanjega videza naselij, zelenih površin in živali je prepovedano:
1. pisati in risati ali na drug način mazati zidove hiš in drugih stavb, ograje, vozila in podobno;
2. nameščati lepake, oglase, reklamne napise in table na prostorih, ki za to niso določeni;
3. dražiti, plašiti in mučiti živali;
12. člen
Lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah ter hišni sveti so dolžni:
1. čistiti in vzdrževati hišna pročelja, table, napise in druge znake na poslopjih;
2. odstraniti ruševine zgradb, ograje in druge objekte, ki niso primerni za obnovo in kazijo podobo kraja,
3 v 48 urah odstraniti kurivo in drug material v družbeni lasti in na zemljiščih, ki so ob javnih cestah izven meja funkcionalnih zemljišč stavb. Določba ne velja za material, namenjen gospodarski dejavnosti ali graditvi novih objektov in je uskladiščen na zemljišču, ki je namenjeno za proizvodnjo ali graditev
13. člen
Izložbe morajo biti urejene primerno, ne glede na to, v kakšne namene se uporablja lokal.
Za urejenost izložbe so odgovorni uporabniki lokalov, h katerim sodijo izložbe.
VII. IZOBEŠANJE IN UPORABA ZASTAV
14. člen
Organizacije združenega dela, hišni sveti, lastniki in uporabniki stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb v strnjenih naseljih na območju občine Logatec so dolžni na dan zveznih, republiških, občinskega in krajevnega praznika ter na splošni poziv izobesiti na poslovnih in stanovanjskih zgradbah zastavo Socialistične republike Slovenije ali Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Ob dnevih splošne žalosti ali na poseben poziv pristojnega organa je po trebno izobesiti zastave na pol droga.
Splošni poziv pravočasno objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način pristojna organizacija SZDL.
15. člen
Zastave, ki se izobešajo, morajo ustrezati ustavnim določilom in ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali drugače neprimerne
Zastave je treba izobesiti na dan pred praznikom, odstraniti pa takoj oziroma najkasneje v 24 urah potem, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene.
16. člen
Zastave družbenopolitičnih skupnosti, zastave ter prapori družbenopolitičnih organizacij ter društev je dovoljeno nositi ob jubilejnih praznikih ter organizacijah in društev in ob drugih pomembnih priložnostih. ,
Zastave in prapori iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le v organiziranih sprevodih in jih nositi na čelu sprevoda.
Zastav in praporov ni dovoljeno nositi v sprevodih in drugih prireditvah, ki so zabavnega značaja
17. člen
Izobešanje zastav ob javnih prometnih površinah opravlja za to pooblaščena organizacija združenega dela.
18 člen
Slavoloki, transparenti, plakati, panoji in drugi priložnostni okraski in obvestila, ki se postavljajo ob javnih shodih, prireditvah ali drugih posebnih prilikah, se smejo postavljati oziroma izobešati samo za na to določena mesta in morajo biti odstranjena najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili izobešeni oziroma postavljeni.
VIII KAZENSKE DOLOČBE
19. člen
Z denarno kaznijo 1.500 din se kaznuje za prekršek na kraju samem:
- kdor ravna v nasprotju s 4. členom,
- kdor ravna v nasprotju z 9, 15. in 20. točko 6. člena,
- kdor ravna v nasprotju z 10, 13, 14, 15, 15. in 17. točko 9. člena,
- kdor ravna v nasprotju s 1. točko 10. člena,
- kdor ravna v nasprotju z določili 15 člena.
20 člen
Z denarno kaznijo 2.500 din se kaznuje za prekršek na kraju samem:
- kdor ravna v nasprotju z določili 6, 7, 12, 13. in 16. točke 6 člena,
- kdor ravna v nasprotju s 5, 7. in 11. točko 9. člena,
- kdor ravna v nasprotju s 3. točko 11, člena.
Pravno osebo se kaznuje z denarno kaznijo 5.000 din za prekršek na kraju samem:
- če ravna v nasprotju s 1 , 2, 5. in 6. točko 3. člena,
- če ravna v nasprotju s 14. in 15. členom
Odgovorno osebo pravne osebe se kaznuje z denarno kaznijo 2.500 din za prekršek na kraju samem
21. člen
Z denarno kaznijo od 500 do 30.000 din se kaznuje za prekršek:
- kdor ravna v nasprotju z določili 5. člena,
- kdor ravna v nasprotju z določili 1, 4, 5., 8, 10, 11, 14. in 17. točke 6. člena,
- kdor ravna v nasprotju z določili 1. in 2. odstavka 7. člena,
- kdor ravna v nasprotju z določili 1 in 3. odstavka 8 člena,
- kdor ravna v nasprotju z določili 1, 2, 3, 6, 8. in 9. točke 9. člena,
- kdor ravna v nasprotju z določili 2 in 3. točke 10. člena,
- kdor ravna v nasprotju z določili 1. in 2. točke 11. člena,
- kdor ravna v nasprotju z določili 1, 2. in 3. točke 12. člena.
Pravno osebo se kaznuje denarno kaznijo od 3.000 do 200.000 din za prekršek:
- če ravna v nasprotju s 1, 2, 3, 4. in 7. točko 3. člena,
- če ravna v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 7. člena,
- če ravna v nasprotju s 12 točko 9 člena,
- če ravna v nasprotju z 2. točko 10. člena,
- če ravna v nasprotju s 1,2. in 3. točko 12 člena,
- če ravna v nasprotju s 13. in 16. členom.
Odgovorno osebo pravne osebe se kaznuje za prekrške od 2.000 do 20000 din
22 člen
Z denarno kaznijo od 250 do 15 000 din se kaznuje za prekršek:
- kdor ravna v nasprotju s 2, 3, 18. in 19. točko 6 člena,
- kdor ravna v nasprotju s 4. točko 9. člena,
- kdor ravna v nasprotju s 4, 5 in 6. točko 10. člena. Pravno osebo se kaznuje od 1 000 do 30.000 din za prekršek:
- če ravna v nasprotju s 2, 3. in 19. točko 6. člena Odgovorno osebo pravne osebe se kaznuje za prekršek od 250 do 15.000 din.
23. člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekrške kršilce določb 3 točke 3. člena in 9. točke 9 člena, starše oziroma skrbnike, če je storjeni prekršek posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnika.
24 člen
Denarno kazen za prekršek iz 19. in 20. člena tega odloka lahko izterja na kraju samem pooblaščeni delavec milice ali komunalni redar
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. V slučaju, da storilec prekrška ne plača denarne kazni, mu pooblaščena uradna oseba izda plačilni nalog.
IX. KONČNE DOLOČBE
25 člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Logatec (Uradni list, št. 34/79 in 36/82)
26. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC RUDI LIPOVEC
Osnutek odloka je obravnavala skupščina na seji 5. 3. 1986.
Javna razprava traja do 30. aprila 1986. Pripombe pošljite na ONZ SO Logatec, Tržaška 15.
Spremenjeno število
delegatskih mest v skupščinah SIS družbenih dejavnosti
PREGLED DELEGATSKIH MEST, KI JIH IMAJO POSAMEZNE DELEGACIJE IN KONFERENCE DELEGACIJ TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH ORGANI ZACIJ IN SKUPNOSTI V POSAMEZNI SKUPŠČINI SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V ZBORU UPORABNIKOV V MANDATNEM OBDOBJU
1986 - 1990
Naziv temeljne organizacije oz. skupnosti, ki oblikujejo delegacije oz. konferenco delegacij za delegiranje delegatov na seje skupščine SIS
V konferenci
delegacij
Ima posamezna
delegacija
naslednja število
delegatskih mest
Naziv temeljne organizacije oz. skupnosti, kjer je sedež konference delegacije
PODROČJE INDUSTRIJE 1 Konferenca delegacij
za TOZD DP, Zaga, SP, ESO in DSSS
Na sejah skupščin SIS družbenih      2 Delegacije tozc^ valkarton dejavnosti, ki so bile med 24. in 28. februarjem 1986, so delegati na po- ----------------
, „. . ... 3 Konferenca delegacij
budo občinskega sveta Zveze sindi- _ Konlekc,ja Logalec
katov in občinske konference SZDL
Alpina Žin obrat Rovte
Sprejeli   Sklep   O   Spremembi   OZ. Iskra obral HotedrSica
zmanjšanju števila delegatskih mest To™^'*'™
v posameznih skupščinah SIS za teksti| ljub|jana t0zd Maloprodaja.
mandatno Obdobje 1986-1990. prodajalna »Pepelka- Logatec
V preteklih mandatnih obdobjih
so zbori skupščin SIS imeli od man- •------------------------------------------------------
data do mandata različno število
4. Konferenca delegacij
delegatskih mest. Njihovo Število se Delegacija delavcev m kooperantov M-KZ Logatec
je gibalo med 30 in 40. PO novem - Biotehniška fakulteta L|ubl|ana VTOZD
predlogu pa bo posamezna skupš- za zmorejo Logatec
čina SIS imela 27 delegatskih mest. - EmOn. m»0. |ndMlW|. &»» DO prodajalna Logatec
7.   8.   9.    10. 11.
33333333
11111111
Konfekcija 1    1    1    I    1    1    1    1 Logatec
11111
Mercator KZ Logatec
O zmanjšanju števila delegatskih mest v skupščinah SIS, so več kot leto dni potekale razprave v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih Razprave so v TOZD vodila vodstva OOZSS, v KS pa KK SZDL. 24 januarja 1986 je bil organiziran zadnji posvet s predstavniki delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, ki oblikujejo delegacije oz. konference delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS po novem predlogu. Na tem posvetu so bile sprejete nekatere dopolnitve -spremembe, ki so tudi upoštevane v pričujočem pregledu delegatskih mest, ki jih imajo posamezne delegacije in konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v posamezni skupščini SIS družbenih dejavnosti v zboru uporabnikov v mandatnem obdobju 1986-1990
Strokovna služba SIS
PODROČJE GOZDARSTVA 5 Konferenca delegacij
- GG Ljubljana - TOZD Gozdarstvo Logatec
- GG Ljubljana - TOK Gozdarstvo Logatec
(delavci in kmetje kooperanti
- KGZ Žiri-odkupna postaja Rovte
PODROČJE GRADBENIŠTVA 6 Konferenca delegacij
- DO Gradnik TOZD Gradnje
- 00 Gradnik - DSSS
- DO Gradnik    TOZD Komunala
- Cestno podjetje Ljubljana-detovodstvo Blekova vas
- Elektro Ljubljana   RTP Logatec
8. OBRTNA DEJAVNOST 8 Konferenca delegacij
- Združenje obrtnikov Logatec
- Slovenijaavto, DO Avtomerkur. TOZD
servis Vrhnika, DE Logatec
1111
PODROČJE PROMETA IN ZVEZ 7 Konferenca delegacij
- TOZD za transport Postojna TE Logatec 2
- PEP TOZD Pivka enota Logatec 2
- TOZD UVP Postojna nadzorništvo proge Logatec 3
- TOZD za promet Postojna Železniška postaja Logatec 2
GG Ljubljana, TOZD Gozdarstvo Logatec
DO -Gradnik« -delovna skupnost skupnih strokovnih služb
TOZD UVP 1 Postojna,
nadzorništvo proge Logatec
1    Združenje obrt nikov Logatec
GOSTINSTVO, TURIZEM IN TRGOVINA 9 Konferenca delegacij
- Integral Ljubljana-TOZD Gostinstvo »Krpan- Logatec
- Petrol-TOZD Gostinstvo-Lom Logatec Mercator TOZD Dolomiti
- Petrol Bencinski servisi Logatec
- Žito Ljubljana, TOZD Pekarna Vrhnika, prodajalna Logatec
- Trgovavto Koper - prodajalna Logatec
- Borovo - prodajalna Logatec
Tobačna tovarna Ljubljana-TOZD Tobak, prodajalna Logatec
- Pivovarna Union Ljubljana, distribucijski center Logatec
- Žito Ljubljana - TOZD Mlini silos Logatec
1    Petrol TOZD gostinstvo LOM Logatec
ZDRAVSTVO
10 Konferenca delegacij
- NZD Vrhnika - TOZD Logatec 7 NZD Vrhnika
- Lekarna Logatec 1 11111111    TOZD Logatec
IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA 11 Konferenca delegacij
- OŠ E. Kardelja 3
- OŠ -8 talcev« 2 11111111    OS ~8 talo.v-
- VVZ Kurirćek 2 Logatec
- Vzgojni zavod Logatec 2
OSTALE DEJAVNOSTI 12. Konferenca delegacij
- DS Uprava SO Logatec 3
- VP 9983 - Logatec 3
- DS SSS-SIS družbenih dejavnosti 1
- DS SSS-SIS gospodarskih dejavnosti 1
- Občinska vodstva DPO ZKS, SZDL, ZSMS 1
- Postaja Milice Logatec 1
- KS Naklo Logatec
- Ljubljanska banka, gospodarska banka, ekspozitura Logatec 1
- Zavarovalna skupnost Triglav - območna skupnost Ljubljana, predstavništvo Logatec
1111
1    DS Uprava SO Logater.
KRAJEVNE SKUPNOSTI	
1 Krajevna skupnost Naklo	11111111
2 Krajevna skupnost Tabor	11111111
3 Krajevna skupnost Laze	11111111
4 Krajevna skupnost HotedrSica	11111111
5 Krajevna skupnost Trate	11111111
6 Krajevna skupnost Rovte	1    1    1    1    1    t    1 1
7 Krajevna skupnost Vrh	11111111
SKUPNO ŠTEVILO DELEGATSKIH MEST
1 ZBORI UPORABNIKOV:
a) združeno delo 14 14 14 14  14  14 14 14
b) krajevne skupnosti 77777777
2 ZBORI IZVAJALCEV 866666--
SKUPAJ
29 27 27 27 27 27 21 21
Rekreacija za večjo storilnost
Logaško obrtno združenje je sredi februarja na Sekirici organiziralo veleslalom notranjskih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Udeležilo se ga je skoraj sto smučarskih navdušencev iz obrtnih združenj Vrhnika, Idrija, Postojna, Cerknica, Ilirska Bistrica in Logatec. Prireditev je služila za izbirno tekmo pred 9. veleslalomom obrtnikov in delavcev Slovenije, ki je bil teden dni kasneje na Starem vrhu.
V Logatcu so najbolje in najhitreje smučali Idrijčani, ki so odnesli skupni pokal. Med logaškimi tekmovalci je v svoji skupini zmagal Robert Koprivnjak, ki je z Jožefom Modrijanom in člani logaškega smučarskega kluba tudi najbolj zaslužen za izvedbo tekme. Vsem se ob tem zahvaljujemo za trud in delo.
Rekreacija je pomembna dejavnost in oblika ohranjanja dobre telesne in psihične trdnosti delovnih ljudi, zato ji tudi obrtniki namenjajo dokaj pozornosti. Žal premalokrat organizirano in usmerjeno vodeno, čemur pa je največkrat vzrok neopredeljivost delavnika, ki praviloma ne prenese osemur-nih omejitev. Zato pa bi bila rekreacija še toliko pomembnejša in bi zanjo morali najti tudi primeren čas.
Drugo nedeljo v marcu pa je cerkniško združenje priredilo živahne Bloške smučarske igre Odziv je bil nekaj manjši kot v Logatcu, veselje pa nič manjše. • Jago
Planinsko društvo Logatec razpisuje delovno mesto
oskrbnika Planinskega doma v Novem Svetu (Cajnarje)
Pogoji:
- vozniški izpit B kategorije,
- smisel za red in vzdrževanje v domu,
- kuharske sposobnosti,
- vljudnost do obiskovalcev.
Prednost bodo imeli upokojeni zakonski pari.
Prošnje pošljite v 8 dneh po objavi v Logaških novicah na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO LOGATEC, p.p. 2, 61370 Logatec.
Upravni odbor PD Logatec pred otvoritvijo planinskega doma
Vaše pismo
O samoprispevku tako in drugače
V sredo, 5. februarja, je bil v Narodnem domu zbor občanov krajevne skupnosti Naklo. Titova dvorana je bila nabito polna in nemalo je bilo tistih, ki bi se zbora občanov radi udeležili, vendar so se morali obrniti že pri vratih, saj je bil prostor prenatrpan Čeprav sta bili na dnevnem redu le dve točki, smo razpravaljali o ključnih vprašanjih razvoja občine Logatec in krajevne skupnosti Naklo. Tu se postavlja predvsem vprašanje, zakaj ni bilo moč uporabiti velike dvorane, saj bi na ta način več občanov imelo možnost razpravljati o zadevah, ki zadevajo nas vse, ne le tistih, ki so pač prišli prej in si izborili prostor v dvorani.
Razprava je potekala predvsem o načrtih za prihodnost, o podaljšanju sedanjega samoprispevka, o bližajočih se volitvah, manj pa je bilo povedanega o tem, kaj vse se je dogajalo s sredstvi iz samoprispevka, ki se izteka Vprašanja so padala, odgovori pa so bili zelo nejasni, čeprav smo pripakovali večjo konkretnost.
Dobro se še spomnim prispevka »Občana«, objavljenega v Logaških novicah. Opozarjal je, da s sredstvi iz sklada samoprispevka slabo ravnamo, jaz pa bi dodal, da prihaja tudi do neracionalnosti. Tako lahko v eni izmed prilog Logaških novic preberemo, da so šla sredstva, zbrana v skladu samoprispevka, med drugim tudi za posojila. V prilogi, natisnjeni z zelo drobnim tiskom, lahko s pomočjo povečevalnega stekla ugotovimo, da je Samoupravna komunalna interesna skupnost Logatec prejela 8540000 dinarjev posojila Ta sredstva so sicer bila vrnjena, vendar ne z obrestmi, kot je »Občanu« zatrdil predsednik skupščine občine tovariš Rudi Lipovec Na naslednji strani iste priloge lahko zasledimo podatek, da je Samoupravna komunalna interesna skupnost Logatec vrnila sredstva v isti višini, kot jih je prejela Zakaj tako?
V dopisu, ki ga je podpisal namestnik direktorja republiške uprave za družbene prihodke Ivan Roje, piše takole:
»Zakon o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) določa v 1. členu, da so sredstva, zbrana s samoprispevkom, namenska in se smejo uporabiti le za namene, za katere je bil samoprispevek uveden V 5. členu zakona je opredeljena obveznost, po kateri mora biti občanom zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom. Z aktom o uvedbi samoprispevka pa mora biti, v skladu z določbo 9. točke 6. člena istega zakona, opredeljen način nadzora nad zbiranjem in uporabo teh sredstev.
Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema (uradni list SFRJ, št. 32/84) določa v 10 členu, kdo se
lahko ukvarja s kreditnimi in bančnimi posli. Tako je določeno, da se z navedenimi posli lahko ukvarjajo tudi vse temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe za opravljanje svoje redne dejavnosti in v skladu z zakonom.
Izhajajoč iz določb obeh navedenih zakonov torej ugotavljamo, da se sredstva zbrana s samoprispevkom lahko rabijo le namensko
Kdo so ljudje, ki so takole po domače ravnali s sredstvi iz samoprispevka? Zakaj denar leži na banki, namesto da bi se takoj lotili po programu predvidenih gradenj? Res je, da morajo biti pred začetkom gradnje zbrana vsa sredstva za investicijo, vendar mislim, da so upravljalci denarja, zbranega s samoprispevkom, spreminjali namembnost sredstev in pozabili na drvečo inflacijo ter vrstni red gradenj Če pogledamo samo primer gradnje knjižnice: kdorkoli gre mimo Narodnega doma, lahko opazi, da je bilo narejenega zelo malo ali skoraj nič. Knjižnica bi že morala sprejemati obiskovalce, pa smo lahko v sredstvih javnega obveščanja zasledili (tudi na TV), da »niso bila pridobljena vsa potrebna soglasja in dokumentacija, zato je bila gradnja ustavljena« Sprašujem po imenu odgovornega, ki je kriv, da sedaj denar, namesto da bi ga porabili, leži na banki, kjer zaradi inflacije izgublja vrednost Sicer pa bi bilo vredno premisliti tudi, ali lahko na sedanjo stavbo Narodnega doma, ki je eden redkih primerov secesijske arhitekture v Logatcu, naslonimo tak prizidek Zanima me, kaj bi na to rekel arhitekt, ki je načrtoval Narodni dom Oglasijo naj se odgovorni in javno povejo, zakaj niso pridobili vseh soglasij. Kot vemo, moraš imeti najprej načrt, nato vsa dovoljenja, šele potem pa zbiraj denar, da ti ne bo v petih letih propadel
Nisem proti samoprispevku Preden pa se odločimo za novega, razčistimo stare grehe in če se za novi samoprispevek odločimo, najprej napravimo načrte, šele potem pa zbirajmo sredstva.
Marko Škrlj
DOPISUJTE V
LOGAŠKE NOVICE
Predstavljamo vam
Gozdar
Boga Štempiharja- športnika jn Kosmatinec leta _
Malokdo ve, da je Bogo v začetku marca dobil priznanje in naslov »športnik leta«, ki ga podeljuje Zveza letalskih organizacij Slovenije Natančneje, Bogo je najboljši med raketarji v Sloveniji in na 8. mestu v Jugoslaviji.
Dobrih dvajset let ima in celo vrsto priznanj, pokalov, rekord in celo naslov najboljšega raketarja
Bil je na republiških, državnih in zveznih tekmovanjih raketarjev Točke, ki jih je dobil na posameznih tekmovanjih, so zadoščale za končen uspeh
Z rezultati, ki jih je dosegel, ima izpolnjene vse pogoje, da postane član državne reprezentance
Bogo je Logačan in povprašala sem ga, kako je s tehnično kulturo v Logatcu
Povedal mi je, da segajo začetki v leto 1960. Prvi, ki so začeli s tehnično kulturo, so bili jamarji, kasneje so se jim pridružili še radioamaterji in modelarji.
Modelarski tečaj je obiskoval že v osnovni šoli leta 1974, pravo veselje pa je dobil pravzaprav od očeta, ki se z modelarstvom ukvarja že vrsto let.
Že leta 1976 je bilo v Logatcu republiško tekmovanje v raketarstvu, vendar je zaradi težav kasneje ta dejavnost nekoliko zamrla, leta 1983 pa so s pomočjo OK ZSMS zopet ustanovili klub in dobili prostor v starem vrtcu Vendar so prostori in pogoji za delo dokaj nemogoči. Soba je majhna, vlažna in neustrezno opremljena, zato se domača kuhinjska miza nemalokrat spremeni v pravcato modelarsko delavnico. Društvo žal nima denarja za vso ustrezno opremo in prepotrebno literaturo. V Logatcu in tudi drugje se o raketarstvu in modelarstvu premalo govori in piše. Posledica tega je po-mankanje sredstev Dovolj pove že podatek, da si člani kluba stroške za vsa tekmovanja plačujejo sami. Denar, ki ga ima društvo, ne zadošča niti za nabavo lesa, barv, lepil in motorjev, za kar je potrebno iti največkrat v tujino.
Vendar bo letos glede denarja nekoliko boljše, saj so nekatere DO že odobrile nekaj sredstev.
Bogo je zaposlen v KLI Logatec. Opravlja dvoizmensko delo, aktivnosti, ki jih vodi v klubu, pa so večinoma popoldan, zato ima že dolgo težave z opravičevanjem odsotnosti z delovnega mesta, saj vodstvo TOZD-a ne kaže pravega razumevanja za njegovo delo in dosežke V letošnjem letu vodi Bogo raketarsko-modelarski krožek na osnovni šoli in upa, da se bodo članske vrste kluba povečale. Tako bi bila pot za ustanovitev ZOTK v Logatcu lažja
Pokroviteljstvo nad modelarskim klubom bo prevzel KLI Logatec
Bogo je dosegel tudi državni rekord v trajanju leta v eni od disciplin raketarstva. Podelitev priznanja za dosežen rekord bo marca v Beogradu.
V lanski sezoni je tekmoval za VP, zato je bila pot do uspeha lažja, saj je imel krite stroške za tekmovanja in ves potreben material za delo in uspešno tekmovanje.
Oktobra je Bogo na Češkem tekmoval za svoj klub (na svoje stroške) ter dosegel dve drugi mesti.
Na vprašanje, kakšne načrte in želje ima v prihodnosti, je Bogo najprej pomislil na klub. Želi boljše pogoje, več denarja ter več članov v klubu Povedal mi je, da bo aprila klub pripravil medklubsko tekmovanje za pokal Notranjske, drugo leto pa verjetno zvezno tekmovanje.
Na koncu je dodal, da si želi, da bi v naslednji sezoni dosegal takšne ali še boljše rezultate in s tem začel nastopati na evropskem prvenstvu kot državni reprezentant.
Pravzaprav se na koncu najinega pogovora sploh nisem več čudila uspehom, saj v duhu maketarstva živi vsa Štempiharjeva družina in povsod po hiši najdeš razstavljene modele avionov, ki so že dokončani ali pa so potrebni še kakšne urice dela.
Tudi raketa, s katero je Bogo dosegel rekord, je s pokali in diplomami razstavljena v vitrini Prepričana sem, da se jim bo pridružilo še kakšno podobno odličje
V. S.
Dober nasvet
Gojitelj Ivo in pripravnik Drago sta čistila gozdno cesto v Lanskem vrhu. Tisti dan sta imela tihi dan kot kakšna sprta zakonca. Ko sta si privoščila odmor, sta sedla vsak na svojo stran ceste in razmišljala.
Nenadoma je Drago za svojim hrbtom zaslišal, da se nekaj premika. Ozrl se je, vendar ni opazil ničesar Ko pa je zaslišal basovsko godrnjanje »m-m-m«, je zaslutil nevarnost. Tedaj se je izza grmovja prikazala ogromna medvedova glava. Drago je komaj uspel zakričati, da je za njim medved. Stekel je po cesti iz gozda proti Ravniku, Ivo pa jo je uc-vrl za njim. Seveda se z mladim, dolgonogim Dragom ni mogel primerjati in je močno zaostal. Roteče je vpil za njim: »Pričekaj, ako oče, da ždere, neka obojicu!« Z zadnjimi močmi je prisopihal do križišča za Ravnik in se sesedel na rob ceste, da bi si oddahnil. Drago pa je tekel naprej. Spomnil se je namreč, da je v Lanskem vrhu ob cesti ostalo orodje z motornima žagama in bisaga s porcijama. Nujno je torej potreboval prevoz. Ob srečanju z medvedom ni bilo časa misliti na druge stvari. Dovolj je bilo dela z reševanjem lastne kože Ko je tekel navkreber proti Ravniku, je še vedno slišal Iva, kako je preklinjal »zemlju, koja ima medveda«.
Ko sta pripovedovala o nenavadnem doživetju, je revirni zažugal: »Šihta vama že ne bom pisal, ker sta zagotovo spala, drugače vaju medved ne bi presenetil«
Naslednji dan sta gozdarja delo na istem mestu nadaljevala. Medtem ko je revirni Ivu razkazoval teren in delovna opravila za naslednje dni, je Drago ostal sam.
Sklenil je, da ga medved to pot ne bo presenetil Žagal je in žagal, mo-torke ni ustavil niti tedaj, ko je zmanjkovalo goriva. Le dolil ga je v ropotajočo žago in delal naprej.
Ob vrnitvi sta se Ivo in revirni začudila dolgi vrsti grmovja, posekanega v tako kratkem času. Drago je bil premočen, kot bi ga pravkar oprhala močna ploha.
Kljub srečanju z medvedom in prestanemu strahu, bo Šebaljev Drago gozdar Zaključil je pripravniško dobo in uspešno opravil strokovni izpit. Trenutno tiči v vojaški
Planinskemu tovarišu sem potožil, da imam vedno mokro v čevljih. Želim si nove čevlje, vendar ne vem, iz kakšnega usnja naj si jih dam narediti, da ne bodo prepuščali vode.
Kot dober planinski tovariš mi je svetoval naslednje: »Za gornje usnje uporabi želodec, ki ne prepušča vode, za podplate pa kožo s tistega dela telesa, kjer hrbet zgubi svoje lepo ime! Ta koža je precej utrjena in se ne bo nikdar izrabila in s čevlji boš zadovoljen.«
Č. J.
suknji, tako ne morem staviti z njim, da mu tolikšno preseganje norme, kot se je to zgodilo ob srečanju z medvedom, v njegovem gozdarskem poklicu ne bo več uspelo. Toda soočenje s kosmatincem je izkušnja več, ki sodi v gozdarski poklic, čeprav ga program usmerjenega izobraževanja ne predvideva
Jezerc
Zvona
Jezerc je od Logatca oddaljen 4 km. Do njega se pride po poti, ki je že več let nihče ne popravlja in pozimi nihče ne pluži snega.
Področje Jezerca obsega 3 ha in spada v občino Logatec, v krajevno skupnost Naklo. Na severni strani meji na občino Vrhnika, svet na vzhodni strani pa je posut z neštetimi vikendi. Na zahodni strani leži jezero, po katerem je naš kraj dobil ime.
Jezero je zelo zanimivo, zato ga hodijo gledat ljudje od daleč in blizu. Pravzaprav je to barje, kar je enkratno za tukajšnji kraški svet. Regionalni zavod za varstvo naravne in kul-tuilturne dediščine ga je zato pred nekaj leti tudi zaščitil kot naravno, znamenitost. Jezero obsega približno 3000 m' površine. Stari ljudje pravijo, da jezero nima dna. To verjetno ne drži, saj so ga do sedaj merili trikrat in prišli do globine 12 m. Zaradi zanimivosti si je jezero prišlo ogledat že veliko tujcev Nekoč smo slišali, da so o našem jezeru pisali celo nemški časopisi.
O jezeru se je spletlo med krajani veliko zgodb. Ena pripoveduje, da sveča, če jo prižgeš nad jezerom, ugasne. Pravijo tudi, da če si v jezeru, kar počasi ležeš noter Res pa je, da se je s hriba nad jezerom že dvakrat vsulo vanj okoli 100 m' zemlje, vendar se to nikjer ne pozna.
Poskušal sem vam opisati to zanimivost Ogledate pa si jo lahko tudi sami,
Leopold Urh
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame
NEŽE ZRIM
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji darovali cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih.
Posebno se zahvaljujemo družini Merlak, Kmetijski zadrugi Logatec, dr. Skvarči za dolgoletno zdravljenje, govorniku in gospodu župniku za lep obred.
Vsi njeni
75 let Moškega pevskega zbora Dolenji Logatec
Tričetrt stoletja mineva od ustanovitve dolnjelogaškega pevskega zbora Jubilantu namenjamo najprej iskrene čestitke z željo za plodno nadaljnje delo in nekoliko obsežnejši zapis o njegovem delu.
Leta 1911 so pod vodstvom Toma Tollazija začeli v moškem zboru prepevati Janez Hodnik, še danes živeči pevski navdušenec, Tone Cempre, Milko Gnezda, Janez in Alojz Šebe-nik, Pepi Tolazzi in Mirko Zavrtnik. Nastopali so v Logatcu in po okolici. Prva svetovna vojna je pretrgala njihovo pevsko dejavnost in nekaterim utrnila življenje. Po koncu vojne so začeli v kvartetu: ob Janezu Hodniku še Slavko Smole, Franc Korenčan in Franc Rupnik. Nastal je močan zbor, ki ga je do leta 1922 vodil Anton Vi-lar. Leta 1921 je ta zbor nastopil s pesmijo »Buči, morje Adrijansko«, ko je bila meja prestavljena z Ljubljanskega vrha na Kalce.
Po krajšem predahu je zbor prevzel Danilo Cerar, za njim pa I, 1926 Janko Guček. Iz leta 1927 se je ohranila fotografija zbora pred tedanjim Sokolskim domom. Na njej sta od sedanjih častnih članov zbora Janez Hodnik in Tone Košir Zbor je imel 28 članov, ki so najprej vadili v prizidku gostilne Tollazzi, po letu 1926 pa v salonu gostilne Kune. Vsi člani zbora so bili vključeni v napredno organizacijo Sokol, zato je zbor sodeloval pri razvitju sokolskih praporov v Logatcu in na Vrhniki 1927. leta je zbor tekmoval v Ljubljani in dosegel drugo mesto. Zatem
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
IVANE MAČEK
roj. MOŽINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje in izraze so-žalja. Srčna hvala za nesebično pomoč Mariji Grom ter Elki Jerina, dr. Skvarči ter patronažni sestri Šemrovovi in kolektivu LB Logatec. Hvala Logaškemu oktetu za odpete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za poslovilne besede in opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Njeni najbližji
se je pripravljal na nastop v Beogradu, ki pa je zaradi političnih zapletov odpadel Zbor je pel vse do začetka druge svetovne vojne
Osvoboditev in zmaga ljudske revolucije sta dala silen polet tudi kulturnemu življenju. Takoj po koncu vojne se je spet oglasil moški zbor pod vodstvom dr. Toma Tollazzija, za njim še ženski in mešani pod vodstvom Alojzija Velkavrha. Delali so zagnano, navdušeno, prepevali na
manjših in večjih manifestacijah. Zbor je bil vključen v SKUD »Remigij Jerman«. Po smrti Toma Tollazzija je 1949. leta vodstvo zbora prevzel Alojzij Velkavrh in ga vodil vse do svoje smrti v januarju 1972. Pod njegovim vodstvom je zbor redno delal in prirejal koncerte s pihalnim orkestrom. Samostojno pa je koncer-tiral tudi v sosednjih krajih, tako v Cerknici, Planini, Žireh, Rovtah, v Horjulu na Rakeku in Vrhniki. Zborovodja je bil zaposlen kot učitelj glas benega pouka v dolnjelogaški osnovni šoli. Njemu v čast, njegovim naslednikom pa v opomin povejmo, da je bil zadnji pedagog, ki je v šolskem mladinskem zboru vzgojil tudi kaj moških pevcev, ki so se kasneje vključili v moški zbor.
Po letu 1971 se je v Sloveniji začelo močno gibanje za večjo osmis-litev in napredek zborovskega petja. Začeli so se šentviški pevski tabori, začele so se družbene in politične akcije za širši razmah ljubiteljskega udejstvovanja, začela so se načrtna zbiranja denarja za delo ljubiteljskih skupin.
Komaj sta minila dva tedna od nesrečne smrti dolgoletnega zborovodje in kapelnika Alojzija Velkavrha, že so se pevci njegovega zbora zbrali in sklenili nadaljevati delo, s tem pa najiskreneje potrditi vrednost in trajnost dela umrlega. Vodstvo zbora je bilo zaupano Janezu Gostišu, ki je sicer vodil tudi leto poprej ustanovljeni Logaški oktet. Leta 1974 je zbor vodil Marcel Štefančič, za njim pa do leta 1982 spet Gostiša. Od leta 1973 se z bor udeležuje pevskih taborov v Šentvidu in revij pevskih zborov v občini. Sodeloval je na bienalnih srečanjih notranjskih pevskih zborov in godb, dokler so živela, letno je pripravljal koncertne nastope v domačem kraju. Pevski tabori so zaplodili sodelovanje z mešanim pevskim zborom »Anton Možina« z Brij na Vipavskem, mešanim zborom »Štefan Kovač« iz Murske Sobote, mešanim zborom iz Bukovice. Zbor je snemal za radio in televizijo. Zasnovano je bilo prijateljstvo s HKUD »Petar Zrinski« iz Vrbovca.
Ves povojni čas je zbor vadil v domu na Griču. Ves ta čas se je za urejenost vadbenega prostora nadvse skrbno trudila Urška Malovrh.
Dolnjelogaški zbor v Cankarjevem domu
Nekako od leta 1967 dalje se je v Logatcu zelo razširila navada peti na pogrebih. Resda je to bila zboru ena od možnosti zaslužiti nekaj potrebnega denarja, so pa bile obveznosti izredno velike: dvajsetkrat, kakšno leto pa več kot tridesetkrat, je bilo treba sodelovati na pogrebih, kar je začelo že resno ogrožati pripravljenost pevcev za sodelovanje v zboru
Od leta 1982 zbor vadi v novih prostorih, nekdanjem vrtcu, in pod vodstvom Primoža Sarka Zbor je dosegel enega svojih vrhov z nastopom v Cankarjevem domu v Ljubljani na reviji »Naši dosežki«. Revijo vsako leto organizira Ljubljansko
/ vi
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega dragega moža in očeta
FRANCA RUPNIKA
iz Novega sveta 25
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki so mu poklonili cvetje in spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo TOZD Valkarton Logatec, Gasilskemu društvu Ho-tedršica, Pihalnemu orkestru Logatec, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za obred.
Hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoča žena Albina sinova Silvo in Franci
ga
in
pevsko združenje Zbor je bil deležen lepe pozornosti in spodbudnih ocen
Stkane so nove vezi s pevkami z Ljubnega ob Savinji in s pevci mešanega zbora »Lubnik« iz Škofje Loke
Delo je zastavljeno resno in vse prej kot lahkotno, nikakor pa ga ni mogoče zlahka opraviti Že omenje no pomanjkanje podmladka grozi zaustaviti razvoj in polet pevcev Vprašanje namreč ni takšno, da bi ga mogel rešiti zbor sam. Reši ga lahko le družba, ki ji delo in uspehi (tudi) zbora pomenijo potrebno in opravičljivo prizadevanje
Pevcem še enkrat namenjamo čestitke. Predsednikoma iz zadnjih petnajstih let, Andreju Seljaku in Vinku Fortuni, izrekamo zahvalo za njuno uspešno prizadevnost, enako zahvalo namenjeno zapisovalcu zbo-rovega dela Marcelu Štefančiču in skrbni Urški Malovrh Sedanjemu zborovodji Primožu Sarku pa želimo srečne roke pri strokovnem usmerjanju pevcev In vsem še mnogo pevskih let!
Zbor se bo ob jubileju predstavil s koncertnim nastopom sredi aprila, na katerem bosta sodelovala še Mešani pevski zbor Društva mladih glasbenikov in Logaški oktet Tedaj se bo častnim članom zbora Janezu Hodniku, Petru Kuncu, Ivanu Černe-tu in Tonetu Koširju pridružil še Janez Vončina
Janez Gostiša
Moja prva knjiga
Na knjižni polici v moji sobi imam veliko lepih knjig Najbolj se spominjam knjige, ki sem jo dobila za rojstni dan, ko še nisem znala brati. Naslov knjige je Maček Muri, napisal jo je Kajetan Kovic V knjigi so tako lepe ilustracije, da sem si kar predstavljala, kaj pomenijo napisane besede Ko sem se naučila brati, sem knjigo večkrat prebrala V njej so pesmice in zgodbice o mucah Najbolj všeč mi je bila pesmica Ko zapoje zvonček v uri Hitro sem se jo naučila na pamet Ker sem knjigo velikokrat prelistala, se je malo raztrgala. Lepo sem jo zalepila in postavila na polico med ostale knjige
Dobila sem še veliko lepih knjig Rada jih berem Med letošnjimi počitnicami sem jih prebrala precej
Maja Eržen, 4 b, OŠ »8 talcev«
Uspešno delovanje ŠD »Kovk« Rovte
Rezultati veleslaloma v Rovtah 2. 3. 1986
Še ni dve leti, ko smo v Rovtah ustanovili svoje ŠD »KOVK« Rovte in moramo že sedaj ugotoviti, da je bila to dobra poteza Imamo že okrog 150 članov, od tega dobro polovico zelo aktivnih. Zgodilo se je že, da je pomagalo pripravljati progo za VELESLALOM tudi več kot 70 članov v enem dnevu
Poleg smučarske sekcije, v društvu dobro delujejo še balinarska, nogometna, z novim letom tudi namiz-noteniška sekcija, strelska, šahovska, ki do sedaj še ni mogla delovati, in košarkarska sekcija, katera sploh še nima pogojev za svoje delo.
Od aktivnosti v letu 1986 naj omenimo akcijo, ki jo pripravlja društvo skupaj s KS Rovte, in sicer asfaltiranje igrišča na Kovku. To bo velika investicija in velika pridobitev za Rovte. Vsi pa smo trdno prepričani, da se nam bo velika želja po asfaltu uresničila.
Zelo pomembno pri našem delu je, da imamo veliko zaupanja in podpore vseh občanov, ki nam pomagajo tako ali drugače, če le morejo.
Tudi sodelovanje s KS Rovte, OOZSMS Rovte, Lovsko družino Rovte in ostalimi DPO in društvi je dobro in je prav tako eden temeljev našega uspešnega dela
Ker pozimi ne morejo delovati vse sekcije, so delo v društvu v tem času pokazali v glavnem smučarji.
Prvič se nam je izpolnila želja, da priredimo neresno zabavo na snegu, in sicer na pustno nedeljo, imenovano »SLALOM PUSTNA ŠEMA« Nismo imeli sreče z vremenom, vendar tudi slabe razmere niso odvrnile okrog 100 ljubiteljev smeha. Še najbolj veseli smo bili udeležbe velikega števila zelo dobrih mask, med njimi omenjamo samo posadko s pravim čolnom, ki je takrat za spremembo zelo dobro plul po snegu.
Vsem tekmovalcem na naših prireditvah smo obljubili, da bomo vse rezultate objavili v Logaških novicah, zato naj ta zapis končam z rezultati:
St. člani
1. Tone Lukan, 2 Jakob Kokalj, 3 Janez Lukan
St. pionirji
1. Blaž Šebalj, 2. Matjaž Pivk, 3. Janez Pivk
Mladinke
1. Judita Treven, 2. Branka Šebalj, 3 Nuša Jurca
Članice
1. Ermina Grdadolnik, 2. Branka Logar, 3. Vilma Marolt
Mladinci
1. Lado Čuk, 2. Janez Treven, 3. Robert Treven
Člani
1 Marko Lukan, 2. Janez Loštrek, 3. Franci Jurca
Rado Dolenc
Cicibani
1 Damjan Ambrožič, 2. Tadej Rup-nik, 3. Blaž Erznožnik, 4. Florjan Ambrožič, 5 Miha Košir
Pionirke
1. Sandra Jereb, 2. Polona Čuk, 3. Katja Kokalj, 4. Karmen Petrovčič, 5. Tanja Mihevc, 6 Nuša Cuznar, 7 Mateja Skvarča, 8. Bojana Šinkovec, 9. Petra Peček, 10 Nataša Kokalj, 11 Mateja Ambrožič, 12. Tatjana Likar
Ml. Pionirji
1. Edo Grdadolnik, 2. Damjan Kune, 3. Beno Leskovec, 4. Roman Košir, 5. Marko Marolt, 6 Grega Treven, 7 Aleš De Gleria, 8. Klemen Čuk, 9. Jernej Šemrov, 10. Rok Peček, 11. Igor Košir, 12. Damjan Križaj, 13. Vasja Leskovec, 14. Marko Šebalj, 15. Borut Erznožnik
Veterani
1. Marko Šebalj, 2. Štefan Albreht, 3. Rafael Cepič, 4. Janez Jurca, 5 Marjan Merlak, 6. Friderik Cuznar
Tradicionalno tekmovanje v Lipici
V soboto, 15 2 1986, je bilo v Lip-ci v KS Tabor vsakoletno tekmovanje v veleslalomu za vse kategorije. Prijavilo se je 65 tekmovalcev. Proga je bila odlično pripravljena, tudi s snežnim cementom. Vsi tekmovalci so po končanem tekmovanju dobili čaj, navijači pa so se lahko ogreli s kuhanim vinom. Za uvrstitve do 3. mesta so tekmovalci vseh kategorij dobili diplome, prvi pa maskoto smučišča Lipca. To je lesen sneženi mož s smučmi in volnenim šalom. Snežake sta izdelala tovariš Gove-kar z Martinj hriba in Vanja Bizaj z Režiške ceste. Vse od ureditve proge do podelitve priznanj je delo neumornega smučarskega zasenjaka Draga Govekarja, čigar želja je, da bi to tekmovanje v prihodnje bilo pod pokroviteljstvom TVD Partizana Tabor
Rezultati:
Cicibani. 1. Tadej Rupnik, 2. Gašper Verbič, 3. Franci Habjan
Cicibanke: 1. Darja Naglic, 2. Marta Govekar, 3. Anita Uršič
Mlajši pionirji: 1. Miha Gostiša, 2. Vinko Vidmar, 3. Tomaž Naglic
Mlajše pionirke: 1. Mateja Ambrožič, 2. Mojca Gostiša, 3 Sabina Govekar
Starejši pionirji: 1. Matjaž Govekar, 2. Klemen Čuk, 3. Srečo Slabe
Starejše pionirke: 1. Majdi Simšič, 2. Branka Rupnik
Mladinci: 1, Marjan Igličar, 2. Dušan Krasna, 3. Franci Molk
Člani: 1 Božo Vatovec, 2. Janez Modic, 3. Janez Šemrov
M Z
St. pionirji
1. Primož Jereb, 2. Anton Kokalj, 3. Hari Nagode, 4. Matjaž Pivk, 5. Mitja Albreht. 6 Tadej Leskovec, 7. Tomaž Rupnik, 8. Tomaž Merlak, 9. Boštjan Marolt, 10. Boštjan Rupnik, 11 Blaž Šebalj, 12. Matjaž Jereb
Mladinke
1. Ermina Grdadolnik, 2 Mateja Merlak, 3 Margareta Šinkovec
Članice
1. Branka Logar, 2. Anka Šinkovec, 3. Ivica Cigale
St. člani
1. Modic Janez, 2. Jakob Kokalj, 3 Janez Lukan, 4. Vinko Kune, 5. Mirko Jurca
Mladinci
1. Jože Otrin, 2 Janko Kogovšek, 3. Boris Kune, 4 Janez Treven, 5 Uroš Jereb, 6. Janez Mlinar, 7. Janez Bra-deško, 8. Matjaž Trpin, 9. Peter Se-lan, 10. Janez Cigale, 11. Robert Treven, 12. Primož Cuznar, 12 Janez Maček, 14. Simon Grdadolnik, 15. Janez Jereb, 16. Andrej Mivšek, 17. Franci Kogovšek, 18. Robert Skvarča, 19. Boštjan Cuznar, 20. Miha An-žur, 21. Milan Kogovšek, 22. Jože Cigale, 23. Miha Pivka
Člani
1. Andrej Modic, 2. Tone Mihevc, 3. Pavel Kavčič, 4. Niko Skvarča, 5. Janez Maček, 6. Franci Jurca, 7. Slavko Merlak, 8. Marko Lukan, 9. Silvester Logar, 10. Vladimir Verbič, 11. Branko Slabe, 12. Janez Loštrek, 13. Miha Ambrožič, 14 Niko Verbič, 15 Marko Rupnik, 16. Sandi Petkovšek, 17 FTA, 18 Janez Brenčič
Predšolski:
1 Damjan Ambrožič, 2. Milan Žerjal, 3 Uroš Žust
Ml. pionirke
1 Nataša Logar, 2. Mojca Gantar, 3. Romana Malovrh
Ml. pionirji
1 Jernej Šemrov, 2. Damjan Križaj, 3. Roman Košir
St. pionirke
1 Mateja Skvarča, 2. Nataša Kokalj, 3. Mateja Trček
Veterani
1. Franc Malovrh, 2. Marko Šebalj, 3.
Rafael Cepič gostimi snežinkami
Smuk na Petkovcu že petič
Petkovski mladinci smo prvi smuk na Petkovcu organizirali 20 januarja 1980 Takrat je v VVengnu na slalomu zmagal naš Bojan Križaj. Tudi drugi smuk je bil na nedeljo. 25. januarja 1981 in tudi ta dan je bila v VVengnu sla-lomska preizkušnja najboljših smučarjev sveta. Spet je slavil Bojan Križaj.
Veselo vzdušje se je preneslo tudi na tekmovalce in gledalce in dalo pet-kovskemu smučanju poseben čar
Naslednje leto smuka zaradi pomanjkanja snega nismo mogli organizirati. Tako je bil tretji smuk 27. 2. 1983, četrti pa 19. 2. 1984. V letu 1985 smo imeli za tekmo že vse pripravljeno, vendar nam jo je zagodla močna odjuga in tekmovanje smo morali odpovedati. Takole pa je bilo na letošnjem, petem smuku, ki smo ga izpeljali 16 februarja:
Tisti, ki so prišli, so vztrajno čakali na start. Nekateri so se tresli od mraza, nekateri pa tudi zaradi treme.
Rezultati sindikalnega prvenstva občine Logatec v veleslalomu, 1. 3. 1986
Prijavilo se je preko 150 tekmovalcev .
Udeleženih je bilo 41 tekmovalcev
Ženske nad 30 let:
1 Iva Meglica, KLI
Ženske do 30 let:
1. Zvonka Molk, SO
Moški nad 40 let:
1. Janez Podjed, OŠ »8 talcev«, 2 Štefan Albreht, KLI, 3. KLI, 4 Jože Omerzu, SO
Diskvalivicirani:
Franc Podobnik, KLI, Marko Šebalj, KLI
Moški od 30 do 40 let:
1 Miro Šemrov, KZ, , 2. Jakob Ko-kalj, OŠ »8 talcev«, 3 Ivan Pergov-nik, PM, 4. Miloš Nagode, VIATOR, 5. Zdravko Godnjavec, PM, 6. Matjaž Bajec, LB
Moški do 30 let:
1 Andrej Modic, KLI, 2. Franci Jurca, KZ-kooperanti, 3 Janez Loštrek, Valkarton, 4. Marko Lukan, KZ-kooperanti, 5 Lado Čuk, 6 Bogomir Jurca, kmetje, 7 Aleš Križaj, SO, 8. Andrej Šemrov, Valkarton, 9 Tone Nagode, KLI, 10-11 Andrej Cempre, KLI, 10.-11 Andrej Rupnik, KLI. 12 Jože Pasarič, KLI, 13 Boris Pajntar, PM, 14 Marcel Kržišnik, KLI, 15. Primož Rupnik, KLI, 16. Stane Preveč, PM, 17. Branko Slabe, KLI, 18 Miroslav Omerzel, PM
Diskvalificirani:
Tone Koler, PM, Marko Rupnik, Valkarton, Bojan Mihevc, Valkarton, Miran Stupica, PM
Odstopili:
Peter Rupnik, KLI, Konrad Premrl, KLI, Jože Leskovec
Pionirke 1972 - 1986
1 Patricija Florjan, 2 Katja Kokalj, 3 Karmen Petrovčič, 4 Mateja Skvar-ča
Pionirji 1972 - 1986
1 Mitja Albreht, Boštjan Lukančič, 3. Damjan Kune, 4. Aleš Pire, 5. Blaž Šebalj, 6 Silvo Cigale, 7 Marjan Tr-ček, 8. Matjaž Pivk, 9 Milan Jereb, 10. Klemen Čik, 11. Miha Jeraj, 12. Erik Burjak, 13 Dejan Jurca, 14. Matjaž Jereb, 15 Grega Mlinar, 16. Bogo Kogovšek, 17. Gašper Podjed, 18. Dani Žakelj, 19 Miran Cigale, 20. Janez Petrovčič, 21. Beno Marolt, 22. Damjan Ambrožič
Mladinke 1971 - 1975
1 Mojca Podobnik, 2. Beti Podobnik, 3. Martina Treven, 4. Mirjana Čar, 5. Tanja Mihevc, 6. Polona Čuk, 7. Nuša Jurca, 8 Sandra Jereb, 9. Sonja Jurca, 10. Marja Arhar, 11 Mateja Mer-lak, 12. Jana Ogrin, 13. Ivica Frelih, 14. Sabina Rupert
Veterani 1946 in starejši
1. Rado Podobnik, 2. Stane Čar, 3. Marjan Merlak, 4. Štefan Albreht, 5. Rafael
St. člani 1956 - 1947
1. Bojan Florjan, 2. Franci Pečelin, 3. Ciril Erznožnik, 4. Anton Lukan, 5. Miro Jurca, 6. Edo Logar, 7. Albin Jesenko, 8. Janez Lukan, 9. Milan Frelih, 10. Mirko Oblak, 11 Jakob Kokalj, 12. Franc Jeraj, 13. Štefan Burjak, 14. Drago Arhar
Mladinci 1971 - 1967
1 Igor Podobnik, 2. Lojze Košir, 3. Lado Čuk, 4. Milan Kavčič, 5. Slavko Kogovšek, 6. Andrej Jereb, 7 Robert Skvarča, 8. Marjan Jurca, 9. Robert Treven, 10. Franc Molk, 11. Anton Artač, 12. Uroš Jereb, 13. Bojan Podobnik, 14. Janez Košir, 15. Peter Selan, 16. Matej Albreht, 17. Janez Cigale, 18. Andrej Krvina, 19. Albert Malnar, 20. Primož Jereb, 21 Jure Rupnik, 22. Franci Košir, 23. Janez Medved, 24. Boris Kune, 25. Franci Gabrovšek, 27. Tomaž Merlak, 28. Tomaž Bizjan, 29. Marko Čar, 30 Matjaž Jereb, 31 Tomaž Kogovšek, 32. Anton Korošec, 33 Miha Pivk, 34 Boštjan Bizjan
Člani 1967 - 1957
1 Marko Lukan, 2. Franci Jurca, 3. Matjaž Trpin, 4. Mirko Burjak, 5. Andrej Modic, 6. Dušan Seljak, 7. Drago Krolnik, 8 Peter Rupnik, 9. Jože Leskovec, 10. Viljem Košir, 11. Podobnik Marko, 12. Janez Brenčič, 13. Tone Železnik, 14. Darko Slabe, 15 Marjan Vavken, 16. Jani Mlinar, 17. Simon Jeraj, 18. Srečo Nartnik, 19. Miro Jurca, 20 Miro Železnik, 21. Robert Herman, 22. Janko Kacin, 23. Marko Rupnik, 24. Silvo Benedik, 25. Peter Gabrovšek, 26. Janez Maček, 27. Jaka Kune, 28. Ivo Tušar, 29. Brane Slabe, 30. Janko Nartnik, 31. Marko Kavčič, 33. Janez Novak, 34. Ivo Kavčič, 35. Vaso Kolenc, 36. Janko Cigale, 37. Fran Kogovšek
Odstopili:
Drago Arhar, KLI, Drago Govekar, Valkarton
Ženske do 30 let:
1 Marinka Dodič, OŠ Edvarda Kardelja, 2. Ivanka Brenčič, ISKRA Ho-tedršica, 3. Darja Seliškar, OŠ Edvarda Kardelja, 4. Dragica Nagode, ISKRA HOTEDRŠICA, 5. Marinka Brus, Konfekcija, 6. Zvonka Molk, SO Logatec
Ženske nad 30 let:
1 Bosiljka Malnar, OŠ Edvarda Kardelja, 2. Marinka Petkovšek, SO Logatec
Moški do 30 let:
1. Marjan Nagode, ISKRA Hotedrši-ca, 2. Tone Nogode, KLI, 3. Jože Nagode, Obrtno združenje, 4, 4 Miran Stupica, PM Logatec, 5. Srečo Leskovec, ISKRA Hotedršica, 6. Miroslav Omerzel, PM, 7. Anton Koler, PM, 8 Marjan Kuzma, KLI Logatec, 9.
Roman Dodič, valKarton, 10. Borut Fefer, OŠ Edvarda Kardelja, 11 Jože Pasarič, KLI Logatec, 12 Stane Preveč, PM Logatec, 13. Boris Pajntar, PM Logatec, 14. Andrej Maček, KLI Logatec
Ekipna uvrstitev v veleslalomu:
1 KLI LOGATEC
2 KMETIJSKA ZADRUGA
3 OSNOVNA ŠOLA »8 talcev«
Moški nad 30 let:
1. Srečo Brus, Gradnik, 2 Vojko Prezelj, OŠ Edvarda Kardelja, 3 Ivan Pergovnik, PM Logatec, 4. Cveto Brenčič, ISKRA Hotedršica, 5 Drago Rupnik, Valkarton, 6 Zdravko Godnjavec, PM Logatec, 7 Miro Šemrov, KZ Logatec, 8 Rudi Novak, KLI Logatec
Moški nad 40 let:
1. Polde Petkovšek, Obrtniki, 2. Jože Omerzu, SO Logatec, 3 Franc Nagode, KLI Logatec, 4 Filip Rupnik, Valkarton
Ekipna uvrstitev v tekih:
1. mesto Postaja milice Logatec -42 točk
2. mesto ISKRA Hotedršica - 38 točk
3 mesto KLI Logatec - 28 točk
4 mesto OŠ Edvarda Kardelja - 23 točk
5. mesto Obrtniki - 16 točk
6 mesto Valkarton - 11 točk
7 mesto Gradnik - 8 točk
8. mesto SO Logatec - 5 točk 9 in 10. mesto Konfekcija in KZ Logatec - 2 točki
Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih, 1. 3. 1986
KULTURNA KRONIKA
Utrinek iz kulturnega doma v Rovtah
Filmski spored za april
1. jugoslovanska drama BALKANSKI VOHUN, režija B. Nikolič in D. Kovaćević, glavne vloge D. Stojkovič, Lepetić, M. Banjac.
Znamenita jugoslovanska komedija, ki je lani v Pulju vse presenetita s svojim humorjem. Odličen Danilo Stojkovič.
4. -6.   italijanska komedija UČITELJICA PLEŠE S CELIM
RAZREDOM, r. G. Carmineo, gl. vi. N. Cassini, A. VI-tali.
Nekakša seksi komedija o tem, kako zbrati denar za šolsko ekskurzijo.
5. -6.   ameriška komedija ZAFRKANTI, r R Zilinskv, gl. vi.
P. Calaghan, L. Speciale.
Spet nekakšna šolska komedija na račun smešnih zamenjav Vendar bo/;ia kor UČITELJICA.
8. ameriška grozljivka ŽEJA PO KRVI, r. T. Scott, gl. vi. D. Bowie, C. Deneuve.
Lepa Cafhenne Deneuve je grozljiva osebnost v tem filmu V želji po večni mladosti jemtje kri mladih fantov in deklet, misleč, da ji to prinaša večno lepoto.
11. -13.   ameriški glasbeni OSTATI ŽIV, r. S. Stallone, gl. vi. J.
Travolta, C. Rhodes.
Nekakšno nadaljevanje VROČICE SOBOTNE NOČI. John Travol ta spet pleše in skuša uspeti v ameriškem svetu hude in krvave konkurence. Veliko dobre, čeprav že malo stare glasbe Kot zanimivost: film ie režirat znameniti Rocky - Sly Stallone
12. -13.   ameriška drama OBDOBJE NEŽNOSTI, r. J. L.
Brooks, gl. vi S. Maclaine, D, Winger, J. Nicholson.
Morda najboljši film v aprilu! Film pripoveduje zgodbo matere in hčere v 30 letih njunega življenja z vsemi vzponi in padci neke družine. Ko se hči poroči, se za mater svet podre. Naveže se na bivšega astronavta, ki ga pravzaprav sploh ne ljubi Prav s tem pa se začenja nov odnos med materjo in hčerjo. Treba je posebet omeniti izvrstno igro treh glavnih igralcev Shirlev Maclaine je dobila svojega prvega oskar/a, zaslužila bi ga tudi Debra Winger, mladenka, ki smo /o spoznali v ČASTNIKU IN GENTLEMANU. Res imeniten film, vreden ogleda.
15.   ameriška drama OSAMLJENA DAMA, r. P. Suzday, gl. vi P. Zadora, L, Bochner.
v" pohvar/enem Hollywoodu poskuša mlada scenartstka prodreti z novimi idejami Zanimiv svet s tudi zanimivo Pio Zadoro
18. -20.   ameriški glasbeni ZADNJA PRILOŽNOST, r. J. Herz-
feld, gl. vi. J. Travolta, O. Newton-John, C. Durning, O. Reed.
5e enkrat ples, glasba m John Travolta s svojo boljšo partnerico Olivio Newton-John. Zgodba7 Je mar važna7
19. -20.   grški erotični MAČJI SINDROM, r I. Milonako, gl vi,
A Oilson, J. Marcan.
Film za zabavo.Svet manekenk, visoke mode in zapeljevanja Oh,
m
22.   ameriška komedija LJUBEZEN V RIU, r. S. Donen, gl. vi, M. Caine, J. Bologna.
Dva sfara prijatelja najameta hišo v čudovitem okolju Ria de Ja-neira. S seboj imata svo/i hčeri In zdaj nenavadna ljubezen hčerke m očetovega prijatelja Lep, resnično lep film, ki spominja na st§r film ULICA FRIDERICK ŠT. 10, kjer je blestel Gary Cooper Tukaj blesti Michael Caine.
25-27.   slovenska drama NAŠ ČLOVEK, r. J. Pogačnik, gl. vi. B Juh, D. Vahč, I. Ban, M. Caharija, V. Jevnikar.
Pripravljamo svečano premiero slovenskega filma skupaj z režiserjem in igralci v petek zvečer. Film je sodobna zgodba nekega direk tor/a, ki si ga politika izbere za grešnega kozla Imeniten Boris Juh
26.-27   ameriški pulostovski VOJŠČAK IZGINULEGA SVETA, r D. Worth, gl. vi, R, GuintVV, Kambata.
Nekakšna inačica NOREGA MAXA. Osvobajanje sveta od tiranije. Kolikokrat še7
29   ameriški pustolovski KARAVANA ZA VAKARES, r. G. Reeve, gl. vi. C. Rampling, D. Birney. M. Bozzuffi.
Zgodba o ugrabitvi nekega znanstvenika, kjer igra pomembno vlogo, jasno, ženska. Precej napet film z vedno zanimivo Charlot-te Rampling. na/bo// znano iz VIJOLIČASTEGA TAXIJA in predvsem NOČNEGA PORTIRJA.
Kulturno društvo Rovte vsako leto pripravi najmanj eno igro, v zadnjem času pa tudi zabavne večere in koncerte zabavnega ansambla Nastopata tudi obe zborovski skupini. Seveda pa v Rovte pridejo gostovat tudi druge umetniške skupine, ker vedo, da bo predstava dobro obiskana. Tako je bila tudi na Veselem večeru 8. marca dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Ker vsi niso uspeli priti v dvorano, so nekateri v hodniku postavili mizo, da so si tako lahko ogledali predstavo, nekaterim pa je prišlo prav stopnišče. Kakšnih sto ljubiteljev kulturnih prireditev, se je moralo obrniti in oditi domov.
Takšno je bilo vzdušje že pol ure pred začetkom, kajti vsi krajani dobro vedo, da si prireditve ne bo mogoče ogledati, če ne pridejo v dvorano eno uro pred predstavo. Postavlja se vprašanje, ali je v taki gneči še kaj kulturnega. To se ponavlja že od osvoboditve naprej, ko smo si prvič zadali cilj zgraditi nov kulturni dom. Narejeni so bili že načrti, prav tako tudi temelji, pa se je vedno kaj zataknilo Sedaj se izteka že četrti samoprispevek in še vedno so naše želje samo na papirju.
Ko se je 8. marca zastor odprl se je, kljub veliki gneči, na obrazih gledalcev videla dobra volja.
Poslušali so lahko poročila, Notranjski Obzornik, Dnevnik z vremensko napovedjo, grozljiv celovečerni film, kot vedno pa je bil tudi tokrat kviz z zanimivimi nagradami Na svoj račun so prišli tudi poslušalci narodne in zabavne glasbe
Skratka, bilo je smeha na pretek in obiskovalci so odšli veseli in nasmejni, prav tako pa tudi nastopajoči, saj je bil trud na vajah in odru poplačan z gromkim aplavzom.
Oder je petkrat manjši od dvorane. Veliko možnosti za dobre predstave, kaj ne?
KD ROVTE
KRAJEVNA SKUPNOST NAKLO LOGATEC
VABILO
Vabimo krajane KS NAKLO LOGATEC na zbore delovnih ljudi in občanov, ki bodo za vaške skupnosti:
POŠTNI VRT
CENTER MARTINJ HRIB MANDRGE JAĆKA-ZELENICA ČEVICA
BROD
ZA NARODNIM DOMOM BLEKOVA VAS
2 4. 1986 ob domu
3 4, 1986 ob 1
4 4. 1986 ob 1
7 4. 1986 ob 1
8 4 1986 ob 1
9 4 1986 ob domu
10 4 1986 ob domu
11 4. 1986 ob domu
14. 4. 1986 ob domu
19. uri v Narodnem
9. uri v osnovni šoli 9. uri v osnovni šoli 9. uri v osnovni šoli 9. uri v osnovni šoli 19. uri v Narodnem
19. uri v Narodnem
19. uri v Narodnem
19. uri v Narodnem
Na zborih krajanov se bomo POGOVORILI O MOŽNOSTIH UVEDBE NOVEGA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA in sprejeli sklep o tem. Obravnavali bomo tudi drugo krajevno problematiko.
LE NA PODLAGI RAZPRAV NA ZBORIH SE BOMO ODLOČILI ZA RAZPIS KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA, ZATO VODSTVO KS POZIVA KRAJANE, DA SE JIH UDELEŽIJO
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI NAKLO LOGATEC
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lfl povec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.