ZH. ttnllte.
W H        lp f      lp M. IH mit«
■^____i____•_______________,_____________—______________
nm. im
*~^-------                    ——^-^^^^-_____.____                            ___
.Slovenski Narod* velja v Ljafcliaml
na dom dostavljen: četo leto naprej   .   •   •   •   K 24*— pol leta       m       m   •   •   •    ■ 12*—
četrt leta     „       .....fi —
na mesec    „      *   •  •   •   ■   2*""
I           v upravništvu prejeraan:
celo leto naprej • , • • K 22*— po! leta „ m • % • •H — četrt leta » • • • • ■ 5*50 na mesec    „       •   •   •   •    •    1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ursdnlitvo: KnaUora mlica M. 5 (v pritUčju levo,) telftea *t 34.
likala vsak aaa ivater li*i—II aa«al|a la prasalka.
Inserati veljajo:  peterostopna* petit vrsta za enkrat  po   16 vin., za dvakrat
po 14 vin., z* trikrat ali večkrat po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserciiah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d.,
to je administrativne stvari.
Hajaaj itevilka vclfa ta vinari«*.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Jfaronaa tlakama- telefon št 19.
.Slovenski Narod* velja po pootft
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej     •   K 25*—
pol leta        „        „      .   •    .  13'—
četrt leta     „        ••     •   •    .    6'50
na mesec    -               .   .    .   230
za Nemčijo: celo leto naprej        .   .   .   K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej   .   •   .   .   K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravni*! vo (spodaj, dvorišče levo). En ai lov a ulica st 5, telefon it 85.
Svetovna vojna.
Veliki uspehi v bitki vzhodno od Chyrova in Przemysla. — Naša armada zavzela Myzy-niec. — Odbiti ruski napadi pri Starem Samboru in Jaroslavu. — Poražena ruska konjenica pri Sokaczevvu. — Potopljen angleški podmorski čoln E 3.
VELIKI NAŠI USPEHI VZHODNO OD CHYROWA IN PRZEMYSLA. — VIŠINE MAGIERA V NAŠIH ROKAH. — ODBITI RUSKI NA-PADI PRI STAREM SAMBORU IN !AROSLAWU. — PORAŽENA RUSKA KONJENICA ZAPADNO OD VARŠAVE. Dunaju 19. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 19. oktobra opoldne:
V  bitki vzhodno od Chyrowa in Przemvsla je nam včerajšnji dan donesel znova velike uspehe. Posebno ljut je bil boj pri Myzyniecu. Naše čete so po mogočnih artiljerijskih predpripravah zavzele včeraj popoldne višino Magiera, ki je bila došle? v sovražnikovih rokah in ki je našemu prodiranju povzročala znatne težkoee. Severno od Mvzvnieca je naša ofenziva dospela v napadalno distanco do sovražnika, vzhodno od Przemysla pa do hoimov pri Me-dyk*.
Na južnem bojnem krilu smo odbili ruske napade, naperjene zlasti proti višinam jugozapadno od Starega Sambora in izvršene tudi po noči.
V  dolini S(ryia in Swice prodirajo naše čete dalje, neprestano se boreč. Tudi ob reki San so se včeraj vršili boj? na raznih točkah.
Popolnoma ponesrečil se je tudi ob nastopu noči izvršen napad na naše čete, ki smo }\h pri .Iaros!awu prepeljali na vzhodno obrežje    reke.
Na ruskem Poljskem je združena nemška in avstro - ogrska konje-
nica potisnila preko Sokaczewa veliko konjeniško četo, ki je poskušala prodirati zapadno od Varšave.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer, generalni major.
Ruski komunike.
Petrograd, 19. oktobra. <Kor. urad.) Včeraj razglašeni komunike generalnega štaba pravi: Na nobeni fronti se ni zgodila bistvena pretnem-ba. V vzhodni Pruski vlada mir. Boji ob srednji Visli in v Galiciji se razvijajo.
*
Angleži priznavajo  ruske  neuspehe.
London, 10. oktobra. (Kor. urad.) Vojaški sotrudnik i Morninspost« piše: Jasno je, da se stvari na vzhodu ne razvijajo popolnoma tako. kakor smo pričakovali. Bitka, katero smo pričakovali pri Krakovu. se bo bila mnogo bclj na vzhodu. Rusi. ki so bili na začetku vojtie povzeli inicijativo, so se ji morali odreči in so morali prepustiti sovražniku, da on napada. Prodirajoče nemške čete so mogle zato brez odpora prekoračiti Visio. Pomen Przemysla se sedaj kaže. Jako obžalovati je, da se ni posrečilo trdnjavo vzeti.
* Francosko brodovje v   Ar,riji.
»Prava    Crvena    Hrvatska«    v Dubrovniku poroča, da je ste > francosko brodovje, ki  se    je    pojavilo ' pred    Dubrovnikom,   30 do    S ladij.
Brodovje se je na morju ustavilo, nakar je priplulo 5 torpednih rušilcev v gruško pristanišče. Dva izmed teh sta se ustavila ob vhodu v luko, dva sta priplula čisto v pristanišče, eden pa se je usidral ob izlivu Rijeke. Takisto se je tudi pri Daksi in Grebenu zasidrala po ena sovražna torpedov-ka. V pristanišču v Gružu se ni izkrcal nihče. Tudi luka je ostala nepoškodovana, pač pa so Francozje prerezali brzojavni kabelj z Mljetom. Pri Daksi so francoske torpedovke streljale na naš zrakoplov, ki je priletel z juga. Ranile niso v zrakoplovu nikogar. Zrakoplovci so se nato v Dubrovniku spustili na tla in tu so jih \ rle Dubrovčanke pogostile z največjo gostoljubnostjo.
BOJI ZA VARŠAVO.
Krakovski listi poročajo, da se je te dni nad Varšavo zopet prikazal neki nemški Zeppelin, kar je provz-ročilo v prebivalstvu silno paniko. Premožnejši ljudje so v begu zapustili Varšavo.
»Daily News« poročajo iz Petro-grada, da se vrše sedaj boji že tako blizu Varšave, da obiskujejo častniki, ki so par ur presti, Varšavo, da si tam odpočiiejo. Neki stockholmski list poroča o učinku nemškega napada na Varšavo. Največje izgube imajo Rusi od nemške artilerije. Srapne-Ii zažigajo hiše in vnsi.Nemcivporab-Ijajo pogosto zrakoplove, ki dajejo z dolgimi črnimi zastavami znamenja, kadar so nad ruskimi baterijami. Baje so Rusi en tak zrakoplov v bližini Varšave zadeli.
RUSI    PREGNANI    IZ    VZHODNE PRUSKE.
Iz Konigsberga poročajo: Čete prvega nemškega armadnega zbora so se tudi pri operacijah, ki so pripravljale sunek proti levemu krilu armade Rennenkampf, izborno držale. Bilo <e hoditi na dan po 60 km in dan na dan so se vršili boji. Sedaj izdano uradno poročilo našteva posamezne boje. Med temi je posebno omeniti boi 9. in 10. septembra pri Soltmahnenu in Siewenu, katerega se ie udeležil ves armadni zbor. Bil je silen in krvav bol, ki se je končal z razbitjem 43. ruske divizije  in I. re-
zervne divizije. Kakih 9000 vjetnikov in 74 topov so dobile nemške čete. Trije ruski polkovniki so padli. Ta poraz je dal Rermenkampfu, tako pravi poročilo, povod, da je zapove-dal splošno umikanje. Ko je prekoračil mejo. je udaril 1. nemški armadni zbor zadnje ruske Čete pri WiIkowiz-ku in vjel 3000 Rusov ter zaplenil 11 topov in mnogo municije. Dne 16. septembra so Nemci zasedli Pilwiski in Mariampol. Poročilo se konča z beseda ni: Poraz armade Rennenkampf je popoten, ker so izgubili pač večji del municije.
Kako se nameravajo Rusi braniti.
Rotterdam, 19. okt. Listi prinašajo poročilo vojaškega sotrudnika »No-voje Vremja^ o strategičnem položaju na ruskem bojišču: Po tem poročilu se nahaja centrum ruske armade v utrjenih pozicijah med Varšavo in Novim Georgijevom in sicer na vzhodnem bregu Visle.
Na desnem krilu se razteza ruska obrambna črta do Lomše ter se tam naslanja na nekatere utrdbe.
Levo krilo sega ob Visli ter se opira na trdnjavo Ivangorod.
V tej črti se nahaja velikansko oboroženo taborišče, katerega ogle tvorijo Lomša, Novo Georgijev, Ivangorod in Brest-Litovsk. Tu razpolagajo Rusi tudi s precej gostim železniškim omrežjem, ki omogoča naglo kretanje čet. Severno krilo je zavarovano z močvirji pri Augu-stovu.
FRANCOSKI  NAPADI   PRI  LILLE ZAVRNJENI,
Berolin. 19. oktobra. (Kor. urad.) Wolftcv bureau javlja: Veliki generalštab poroča: Veliki glavni stan, 19. oktobra opoldan: Naše čete so zavrnile napadalne poskuse sovražnika zapadno in severnozapadno od Lille. Nasprotnik je imel znatne izgube. Na vzhodnem bojišču je položaj neizpremenjen.
Nemška armada na potu proti Dtinkirchenu.
Rotterdam, 19. oktobra. (Kor. u.) »Rotterdamscher Courant« javlja: Nemška armada, ki je oblegala Ant-
werpen, prodira po raznih cestah proti Diinkirchenu, kjer so se Francozi utrdili. Južno od Diinkirchena se nahaja belgijska armada, katere ostanki so prispeli v četrtek. Umikanje te armade je bilo podobno begu. Bila je brez zveze z onim delom armade, ki se je bil pred zasedenjem Antwerpna umaknil na Ostende in bil z ladjami prepeljan v Boulogne. Ta del belgijske armade naj bi se organiziral, da se ga postavi na francosko levo krilo. Dixmuiden, kjer so se nahajali francoski mornariški vojaki, da krijejo umikanje belgijskih čet, je najbrže od včeraj izpraznjen. Južno od Diinkirchena in Boulogne stoje močni francoski oddelki.
Belgijska armada ne eksistira več.
Berolin, 19. oktobra. (Kor. urad.) »Lokalanzeiger« poroča iz Rotter-dama: Dva belgijska majorja izjavljata, da o belgijski armadi pravzaprav sploh ni mogoče več govoriti. Kar še ni na Nizozemskem internirano, to šteje kvečjemu 50.000 mož. Od teh je najmanj polovica slekla uniforme, ostali so desorganizirani in zaveznikom bolj v breme, kakor pa v korist.
Kako izgledajo nekatere angleške čete.
London, 19. oktobra. (Kor. urad.) »Times« objavljajo pismo nekega Angleža na admiraliteto, v kateri popisuje brigado, ki je bila odposlana v Ant\verpen Belgijcem na pomoč. »Velik del moštva sploh ni bil s potrebnim opremljen in izvežban. Častniki so se še učili, spoznavati infan-terijsko službo in še niso znali komand na pamet. Brigada tudi ni imela dovolj častnikov. Moštvo ni imelo dovolj patron. Večina je bila oborožena s puškami šele par dni pred odhodom. Mornariški podčastnik je vojake v taborišču podučil, da so znali vsaj bajonet natakniti.
m                          m
m
Življenje v Antwerpnu.
Rotterdam, 19. oktobra. (Kor. u.) »Nieuvv Rotterdamsche Courant« javlja iz Brede: »Antwerpen se zopet oživlja. Danes je odprtih desetkrat več trgovin kakor včeraj. Življenje je tako mirno, kakor da bi bil Antwer-
LISTEK.    |
Skrivnostni potnik.
Spisal M. L e b 1 a n c.
Prejšnji dan sem bil poslal svoj | avtomobil po cesti v Rouen. Jaz sam sem imel tja prispeti po železnici ter se od tam podati k prijateljem, stanu-jočim ob bregovih Seine.
Nekaj minut pred odhodom iz Pariza je prihrumelo sedem gospodov v moj kupe; pet izmed njih je kadilo. Kakor je sicer vožnja v brzo-vlaku kratka, tedaj mi je bila misel, da jo prebijem v taki družbi, toliko bolj neprijetna, ker voz starega modela ni imel hodnika. Pobral sem to-rej svoj površnik, svoje časopise, svoj vozni red ter se zatekel v sosednji oddelek. Tam je bila neka dama. Čim me je zagledala, se je, ni mi ušlo, nevoljno zganila ter se nagnila proti gospodu, stoječemu na stopnji-ci, svojemu možu, brez dvoma, ki jo je bil spremil na kolodvor. Ta gospod me je motril in skušnja se je morala končati meni v prilog, zakaj govoril je tiho s svojo ženo in se smehljal z obrazom, kakor bi hotel pomiriti otroka, ki se boji. Smejala se je tudi ona ter me ošinila s prijateljskim pogledom, kakor da je takoj razumela, da sem eden tistih galantnih moških, s katerimi   more   žena
ostati dve uri zaprta v majhnem, šest kvadratnih čevljev merečem zaboju, ne da se ji je česa bati.
Soprog ji je rekel:
»Ne zameri mi, draga moja. toda nujen sestanek imam in ne morem čakati.«
Srčno jo je objel in odšel. Žena je pošiljala za njim skozi okno male diskretne poljube in mahala z robcem.
Tedaj se je razlegnil pisk. Vlak se je jel premikati.
Natanko v tem trenotku so se kljub protestom uslužbencev odprla vrata in neki človek je skočil v naš oddelek. Moja tovarišica, ki je takrat stola in pospravljala svojo prtljago v mreži, je strahu zakričala in padla na sedež.
Nisem bojazljivec, daleko ne, priznam pa, da so taki vpadi v zadnjem trenotku vedno neprijetni. Sumljivi, nenaravni so. Pod njimi se vedno kaj skriva, sicer . . .
Reči pa moram, da sta zunanjost novodošleca in njegovo obnašanje nekako omilila neugodni vtisk njegovega prvega nastopa. Bil je korekten, skoro eleganten, kravata je pričala o dobrem okusu, rokavice snažne, obraz energičen . . . Toda, zares, kje vraga sem že videl ta obraz? Zakaj, nikakega dvoma ni bilo, jaz sem ga že videl. Bolje rečeno, našel sem v sebi tiste vrste spomin, ki zapušča v nas podobo portreta* katero
smo sicer večkrat ogledovali, nikdar pa zazrli nje originala. Zaeno pa sem začutil, da zaman napenjam svoj spomin, tako nedoločna in temna je bila ta podoba.
Ko sem pa svojo pozornost zopet posvetil dami, sem se prestrašil, tako bleda je bila in tako preplašen ie bil njen obraz. S pravim strahom je gledala svojega soseda — sedela sta ob isti strani — in opazil sem, da zdrkava njena roka, vsa tresoča proti mali potni torbici, ki je ležala dvajset centimetrov od njenih kolen na sedežu. Slednjič je isto zagrabila ter jo nervozno potegnila k sebi.
Najine oči so se srečale in jaz sem bral v njenih toliko boiestnosti in strahu, da si nisem mogel kaj, da je ne nagovorim:
»Madame, vi vendar niste bolni, ali smem okno odpreti?«
Ne da mi je odgovorila, je pokazala z boječo gesto na neznanca. Smehljal sem se, kakor njen soprog, zmajal z rameni in ji z znamenji dal umeti, da se nima ničesar bati, da sem jaz tu in da v ostalem ta gospod nikakor ne izgleda nevaren.
V tem hipu se je ta obrnil proti nama, premeril enega za drugim od glave do nog, potem se je stisnil v svoj kot ter se ni več ganil.
Nastala je tihota. Toda, dama, kakor da ie hotela zbrati vso svojo eneržijo, da izvrši obupen čin, mi je rekla s koma* slišJhvim "lasom:
»Vi veste, da se nahaja v našem vlaku?«
»Kdo?«
»On yendar . . . on . . . zagotavljam vas.«
»Kdo,  on?«
»Arsene Lupin.«
Ni odvrnila svojih oči od potnika ter je zloge tega vznemirljivega imena namerila mnogo bolj proti njemu, kakor proti meni.
Potegnil je klobuk v obraz. Ali je hotel s tem zakriti svojo vznemirjenost, ali se je enostavno pripravljal, da zaspi?
Ugovarjal sem:
»Arsene Lupin je bil včeraj v odsotnosti obsojen na dvajset let težke ječe. Zelo neverjetno je torej, da zagreši danes neprevidnost ter se pokaže v javnosti. Vrhu tega so vendar časopisi naznanjali, da je bil po slovitem begu iz Sante to zimo v Turčiji.«
»On se nahaja v tem vlaku,« je ponovila dama bolj in bolj v namenu, da jo najin sopotnik sliši, »moj mož je jetniški podravnatelj in komisar na kolodvoru nama je sam povedal, da iščejo Arsena Lupina.«
»Zato vendar ne more biti nikakega povoda . . .«
»Videli so ga v čakalnici. Vzel ie karto prvega razreda do Rouena.«
»Potem so ga lahko vjeli.«
»Izginil je. Kontrolor pri vhodu v Čakalnico ga m videl,   domnevajo
pa, da je po nasipu prišel čez mestno mejo in da je stopil v ekspresni vlak, ki odhaja deset minut za nami.«
»V tem slučaju ga morajo tam prijeti.«
»Če je pa v zadnjem trenotku skočil iz ekspresa v naš vlak . . ., kakor je verjetno . . ., kakor je gotovo?«
»Tedaj ga primejo tukaj.« Zakaj uradniki in policijski agenti gotovo niso prezrli tega prehoda iz enega vlaka v drugega in, ko dospemo v Rouen, ga točno sprejme*
»Njega nikdar, našel bo še vedno sredstvo, da uide.«
»Tedaj mu želim srečno pot.«
»Toda, kaj vse more še tu storiti?«
»Kaj?«
»Mari vem? Pripravljeni moramo biti na vse.«
Bila je zelo razburjena. V resnici je bil položaj tak, da je bila njena nervozna razdraženost do gotove meje opravičena. Skoro proti svoji volji sem ji rekel:
»Zares se pripete časih čudne slučajnosti... Toda pomirite se. Četudi vzamemo, da se Arsene Lupin nahaja v enem teh vozov, tedaj se bo prav pametno obnašal in mesto da si nakoplje novih skrbi, rajši premišljeval, kako naj.se izogne grozeči mu nevarnosti.«
XDm«e prihodnja.*
Stun 2.
.iCOVENSKl NAROD9. iM ». oktobra 191«.
249. štev.
pen kot belgijsko mesto zaspal ter se zbudil kot nemško garnizijsko mesto. Flektrična železnica vozi zopet, v plinarni se dela; vodovod sicer Še ne funkcijonira. Živež zadostuje; cene so nižje, kakor za časa obleganja. Tudi meso je ceneje. Petroleja primanjkuje. Mestna uprava je najela delavce, ki spravljajo podrtine po ulicah.
Protinemški Izgredi v Londonu.
Amsterdam, 19. oktobra. (Kor. Urad.) »Handelshlad« javlja iz Londona: Policija je vdrla včeraj v neko takozvano dunajsko kavarno ter tamkaj aretirala 20 nemških natakarjev. Množica je opustošila mnogo nemških trgovin. Policija je le s težavo zopet napravila mir in red.
•                     •
POMORSKA BITKA OB HOLAND-SKI OBALI.
Amsterdamski  list     »Mmw  van
cnVn Dag« priobcuje izpovedi kapitanov dveh ribiških parnikov iz Ymui-dena. ki sta bila priči potopa nemških torpedovk. Oba kapitana sta bila nekako ob pol 4. naenkrat sredi v pomorski bitki. Naštela sta 15 angleških in nemških ladij, od katerih so bile nekatere tako blizu, da bi bila mogla spoznati celo moštvo pri topovih. Z vseh strani so letele granate, tako da sta bila holandska parnika silno ogrožena. Tudi podmorski čolni so se dvigali in potapljali.
•                  *
*
POTOPLJEN     ANGLFSK1     POD-MORSKI ČOLN.
Rerolin. 19. oktobra. (Kor. ur.) Uradno. Angleški podmorski čoln E 3 smo dne 18. oktobra uničili v Nemškem zalivu Severnega morja.
Namestnik načelnika admirali-tete pl. B e h n k e.
Uničenie nemške torpedo v ke.
Berolin, 19. oktobra. (Kor. ur.) Listi poudarjajo, da je bila Angleška pri uničenju nemških torpedovk v treh ozirih vpremoči.Križarke in tor-pedovke so bile najnovejšega tipa, nemške torpedovke pa iz L 1902., torej prav zastarele. Deplacement kri-žark znaša 3600 ton, vsakega razdi-ralca 900 ton, naglost pa najmanj 30 vozlov. Deplacement nemških ladij je znašal pri vsaki 420 ton, naglost pa 26 vozlov. Armirane so angleške križarke z dvema 15 centimeterski-majn šestimi 10 centimeterskimi topovi, armiranje torpedovk so štirje 53 centimeterske cevi za lanciranje. Angleški razdejalci so imeli vsak tri 10 centimeterske tope. nemški pa vsak tri 5 centimeterske tope, dve strojni puški in po tri 45 centimeterske cevi za lanciranje. Borilo se je kakih 700 Angležev proti 230 Nemcem. Ker so doslej na razpolaganje samo angleške vesti, niso znane izgube angleškega brodovja. Nemška materijalna izguba ie neznatna, ker je na razpolaganje veliko število torpedovk. Nesrečni izid z neenakimi močmi bojevne bitke ne more v nobenem oziru oslabiti zaupanja v mornarice, marveč more le povečati občudovanje za mornarie. ki so šli raje v smrt. kakor da bi se bili udali.
*                  •
*
RISUA   IN   TURČIJA.
Skoro vsi ruski listi soglasno konštatirajo. da se je z zatvoritvijo [»ardane! razmerje med Rusijo in Turčijo poostrilo in da more imeti sedanji položaj nepregledne posledice. O razpoloženju v Turčiji, pišejo ruski listi, da se je vršil pod predsedstvom Envera paše v Carigradu ministrski svet. ki je trajal vso noč ter določil operacijski načrt Turčije v Črnem morju. Tudi se širi paniz-lamska propaganda v Perziji m Kavkazu.
Porta je, kakor poroča »Frankfurter Zeitung', sporočila tujim misijam, da je pristanišče v Smirni za tuje vojne ladje zaprto.
Preko Bukarešte poročajo iz Konstance celo, da se je v Črnem morju že vršila bitka med turškimi in ruskimi vojnimi ladiami. kar pro-vzroča tam silno vznemirjenje. Tudi iz Varne poročajo, da so slišali dne 16. oktobra tam silno grmenje topov v smeri proti Konstanci. Tudi dne 17. oktobra je bilo slišati silno streljanje z morja. V Varni domnevajo, da je prišlo do spopada med ruskimi in turškimi vojnimi ladjami.
Mine, ki so jih položili v Darda-nelah po načrtu angleške mornariške misije, so popolnoma prestavili. Dne 27. septembra je namreč baje poskusilo francosko - angleško brodovje za neko turško torpedovko vdreti v Dardanele in zdelo se je, da je bilo brodovju znano, kje leže mine.
*                  • *
Nemški poslanik zapušča Lisabono?
Berlin, 19. oktobra. Listi poročajo čez London;   Eo angleških po-
ročilih se pripravila nemški poaltaft na odhod 'n Lisabone. Ž njim odpotuje v Madrid tudi nemška kolonija na Portugalskem.
Moblnsadift v PeHatrtikl
Berolta, 19. oktobra. »Lokalan-z e iger priobčuje brzojavko Reutter-jevega urada: Portugalka vlada |e zrn četrtek odrttta detoo aoMtoacUo portugalske armade.
Portugalska armada.
Po novem brambnem zakonu iz 1. 1911. velja na Portugalskem splošna vojaška dolžnost od 16. do 45. leia. Služba traja 10 let v liniji, 10 v rezervi in 9 let v teritorijalni armadi. V vojni razpolaga Portugalska z 208 bataljoni infanterije, 52 eskadronami kavalerije. 80 poljskimi in 40 trd-nfavskimi baterijami ter s primernim številom tehničnih čet. Število armade znaša torej približno 220.000 mož in 480 topov. Kolonijalne čete štejejo 150.000 mož. Častnikov je okoli 3000. Infanterija je oborožena z re-petirltami kalibra 6*5 cm, artiljerija je rrecei moderna ter razpolaga s 7 V:, ° in 15 cm topovi. Pripravljenost armade cenijo precej nizko.
Vojna mornarica republike je zastarela m malo uporabna. Vseh vojnih ladij je 19, največje so oklopne križarke.
INTERV1V S POVELJNIKOM   PR-ZEMVSLA    FML.   KUSMANEKOM.
Iz Budimpešte poročajo: Dr. Landauer, zastopnik *Alkotmanyja« je bil sprejet od trdnjavskega poveljnika v Przemvslu fml. Kusmane-k a, ki se je izrazil njemu nasproti tako-!e:
Enoindvajsefdnevno obleganje od 18. septembra do 8. oktobra je imelo za mene sedem velikih dni. Dne is. septembra se je obleganje pričelo. Dne 2. oktobra je prišel ruski parlamenter. Dne 4, oktobra smo slavili cesarjev god. Pri slavnostnem dinerju sem dobil še brzojavko s cesarjevimi čestitkami. Dne 5. oktobra je prihajalo obleganje hujše in je doseglo 7. oktobra svoi višek. Dne 8. oktobra je obleganje ponehalo. Vče-rai (IS. t. m.) sem dobil zopet brzojavko cesarja. Kakor je bila tudi situacija, v kateri smo se nahajali, resna, vendar nisem nikdar dvomil o izidu. Od ponedeljka do srede sem doživel najbolj kritične ure svojega življenja. Toda s takimi četami in takim častniškim zborom, smo morali zmagati.
Dr. Landauer je vprašal, kje je bilo obleganje najhujše. Povebnik je odgovoril: Povsod močno, toda južno vzhodno pri Bikovopcih in južno pri Ozikovski in Dumkovički je bilo obleganje sila ljuto, najhujše pa proti Siedlisk«. Tu so leteli šrapneli tudi v mesto. Kadar sem zapuščal poveljni-štvo, so me pozdravljale granate. \eki ruski podpolkovnik je iziavil: vPrzemvsl in trdnjava sta najkasneje v 2 do 3 dneh naši.« »Zmotil se je pač,« je dostavil poveljnik smehljajoč se. Nato je fml. Kusmanek prizna!, da »e tehnika Rusov velikanska. Zlasti pehota je očividno izborno iz-vežbana v obleganju trdnjav, .?rtile-rifa pa strelja mojstrsko. Za so ruskih narodov, še boli pa za izbornost naših oklopov na trdnjavi govr ri dejstvo, da ie bilo na eni sami utrdbi mogoče konstatirati 300 strelov iz topov, ki so v«i dobro pogodili. Razpoloženje naših čet fe bilo občudovanja vredno. Će bi hotel v polni meri pravično presoditi njih značaj, ne bi našel besed, eno samo hočem reči: »V polni meri so zaslužili hvalo N]. Veličanstva.«
Iz obleganega,    sedaj zopet svobodnega Przemys|a.
Neki slovenski častnik je poslal svojcem v Ljubljani v času, ko je bil Przemvsl še oblegan, torej očevidno potom zrakoplova, s svinčnikom pisano dopisnico, v kateri pravi med drugim: »Zdrav sem in gre mi dobro. Ne bodite v skrbeh. ako dlje časa ne dobite od mene nobene vesti. Vse je v božjih rokah in bog bo tudi dal, da se nam bo posrečilo razbiti to strašno premoč. Mi vsi smo polni zaupanja in navdajajo nas najboljše nade.«
Pred nekaj dnevi pa je došla od istega častnika dopisnica, datirana z dne 9. oktobra, v kateri piše med drugim: »Rešen) smo! Obleganja trdnjave ie konec! Bilo je to par težkih tednov.«
Sedaj pa je poslal imenovani* častnik pismo, datirano z dne 13. oktobra, ki slove tako-le: »Dragi! Ravno štiri tedne je preteklo, da smo od vsega sveta popolnoma odrezani, ne, da smo bili odrezani. Zakaj Rusi so se umaknili in trdajava je zopet prosta. Lahko si predstavljate, kako sem vesel, saj pač ni prijetno biti kakor v pastu                        <
Itaai so krepko pritiskali na na*, toda brezuspešno. Ob lorik Przemv-sla so pustili najmanj okrog 15.000 mož. Pit M»M» M mm ataJb* aa» mo »a- pata* fferaaj  *Wt avrvfk  ki
Jaz sem zdrav ki dobra vol|et preskrMten sem t vsem in ne po* trebujem ničesar. Samo malko sreče! Cesto je Mio strasno, ko so godrnjali naši 30*5 centimetrski možnarji, vmes pa so grmeli topovi, ki streljajo deset kilometrov daleč. Poleg pa ie bilo slišati pokanje eksplodirajočih ruskih granat in obojestransko prasketanje pušk. Orožna godba, kaj ne?...
Jutri odhaja le pošta. Nadejam se, da mi donese kako pismo, zakaj od 12. septembra nisem dobil nobene pošte.
Iskrene pozdrave!
S. š., nadporočnik.«
VELIKA BITKA PROTI RUSIJI.
Iz Berlina poroča »Pester Lloyd*t da stoje nemške čete pred Varšavo. Dne 30. septembra so izvedeli Rusi prvič o prodiranju Nemcev skupno z Avstrijci. Teden nato je prišla zmaga na bojišču pri Opatovu in Ostro-wiczu. pri Sandomierzu in Radomu, kjer so se morali Rusi umakaiti v trdnjavo Ivangorod ob Visli. Dne 13. oktobra so bile premagane ruske sprednje čete južno od Varšave ter je bil zavrnjen ruski poskus, prekoračiti Vislo južno od Ivangoroda. Dne 15. oktobra so stale nemške čete pred Varšavo ter zavrnile 8 ruskih armad-nih zborov na 100 km dolgi črti Ivan-gorod - Varšava. Nemški uradni krogi so mnenja, da je le vprašanje par dni, kdaj bo Varašava v nemških rokah.
Iz Krakova poročajo o zasede-nju Lodza s strani Nemcev dne 8. oktobra: Danes zjutraj so nemške čete zasedle Lodz. Ob pol 10. sta se pripeljala najprej dva vojaška avtomobila s 7 častniki in takoj nato 310 mož na kolesih. Te Čete so vkorakale pojoč -Die Wacht am Rhein«. Kmalu nato je dospel v mesto en eska-dron dragoncev. Na magistratu ni bilo nobenega mestnega zastopnika. Ker ni Nemcem nobeden nakazal bivališča, so si jih Nemci sami poiskali. Tekom dneva je dospelo v Lodz 12.000 mož.
Glasom nekega petrogradskega poročila, slikajo strategični položaj v Rusiji tako - le:
Centrum ruskih obrambnih pozicij je črta utrjenih taborišč od Varšave do Novogeorgijevska. ki je na krajeh zaščitena od trdnjav, v fronti pa od Visle.
Na desnem krilu se raztezajo obrambne črte v severovzhodni smeri ob reki Narev do utrdb pri Lomzi, ki krijejo skrajno desno krilo.
Na levem krilu se razteza naravna obrambna črta v južnovzhod-ni smeri ob Visli z Ivangorodom kot opirališčem.
V tej črti leži velikansko oboroženo taborišče s skrajnimi točkami Lomza, Novogeorgijevsk, Ivangorod, Brest - Litovsk. Železniške proge omogočajo, zbrati silno armado in jo premikati ob fronti.
Temu taborišču nasproti stoji sovražnik s krilom in na severu nekoliko vpognjen proti taborišču.
Severno krilo ščiti črta. ki prehaja polagoma v močvirja pri Augu-stovu, ki jih je, kakor vedo Nemci, le težko je prekoračiti. Prodiranje nasprotnika bi zadelo na utrdbe pri Grcdnu in na silen odpor. Moč črte ob Niemnu je Nemcem znana.
Gibanje avstro - ogrske armade na jugu namerava stranski napad na rusko fronto ob črti Ivangorod-San-domierz.
Dva junaka.
Dunaj. 17. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo uradno: Ta dva. popolnoma osamljena slučaja junaškega nastopa pred sovražnikom.,sta vredna, da izve za nju širša javnost: Sestinšestdesetlet-ni bataljonski hornist, nadlovcc Vac-Iav Humel. 8. lovskega bataljona, gotovo najstarejši navadni vojak v tej vojni, se je vendar kljub svoji starosti rade volje in z dobrim humorjem podvrgel štrapacam vojne ter dal vsem svojim tovarišem najlepši zgled. V boju se je izkazal izredno mirnega in se je boril z največjo hrabrostjo ter je ostal vedno v najhujši toči krogel in v ognju šrapne-lov pri svojem bataljonskem poveljniku. Poročila je prenašal z najboljšim uspehom sredi skozi sovražni ogenj. V noči od 9. na 10. septembra je dobil nalogo, da pripelje vse konje častnikov k bataljonu. Pri tem ie prišel v hud sovraini ogenj. Hladnokrvno in preudarno Je izvr$il tudi to nalogo. Hrabri podčastnik, ki Je bil že v dveh vojnah in ima že lep* odlikovanja, je bil zopet odlikovan z zlato hrabrostno medaljo.
Enako odlikovanje ie dobil tudi 521etni poddesetnik pehotnega polka ».47. Štefan VeicL    Davno le ne J
več primoran služiti v črni vojski, je ta mož po razglasitvi mobilizacije prosil, da ga sprejmejo kot prostaka v ajgfcvo »taro stotnUo, da te more srvdi »voftti Štajerskih rojakov boriti proti Rusom. Njegovo profnjo so usMali. Brez napora je prenesel vse težave vojne kot lep vzgled hrabrosti, vztrajnosti in samozatajevanja za moštvo, pri tem resnično dober tovariš. Kmalu je avanziral za poddesetnika. Pri naskoku njegove stot-nije dne 8. septembra je bil Veigl v sprednjih vrstah eden najbolj hrabrih ter mnogo pripomogel k zmagi in vjetju mnogo Rusov. Bil ie od dela šrapnela težko ranjen.
Na francoskih in belgijskih  bojiščih.
Švicarski listi poročajo iz Sund-gava: V pokrajinah pri Pfirtu in Pfetterhausnu so Nemci in Francozi pritegnili močna ojačenja. Nemci imajo pri Pfirtu, Francozi pa pri Sep-tu zelo dobre pozicije. Francozi se trudijo na vso moč. da bi zopet zasedli pokrajine med lllom in Largo, kjer so se držali že 6 tednov. Nemci pa se trudijo vreči Francoze v trdnjavo Belfort. Hudi artilerijski boji, ki so se vršili med Aitkirchom in Pfetterhausnom. so prišli prav blizu do švicarske meje. Proti francoskim pozicijam vzhodno od Belforta so Nemci postavili svoje težke možnar-je. Boji so bili silno ljuti. Nemci so napredovali, če tudi le korak za korakom. Tudi pri Thannu so Nemci napredovali, pač pa so se morali pri Altminsteroiu umakniti zelo močnim francoskim četam preko Dammer-kircha med tem ko so bolj proti jugu ob Vogezah odbili francoske napade. Francozi so dobili zlasti iz Epinala in Belforta ojačenja.
Iz Pariza poročajo, da se javni interes vedno bolj obrača na operacije francoskega levega krila, zlasti na bojno črto med Armentieresom in Severnim morjem, kjer se je baje belgijska armada združila z angleško - francosko vojsko.
Nemški načrt obstoja v tem, obiti francosko krilo in priti do Ca-laisa, od koder bi potem udarili proti Parizu. Kakor poročajo rotterdamski listi, je bilo francosko krilo pri Yper-nu potisneno iz svojih pozicij.
Iz Berolina poročajo, da so Nemci pri zavzetju Lilla zajeli tudi 1200 mož francoskih rekrutov, ki so stali v neki vojašnici pripravljeni. Neki nemški letalec je videl, kako so Francozi v vojašnici zbrali rekrute ter je na to opozoril nemške čete, ki bi bile sicer smatrale rekrute za civilne osebe.
Slabo ravnanje z nemškimi  vjetniki na Francoskem.
Berolin, 20. oktobra. (Kor. ur.) Wolffov biro poroča: Da je postopanje z nemškimi vjetniki na Francoskem mestoma naravnost sramotno in nečloveško, potrjuje podčastnik Frank iz Delbriicka pri Koloniji, ki se je preko Švice vrnil iz vjetništva in ki se sedaj nahaja v bolnišnici v Freiburgu. V svoji izpovedi, ki jo je dal uradno na protokol pravi:
Kot vjetnika so me prepeljali v Ciemant - Ferrand na ondotno artiljerijsko vežbališče. V imenovanem kraju se nahaja kakih 20 vjetih častnikov in 700 vjetih vojakov. Vežbališče leži 1000 metrov visoko. Barake so lesene in na pol razpadle. Skozi stene piha veter. Moštvo in podčastniki morajo ležati na kamenitih tleh. ki so pokrita s slabo slamo. Častniki stanujejo v razpadlih barakah. Vsi so ali ranjeni ali bolni. Bolezen pri Častnikih, kakor tudi pri moštvu povzroča deloma nemilo podnebje, največ pa izredno slaba hrana. Vsi dobivajo eno in isto hrano, ne glede na to ali so zdravi ali bolni. Vjetniki so silno shujšani. Razsaja med njimi griža in pljučnica. Na te bolnike se Francozi prav nič ne ozirajo. Bolniki, kakor zdravi vojaki leže na kamenitih tleh. In če je tudi zdravnik konštatiral pljučnico, vendar so pustili takorekoč umirajoče zdravnike tamkaj ležati brez odeje, brez plašča, deloma brez suknje, brez nogavic in brez Čevljev. Obvezil sploh ni. Poveljstvo nad vjetniki hna narednik, ki je bil preje podčastnik v stot-niji kaznjencev. Ta narednik je na najokrutnejši način trpinčil ^ vjetega bolnega profesorja prava, ki Je služil kot podčastnik, ga je dal brez zaslišanja zapreti v samotno celico in Je kasneje naznanil, da je umrl. Vjetniki domnevajo, da je profesorja podčastnik ustrelil ali da Je umrl vsled slabega ravnanja.
Vofoa ta politika.
Vojna Je posledica političnih razmer med posameznimi državami. Vojno razumemo le tedaj, ako spoznamo njeno pravo ozadje, ki ga tvorijo nacionalne, gospodarske in kolonijalne diference med vojskujočimi se strankami. .Volna in politika s*e x I
najožji medsebojni zvezi. Nemški vojni pisatelj Clausewjtz pravi, da ste vojna in politika takorekoč le dve različni proceduri v eni in isti stvari; spremenila so se le sredstva. Vojna stremi za istim ciljem, katerega politika ni mogla doseči. Vodilni državnik predaje po tej teoriji v trenutku vojne napovedi vodstvo postopanja v vojaške roke. Kar diplomacija ni mogla rešiti mirnim potom, to naj doseže vojaštvo s silo. Ako motrimo dogodke letošnjega leta s tega vidika, odgovarjamo lahko na vprašanje:    kakšen cilj ima sedanja vojna?
Splošni odgovor se pred vsem glasi: cilj te kakor vsake vojne je uničiti oboroženo silo sovražnikovo. Ta cilj pa je zgolj vojaški. Vojaštvo, armada ozir. njeno vodstvo mora imeti edino ta cilj pred očmi. Najpopolnejša zmaga nad neprijateljem to je vojaški ideal. Praksa je dostikrat mnogo skromnejša. Politična pre-vdarnost smatra često za koristno se zadovoljiti Ie z delnimi uspehi, se držati gotove mere. Ko je 1. 1740. Pru-sija premagala na So armado, te svoje zmage ni popolnoma izkoriščala, temveč se je zadovoljila z odstopom Šlezije. Tudi v vojni L 1866. je omejila Bismarckova politična prevdar-nost ideale pruskih generalov: Pru-siji ni šlo za to, da uniči Avstrijo, temveč da si zasigura hegemonijo v nemškem Bundu«. Tudi francosko-nemška vojna L 1870. nam je dokaz, kako ozko so spojeni politični in vojaški cilji. Po velikih zmagah nad francosko armado, po ujetju Napoleona III.. zavzetju Pariza so imeli nemški generali Francijo v svojih rokah in nadaljevali bi bili lahko svoie operacije do popolnega podjarmlje-nja države. Toda cilj: osvojiti Alza-cijo in Lotaringijo in s krvjo ter železom skovati ujedinjenje Nemčije je bil po zasedenju Pariza dosežen — in vzroki nadaljne vojne so odpadli. Angleško-burska vojna je nastala vsled imperijalističnih teženj angleške države; Buri so se proti tem težnjam borili za svojo eksistenco.
Odločilnega pomena je tudi trenutek vojne napovedi.
O tem. k d a j da naj se seže po orožju odloča zopet politik, državnik. Ta mora izbrati čas, ki je za njegovo državo najugodnejši, zato mora vedeti kdaj da je lastna armada najboli in nasprotnikova najmanj na vojno pripravljena. Poznati mora torej stanje lastne in nasprotnikove oborožene sile. O vojni odloča vedno politik in nikdar vojak. Zgodovina bo enkrat sodila tudi o vzrokih in povzročiteljih sedanje vojne. Odgovornost, ki zadene državnike za vsako vojno, bo posebno velika za sedanjo vojno, v kateri gre za neštevilne milijone in strahovite hekatombe Človeških življenj. Državnik se sme odloČiti za tako vojno le. kadar je eksistenca države v pogibelji. Tudi o tem pa sodi še le zgodovina.
Vsa zgodovina evropejskih vojn nam nudi primere, kako so posamezne države stremele z oboroženo silo za političnimi cilji. Toda zgodovina nam kaže tudi. da vojskujoče države niso vedno dosegle svojih ciljev. Rusija si je 1. 1904. hotela pro-krčiti pot na morje daljnega Vzhoda. Vemo. da se ji to ni posrečilo. Tudi Napoleonov pohod na Rusko 1. 1812. se je ponesrečil — ker je bila Rusija teritorijalno premogočna. da bi se jo bilo moglo definitivno poraziti. Manjša država lažje in hitreje podleže: usoda Belgije nam to dokazuje.
Kaj je politični cilj sedanje evro-pejske vojne? Najznačilnejša in morda tudi najpravilnejša formula pravi, da gre za prvenstvo v Evropi, da za hegemonijo celega sveta. Ena in druga skupina vojskujočih se držav stremi za tem visokim ciljem. Na bojnem polju se odloči, kateremu pripade svetovni promet. Obseg in mero uspeha pa bodo zopet določevali politiki in ne vojaki. Vojna izvira iz politike in zopet v njej končuje. Velikanski pomen današnje vojne leži v dejstvu, da ne gre za delne uspehe, temveč za eksistenčne cilje. Na evropskih bojiščih se danes bolj kakor kdaj borijo armade kot prave zastopnice evropskih narodov in ne držav — to je karakteristikon evro-pejske vojne.
^—^—^————^—^——
Vpoftlicanje trne vojske.
K črnovojniškemu službovanju pod orožjem, bodo vpoklicani:
Črnovojniški obvezanci, rojeni v L 1878. do incl. 1890., ki so biti do incl. L 1913. spoznani pri naborih za nesposobne »waffenunfahig«), ali pa potom superarbitracije odpuščeni iz vojaške, oziroma žandarmerijske službe ir katere bo pregledovalna komisija spoznala za sposobne, da služijo v oboroženi črni vojski.
K pregledovanju ni treba priti:
L onim, ki že služijo v črni vojski — oboroženi ali neoboroženl — ali pa se nahajajo v drugi aktivni vo» iaJki službi;
249. 5tcr.
»SLOVENSKI NAROD', One 20. oktobra 1914.
Stran 3«
2.  zdravnikom (doktorjem medicine) ;
3.  vojaškim gažistom, ki so vpo-kojeni, ali pa se nahajajo »izven službe« (»ausser Dienst«) ter vsem onim. ki so služili vojake, pa se nahajajo v državni oskrbi;
4.  onim, ki so radi hib za vsako službo in tudi za črno vojsko nesposobni, ako ima^o črnovojniško od-pustnico, ali pa certifikat, da so črno-vojniške službe oproščeni, oziroma, ki so bili že svoj čas iz nabornih seznamov izertani;
5.  onim, ki so bili že za časa njihove ČrnovojniŠke obveznosti potom superarbitracije spoznani za nesposobne (waffenunfahi£«);
6.  osebam, katerim manjka roka ali noga, ki so slepe na ob:\ očesa, gluhonemim, kretenom, sodnijsko proglašenim blaznežem in idijotom, v kolikor niso bili že popreje spoznani za nesposobne in končno tudi drugim, na umu bolnim in epileptikom, ako se predlože komisiji    tozadevni
dokazi.
Pregledovanje se vrsi v ča^u od 16. novembra do 31. decembra t. 1. Kraj. dan in ura se še posebej raz-glasi.
Črnovojniški obvezanci imajo prosto vožnjo do kraja, kjer posluje pregledovalna komisija in nazaj. V to svrho pa si ie treba preskrbeti do 31. oktobra od občine bivališča črnovojniško legitimacijo.
Črnovojniški obvezanci, ki prebivajo v drugem političnem okraju, kakor v onem, v katerem se nahaja njihova domovinska občina, se morajo na vsak način do vštevsi 31. oktobra t. !. prijaviti na županstvu (magistratu) občine svoje bivališče s primernim dokumentom (krstnim listom, domovnico, delavsko knjigo itd.) ter dobe tam črnovojniško legitimacijo.
To legitimacijo (črnovojniški !e-£itimacijski list) je dobro hraniti in prinesti k pregledovanju seboj.
Oni črnovojniški obvezan ji, ki se — radi nepremagljivih zaprek* ne morejo postaviti na zanje določen can pred pregledovalno komisijo, bodo morali priti k naknadnemu pre-lovaafa glede katerega izide poseben  razglas.
Vpoklicanje pod zastave.
Oni črnovojniški obvezanci. ki ^odo spoznani za sposobne, bodo pozneje poklicani pod zastave. Pri pregledovanju bodo izvedeli, kam da so prideljeni.
Oni črnovojniški obvezancu ki uživajo ugodnosti v smislu | 29. brambnega zakona — posvečeni duhovniki, duhovniški kandidati zakonito priznanih veroizoovedanj — ne bodo služili pod orožjem. Javiti se r^rajo pred pregledovalno kemisijo z dokumenti, kateri dokazujejo to lastnost.
Črnovojniški obvezanci, ki so v smislu brambnega zakona dokazali svojo znanstveno usposobljenost za enoletno prostovoljstvo že pri svoje-časnem raboru, ali pa jo dokažejo sedaj pred pregledovalno komisijo, dobe dovoljenje, da nosijo enoletni-ške oznake tudi v črni vojski.
Umor prestolonaslednika pred sodiščem v Sarajevu.
Obtoženec Miško Jovanović je član pravoslavnega cerkvenega in šolskega odbora in predsednik Sokola v Tuzli. Bil je tudi komisar »Narodne obrane«, pravi pa, da le ve, da je to društvo skrbelo za dušno in telesno povzdigo svojih članov. Prizna, da mu je Božo Miianović dal 20 aTi 30 brošur v »Narodni obrani« in jih je on razdelil med bosanske kmete, pravi pa vendar, da se s politiko ni bavil. Za časa balkanske vojne je bil več dni v Belgradu. Vojne se ni udeležil, pač pa je zbiral denar za srbski Rdeči križ. Obtoženec trdi. da je lojalen državljan, a predsednik pribije, da je vzlic temu shranil orožje za atentat na prestolonaslednika, in je iz Tuzle prinesel v Doboj. Obtoženec * rdi, da ni o atentatu ničesar vedel in 7tizna, da se mu je ped upravo av-Mrijsko-ogrske monarhije dobro godilo. Nadalje priznava obtoženec, da je v imenu sokolskega društva poslal na cesarja povodom prestolonasled-nikovega umora sozalno brzojavko, dasi je hranil za umor prestolonaslednika namenjeno orožje pri sebi. Na predsednikovo vprašanje, če želi združenje Bosne in Hercegovine s Srbijo, je obtoženec najprej molčal, potem pa odgovoril: Ne vem.
Obtoženec Čabrinović je prostovoljno izjavil, da se je Tankošiča bal, če bi ne bil izvršil atentata. Ko se mu ie povedalo, da je Tankošić mrtev, ie bil obtoženec ves potrt.
Obtoženec Lazar Dukić, 181etni di:ak učiteljišča v Sarajevu, je izpovedal, da o združitvi Bosne s Srbijo še govora ni bilo. Iz pogovora z Danilom Ilićem je obtoženec posnel, da ?a hoče Ilić pridobiti za sodelovanje Pri atentatu. Ko je obtoženec to z*-
vrnil, ga ie Ilić prosil, naj pridobi koga drugega za ta namen. Obtoženec je govoril z Vašom Čubriiovićem in ta je rekel, da je pripravljen se atentata udeležiti. Na to je obtoženec Čubrilovića seznanil z Ilićem. Obtoženec pravi, da ni verjel, da se atentat res zgodi.
Obtoženi 19letni dijak trgovske akademije v Sarajevu, Milan Kranj-čevič, se čuti krivega le, ker ni ovadil, da se pripravlja umor. Dijaki so mu povedali, da je iz Srbije, od »Narodne obrane«, dobiti bomb in da se hoče tam Bosno odtrgati od Avstrije. Kranjčevič je bil proti temu. Po svojem prepričanju je naprednjak in za sporazumljenje med tlrvati in Srbi. Vašo Cubrilović je večkrat hvalil razmere v Srbiji in stavil kralja Petra. Kranjčevič je od Čubrilovića in Popovića slišal, da je nameravan atentat, in ju je skušal pregovoriti, naj tega ne storita. Ko ga je pa Vašo Cubrilović prosil, naj ohrani orožje pri sebi, je to storil, misleč, da se orožje ne bo rabilo za atentat. Obtoženec obžaluje, da je bil ravno prestolonaslednik umorjen, misli pa, da je bila smrt kake visoke osebe kot znamenje protesta potrebna. Obtoženec je v tem oziru prišel sam seboj v navskrižje: enkrat je dejal, da atentat odobrava, drugič, da ga obson.
Obtoženec Branko Zagorac, 18-letni dijak trgovske akademije v Sarajevu, je po svojem prepričanju na-cijonalist. Kakih deset dni pred atentatom mu je Vašo Cubrilović na ulici povedal, da napravi on, Cubrilović, atentat. Obtoženec mu ni ugovarjal, a ni verjel, da se atentat zgodi. Nadvojvode ni poznal in tudi ni poznal vzroka, zakaj naj bi se ga usmrtilo. Ce bi bil zanesljivo vedel, da se atentat res zgodi, bi bil stvar naznanil.
Obtoženec Marko Perin, dijak višje gimnazije v Sarajevu, je pristaš jugoslovanskega nacijonalizma tudi v političnem oziru. Vse eno mu je, če se Jugoslovani združijo tudi v av-strijsko-ogrski monarhiji. Cubrilović mu je začetkom julija povedal, da napravi atentat na prestolonaslednika, in ga prosil, naj shrani bombe in revolverje, česar pa obtoženec ni hotel storiti. Ovadil pa te stvari ni, deli loma iz strahu pred zarotniki, deloma iz kolegijalnosti. Atentata pa ne odobrava.
Obtoženi Nikola Forkapić. 191et-ni dijak učiteljišča v Sarajevu, je pristaš čiste srbske stranke, ne mara združenja Srbov s Hrvati, ne združenja Bosne s Srbijo. Atentat obsoja, ni pa o njem ničesar vedel.
Obtoženi Dragan Kalember. 16-letni dijak višje gimnazije v Sarajevu, pravi, da je naprednjak, na nima pojma o cilju te stranke. Želel je, da bi Srbi in Hrvati v slogi živeli. S politiko se ni pečal. Na izprehodu mu je Cubrilović povedal, da namerava atentat in da ima bombo in revolver, obtoženec pa mu tega ni verjel.
Obtoženec Mičfč pravi, da ni nič vedel o atentatu in da sploh ni bil z nikomur v zvezi.
Kmet Jakob Milović prizna, da je peljal dva dijaka čez mejo k Veliku Čubriloviću in potem čez Drino v Bosno. Storil je to le, ker sta d'jaka rekla, da imata v Bosni svoje starše, odločno pa taji, da bi bil prenašal kaka pisma. Tudi taji, da bi bil nesel orožje, dasi mu Princip to v ' l)raz pove.
Kmet Obren Milošcvić pra i, da so nekega dne prišli HMović in dva dijaka pred njegovo hišo in žele":, naj jim pokaže pot. Ker se je b^ar 1, sta mu dijaka pokazala revolverje in zahtevala vreče za bombe. O atentatu ni baje ničessr vede!.
Tudi Mitar pravi, da je nedolžen. Vedel je, da so dijaki hoteli prestolonaslednika ubiti, a ovadil tega ni iz strahu, da ga Srbi ubijejo.
Obtoženec Blagoje Kerović je popisal obisk Čubrilovića in obeh dijakov pri njem. Na Cubrlovićev poziv je Princip pokazal bombe in pojasnil, kako se rabijo. Na njegovo vprašanje, zakaj dijaki tako skrivnostno postopajo, je Cubrilović naznanil, da se pripravlja, atentat na prestolonaslednika in ie dostavil, da prihajata dijaka iz Srbije in riskirata svoje življenje zato, da je treba o tem molčati.
Dnevne vesti.
— Nadvojvoda Salvator v LJubljani. Včeraj je dospel na svojem inšpekcijskem potovanju v Ljubljano Nj. cesarska visokost nadvojvoda Salvator kot zastopnik vrhovnega protektoria vseh institucij »Rdečega križa«. Poset visokega gosta Je bil namenjen ogledanju in nadziranju bolnišnic in naprav prostovoljnega pomožnega društva »Rdečega križa« in nadvojvoda je imel tudi priliko, prepričati se o veliki požrtvovalnosti ljubljanskega in sploh kranjskega občinstva. Na kolodvoru so sprejeli nadvojvodo pri vlaku, ki Je dospel ob pol 12., deželni predsednik ekscelcn-ca baron Scbwarsi toorogo. Ur
pan ljubljanski gos*, dr. Ivan Tavčar, deželni glavar gosp. dr. Šušte rs ič, knezoškof gosp. dr. Ant Jeglič,    dvorni    svetnik gosp. dr. Zupane, ravnatelj državne policije ljubljanske grof Kiinigl,   predsednik ljubljanske podružnice »Rdečega križa okrajni glavar v p. gosp, Del   Cott, predsednik prostovoljnega gasilnega in reševalnega   društva v Ljubljani gosp. Josip T ur k, zastopniki vojaških oblasti in posameznih bolnišnic »Rdečega križa« ter dame »Rdečega križa« ge.: Luck-mannova,    dr.  Bambergova in Steinmetzova.   Nadvojvoda je nagovoril vsakega izmed k pozdravu došlih   ter   si nato v spremstvu omenjenih zastopnikov   ter   svojega dvornika, polkovnika barona Lede-r e r j a in    maiorja    pl. P i m z e y a ogledal napiave »Rdečega križa« na kolodvoru.  Najprej si je ogledal visoki gost lope za kuhinjo in obednice ter nato zdravniško sobo in bolniško sobo,  prirejeno na  kolodvoru.  Nadvojvoda se ie informiral o vseh podrobnostih ter se zelo pohvalno izrazil o napravah na kolodvoru.    Pred kolodvorom je javil načelnik prostovoljnega   gasilnega    in    reševalnega društva, gosp. T u r k. nadvojvodi, da ie  društvo postavilo  pred  kolodvor 41 vozov in pet avtomobilov,    ki   v službi  »Rdečega    križa«    pod vodstvom članov prostovoljnega    gasilnega  in   reševal, društva   prevažajo ranjence v različne bolnišnice. Visoki gost si je ogledal vse vozove ter izrekel gospodu načelniku svojo posebno zadovoljnost,   nagla šajoč,   da zlasti odobrava, da je gasilno in reševalno   delo   združeno v eni roki. Svojo posebno zadovoljnost je izrazil nadvojvoda tudi nad vzornim redom in nad vojaško disciplino, ki jo je itnel priliko videti pri ob vozovih razpostavljenih članih    gasilnega    in reševalnega društva.   Naročil je načelniku, da sporoči moštvu   njegovo popolno zadovoljnost in priznanje. S kolodvora je šlo v avtomobilih v pomožno postajo,    oziroma    bolnišnico »Rdečega križa«, prirejeno v vojašnici pešpolka št. 27. Tam so sprejeli nadvojvodo    polkovnik    gosp.    P e -trovan     pl.   Felsobanya,    1, delegat Mornariškega   društva   ces. svetnik gosp. M a t h i a n,   major   g. KramaršiČ, 2. delegat    Mornariškega društva in upravitelj »Rdečega križa«    gosp. Josip Kosler,   višji štabni zdravnik    g. Geduldiger ter podpredsednica »Rdečega križa« ga. pl. L a s c h a n o v a. Nadvojvodi so bile tu predstavljene dame »Rdečega   križa«    pod vodstvom   gospe Luckmannove, nakar si je visoki gost ogledal bolnišnico. Pohvalil je lepi red in trud članov »Rdečega križa«, ki so iz vojaških prostorov vedeli napraviti prav udobno bolnišnico. Nadvojvodi so bili tu predstavljeni tudi zdravniki bolnišnic »Rdečega križa« gg.: dr. R u d e ž, dr. P o 1 z in dr. L a b o r, nakar si je visoki gost v spremstvu polkovnika gosp. P e -trovana,    majorja  Kramarši-ča in višjega štabnega zdravnika g. G e d u 1 d i g e r j a ogledal še ostale, tu nastanjene vojaške rezervne bolnišnice ter si dal predstaviti zdravnike, zapovednika bolnišnice, gg.: dr. B r e 111 a, dr. S e š a r k a, dr. S o n-n e c k a,    dr.    Wa rt ere s i ewi-cza in dr. K rau t ga s s e r j a. — Predstavljene so bile ob    ti   priliki nadvojvodi v   posameznih    objektih tudi dame »Rdečega križa«, nakar je bil ves odbor »Rdečega križa« z nadvojvodo v sredi, na dvorišču vojašnice fotografiran.Po skoro dveurnem ogledovanju se je odpeljal nadvojvoda k dinerju h deželnemu predsedniku baronu S c h w a r z u.    Popoldne ob 3. je posetil nadvojvoda  »Leoni-num«. Dospel je v sanatorij v spremstvu ekselence barona S c h \v a r z a in soproge, predsednika    ljubljanske podružnice   »Rdečega    križa«     D e f C o 11 a, dvornega svetnika dr. Župa n c a,  polkovnika Petrovana p I. F e 1 s 6 b a n y a in gospe    L a -schanove in majorja Ivana Krama r š i č a.    V »Leoninu«  so čakali nadvojvodo častni    člani    »Rdečega križa«    g.:  Peter    pl. O r a s s e 11 i, zdravniki:  višji  sanitetni  svetnik  in polkovni   zdravnik   gosp.  dr.  S I a j -mer, primarij gosp. dr. Ivan J e n -k o, gosp. dr. Rihard K a r b a, domači zdravnik gosp. dr. Andrej Jenko, gosp. dr. Ferdinand    Praunseis, medikam. akcesist   gosp. Š a v n i k, gosp. prof. Peter Z m i t e k ter gospe: Vera dr. š I a j m e r j e v a, Marija    dr.     Zupančeva,     Marija K u ni p o v a in Helena Schaffer-jeva ter gospodične: Nada Slai-merjeva,    Minka    Orožnova, Milena     Zamidova    in     Frida Schillerjeva. Nadvojvodi je bila predstavljena tudi prednica Fa-b i o 1 a. Tudi tu je visoki gost nagovoril vsakega, ki mu Je bil predstavljen ter   nato   obiskal v spremstvu višjega sanitetnega   svetnika   gosp. dr. S1 a j m e r j a in nadzornika vseh društvenih bolnišnic   in   rekonvale-scentnih domov goep. majorja Kra-mariiča. vic ranjea« vojake ter jli
Ijudomilo nagovarjaj. Nadvojvoda je izrekel svojo najpopolnejšo zadovoljnost nad vzornim redom« ki vlada v tej bolnišnici, opremljeni z vsemi najmodernejšimi zahtevami sanatorija ter je imel priliko, med svojim, več kakor tričetrturnim posetom, občudovati veliko požrtvovalnost zdravnikov. — Iz »Leonina« se je odpeljal nadvojvoda s svojim spremstvom v Cesarja Frana Josipa I. asil, kjer je bii sprejet od zdravnikov gg.: dr. H 6 g 1 e r j a in dr. Bocka ter od gg. viteza pl. Se h 6 p p 1 a in upravitelja Antona Arka. Predstavile so se mu tudi tu dame, med njimi ga. Mila A r k o v a in gdč.T s c h e c h o-va ter gg.: šef celotne sanitetne uprave »Rdečega križa«, ces. svetnik gosp. M a 11 h i a n, drugi delegat g. J. Kosler in upravitelj centralnih skladišč in organizator vseh bolnišnic »Rdečega križa« gosp. Anton J a-g o d i c. — Iz asila se je odpeljal nadvojvoda v garnizijsko bolnico, kjer je višji štabni zdravnik g. dr. Geduldiger predstavil osobje. Nadvo;vodo so spremljali pri ogledovanju tudi stacijski poveljnik podpolkovnik M o i i s c h in major baron VVodnianskv. Od tam je šla vožnja v deželno bolnico, kjer je bii predstavljen visokemu gostu g. dr. Žižek z osobjem. Nato je obiskal nadvojvoda Ljudki dom, kjer ga je sprejelo vodstvo Ljudske kuhinje in upravitelj »Rdečega križa« g. Ž u p -nek ter so mu bili predstavljeni zdravniki gg. dr. M a h r , dr. P r e -g e 1 in prof. dr. V a 1 e n t a ter gospe Beletova, dr. Bretlova, pl. Chronova, Detelova, Eber-lova, dr. G a 11 a t i j e v a, G a -tsehova, dr. Janežičeva, dr. Jarčeva, Senekovičeva in dr. Z ami d o v a ter gdč. Z e m e t o -v a poleg strežnic in oskrbnic B e z -lajeve, Gresslove, Lad-stetterjeve, pl. Lušinove, Mahrove, Pelikanove, pl. Pet rova nove, Perhavče-ve, pl. Rabove, Schneditze-ve, Schvveigerjeve, S i -ment h'alove, Švalove in Trappenove. Od tod je obiskal nadvojvoda še bolnico, prirejeno v deželnem dvorcu, kjer so mu bili predstavljeni zdravniki gg. dr. S t o j c , dr. D o 1 š a k in dr. M1 i -n a f. Zvečer ob pol 8. se je nato vršil v srebrni dvorani hotela »Union« souper, katerega so se udeležili razen ožje suite ekscelenca baron Schwarz s soprogo, župan ljubljanski g. dr. Ivan Tavčar, deželni glavar dr. Šusteršič, knezoškof dr. Jeglič, dvorni svetnik grof Chorinskv, dvorni svetnik dr. Zupane, podpredsednica »Rdečega križa« pl. Laschanova, g. dr. Geduldiger, stacijski poveljnik podpolkovnik M o 1 i s c h , predsednik »Rdečega križa« Del Cott in podpredsednik »Rdečega križa« podpolkovnik P e t r o v a n. Ob 12. in 11 minut zvečer se je odpeljal nadvojvoda v Zagreb.
—    Kamniška deželnozborska volitev pred državnim sodiščem. Povodom zadnjih deželnozborskih volitev v Kamniku sta gg. dr. Rihard Karba in Anton Cerar iz volilnega imenika za mesto Kamnik izreklami-rala 360 oziroma 142 oseb, ker ne stanujejo v mestu, ampak v okoliških občinah. Okrajno glavarstvo v Kamniku in deželno predsedstvo v Ljubljani sta reklamacije zavrnili, češ, da je deželni volilni red zgrajen na principu interesne skupnosti in da imajo torej vsi volilci cele občine, torej tudi iz predkrajev volilno pravico v mestu. Proti tema odločbama je bila vložena pritožba na državno sodišče, ki je o njej včeraj obravnavalo. Zastopnik pritožbe g. dr. Ravnihar je opozarjal, da je dež. sodišče že 1. 1908. odločilo v smislu vložene pritožbe. Občina Kamnik je pač svoj čas pritegnila vo-lilce iz okolice v mesto, a samo z namenom, da ustvari drugačno večino in majorizira prej nemško večino v okraju Kamnik-Radovlpca. V svojem proti-spisu pravi dež. vlada, da tvorijo pred-kraji že zaradi njihove neposredne bližine celoto z mestom Kamnikom. Državno sodišče bo sodbo razglasilo jutri v sredo.
—   Ceneral Auffenberg demen-tira, da bi bil govoril s kakim zastopnikom lista „Esti Ujsag-. Tozadevni interview, katerega vsebino smo bili tudi mi navedli, je od kraja do konca izmišljen. Madžarski tisti imajo kakor znano že od nekdaj rekord v lažeh in izmiiljotinah,
—  Nesreća pri transportu avstrijskih motornih baterij. Avstrijske motorne baterije so sodelovale pri Antwerpenu, Pri odpeljavi z železnice je več vagonov skočilo s tira. Pri tej nezgodi je bil zapovednik stotnik Ferdinand Ammann ubit, praporščak Wollner pa si je zlomil nogo. Baterija ni bila poškodovana.
—  Us polju tesli psdsl slov. luna*. Na severnem bojišču le padel nadporočnik Herman Stemberger iz znane rodbine v AlbonL V Ilirski piatiici  in v Postojni je   bil  dober 1
znanec — v zadnjem času poveljnik instruktor enoletnih prostovoljcev. Lahka mu poljska zemljica.
—  Pogreša se infanterist 97. pešpolka 7 komp. Kovačič iz Bločič pri Rakeku. Kdor kaj ve o njem, se lepo prosi, ako blagovoli sporočiti rodbini Kovačič št 10 Bločice pošta Grahovo pri Rakeku.
—   Kdo ve za vojaka Janeza Čevnik, rez. inf. 87. polk 4 stotnija, Feldpost 73? Zadnjo dopisnico je pisal iz Leobersdorfa pri Dunaju dne 23. avgusta, ko se je vozil v Galicijo. Komur je kaj znano, se vljudno prosi, naj to sporoči njegovi ženi Frančiški Čevnik pri „Tolstovrški slatini", pošta Guštanj, Koroško.
—  Pogreša se. Vojaki 17. pešpolka, katerim bi bilo kaj znano o rezervnem poročniku Widmar Piju od 9. stotnije, se najvljudneje prosijo, da to naznanijo g. Josipu Kramarju, Spod. Šiška, pivovarna „Union". Imenovani je bil v bitki pri Lvovu in je prišlo zadnje poročilo od njega 7. septembra.
—  Pogreša se od 18. avgusta Milan Mozetič pešpolk 97., 12. stot. Prosi se kdor bi kaj vedel, naj blagovoli naznaniti pismeno očetu Josipu Mozetiču, Prvačina pri Gorici.
—  Albin Kramar,   četovodja  pri 17. pešpolku, ki   je bil   izkazan med mrtvimi,   se   je   oglasil s   pis Rusije. Ranjen je  bil v  levo     ..? upa, da bo okreval. Pismo je po posredovanju „Rdečega kr
—    Bolnišnica v dež. Gospod deželni glavar, odnosiic oki deželni odbor, uredila sta v deželnem dvorcu bogato opremljeno podružnico deželne bolnišnice z obsegom 50 postelj, ter isto dalo na razpolago gar-nizijski bolnišnici štev. 8 za sprejem ranjenih vojakov. — Poveljstvo c in kr. garnizijske bolnišnice štev. 8 usoja si izreči za ta plemeniti čin gospodu dež. glavarju oz. visokemu dež. odboru v imenu ranjenih bojevnikov najtoplejšo zahvalo. — Dr. Geduldiger k r.f Štabni zdravnik.
—  Igralec B. Bohuslav podlegel svojim ranam. Nedavno tega smo javili, da je bil bivši član slovenskega gledališča B. Bohuslav težko ranjen v glavo na južnem bojišču. Kakor sedaj poroča v plzenski »Novi Dobi« basist plzenskega gledališča I. Čihak, ki služi v sanitetnem oddelku na južnem bojišču, je Bohuslav podlegel svojim ranam. Bohuslavu so morali izrezati oko. Pokojnik je bil eden najsimpatičnejŠih in najboljših igralcev, ki so kdaj delovali na slovenskem odru. Dlje časa je bil steber slovenskega gledališča, ker je bil vsled svojih igralskih sposobnosti in po svoji visoki inteligenci porabljiv v vsaki vlogi. Od slovenskega odra se je ločil lani, ko so se morda za vedno zaprla vrata slovenskega gle^ dališča. Bohuslav je bil dobro znan v Ljubljani in je užival povsodi, zlasti med gledališkim občinstvom, splošne simpatije. Bodi pokojniku, ki je padel kot junak na polju slave in ki si je pridobil kot umetnik in igralec velike zasluge na polju slovenske prosvete, ohranjen v nas trajen spomin!
—  V ruskem vjetnfštvu se nahaja Janko T e r č e k , črkostavec, svoječasni načelnik Sokola II. v Ljubljani. Pred tedni se je govorilo, da so mu morali odvzeti obe nogi in da je na operaciji umrl v neki dunajski bolnici. Te dni pa je došlo po posredovanju Rdečega križa od njega pismo, v katerem sporoča, da se nahaja v ruskem vjetništvu in da so ga Rusi dali prepeljati v mesto A r -k a t s k i j v Sibirijo. Arkatskij leži v gubemiji Semipolatinsk, južno od mesta Semipolatinsk, nahajajočega se ob reki Irtiš. Tu se najbrže nahaja tudi ljubljanski trgovec Soss, ki je nedavno tega pisal, da jih peljejo Rusi od Omska še naprej.
—  V ruskem vjetništvu je Ivan Vuk, upravnik bivšega »Slov. Ilu-strovanega Tednika«, znan pod pisateljskim imenom »Starogorski«. Bil je dne 27. avgusta vzhodno od Lvova ranjen in avstrijski sanitetski vojaki so ga prenesli z bojišča v neko pristavo, kjer je dobili prvo pomoč. Vnel se je boj tudi ob iej pristavi. Zadela je poslopje ruska granata in ga vžgala. Ranjeni so bili izročeni svoji usodi. Iz goreče hiše so se k sreči splazili in pobrala jih je potem ruska saniteta, Ivan Vuk leži težko ranjen v ruski bolnišnici, zdravje se mu pa vrača na bolje, kakor piše. Vjet je tudi Ljubljančan g. D a c h s, strojnik »Učiteljske tiskarne« tu. Pisal je, da ga je pomandrala konjenica, in da so ga nezavestnega pobrali Rusi.
—  Seznam izgub it 29 z dne 17. oktobra 1914 je nabit na deski pred stranskim vhodom mestnega magistrata.
—  Sv. Huberta vojel križec Za* počela se je akcija, s katero naj si prizadevajo vsi lovski krogi Sirom Avstrije, pripomoči v vojne svrhe, — U t* namen $e k skleni
Stran 4.
•SLOVENSKI NAROD-, dne 20. oktobra 1914.
249. štev.
lo izdelati in razpečavati oficijelni vojni lovski znak. To namero zastopnikov lovstva odobravajo tudi sloft poljedelstva in gozdarstva. O f i c i -jalni znak.ki ga bo izdal inrazpeča-val urad za vojno pomoč, nastanjen v c. kr. notranjem ministrstvu, bo imel obliko križa, okrašenega z državnim orlom in emblemom sv. Huberta. Imenoval se bo: Sv. Huberta vojni križec. Izkupilo tega znaka pripade uradu za vojno pomoč v notranjem ministrstvu z omejitvijo, da pripada 40^ del Rdečemu križu Iti oskrbi lovskih uslužbencev, ki so bili v vojni, ali pa za njimi preostalim rodbinam. Razpošiljanje tega znaka, ki ga napravijo v dvojnem izdelku in sicer po 1 K in po 3 K, se prične Čez 14 dni. Znak bo izdelan na ta način, da ga morejo rabiti gospodje in dame kot okrasek na klobuku, prsih, kravati ali pa kot obesek. Prednaročbe sprejemajo urad za vojno pomoč (Dunaj, I., Hoher Markt Št. 3), kakor tudi načelništvo Kranjsko-primorske-ga gozdarskega društva v Ljubljani (poslopje deželne vlade. II. nadstropje, soba št. 26) proti vplačilu nabavnega zneska.
—  Za naše ranjene vojake. Velikanske so žrtve, ki jih slovenski narod doprinaša v sedanji vojni. V vseh mogočih bolnicah države leže in trpe slovenski ranjenci ;n v tujih krajih jim je toliko huje, ker ne znajo jezika. Tako leži tudi na L>unaju t raznih bolnicah mnogo vojakov, ki prosijo svoje rojake, za dopošiljanje časopisov in knjig. Razume se ob sebi, da pošiljamo v vsako bolnico, kjer so naši slovenski rojaki, po več izvodov našega lista brezplačno in prosimo, da bi tako storili tudi drugi listi. Tudi za knjige prosijo ranjenci. List je hitro prečitan, dan pa je dolg. Rojaki, pošiljajte tudi knjige. Za Dunaj podajamo v naslednjem naslove, kamor naj se pošiljajo Časopisi in knjige:    Das Kommando des k. u. k.
^Oarnisonsspitales Nr. 1, IX. Van 'S\vietengasse 1. das Kommando des k. u. k. Garnisonsspitales Nr. 2, III. Renn\veg 89 J das Kommando des k. u. k. Reservesspitales Nr. 1, VII. Stiftskaserne, das Kommando des k, u. k. Reservespitales Nr. 2. II./1. F^rater. Erzherzog Albrechts Kaser-ne, das Kommando des k. u. k. Re-konvaleszentenspitales »Rotunde« H.'I. Prater. Die Direktion des k. k. AUgemeinen Krankenhauses. IX. f3. Alserstrasse 4, die Direktion des Spitales der Barmherzigen Briider II. Mohrengasse, die Direktion des Rcthschild - Stiftunes - Spitales XVIII. 1. Wahringgergiirte: 97.
—  V pojasnilo. Včerajšnje poročilo o pogrebu sina Sergeja deželnega zdravstvenega nadzornika dr. viteza BIeiweisa - Trsteniške^a. moramo v toliko pojasniti, da se pogreba mso udeležili gojenci Lichterrhurno-vega zavoda, temveč oni otroških zavetišč »Deželnega pomožnega društva za bolne na Dljučih* in »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb sodnega okraja Ljubljana*.
—  Pobegla ruska ujetnika. Dva ruska oficirja, stotnik Jurij Vertalov, star 46 let in nadporočnik Peter Le-bedov, sta bila v Šopronju na Oger-skem v ujetništvu a sta pobegla. Nadporočnik Lebedov je bil na železnici prijet in odpeljar. v Gradec.
—  Poštne pošiljatve v Dalmacijo so zopet dopuščene, a samo do 20 kilogramov teže. Pošiljajo se čez Ogrsko. Izvzeti so zavoji z označeno vrednostjo, zavoji s knjigami in tisko \inami, ekspresne in nujne pošiljatve.
—  Poštni promet z Galicijo. Privatni poštni paketni promet je zopet i \ eden za Krakov in vse ob glavni progi severne železnice ležeče pošte v Galiciji.
—  Prememba v prometu delavskih vlakov Pulj - Vodnjan. S 1. novembrom 1914 se opusti vlak št. 320, odhod iz Pulja ob 6. uri 10 minut zvečer, prihod v Vodnjan ob 6. uri 36 minut zvečer in vlak št. 365 m, odhod iz Vodnjana ob 7. uri 02 minut zjutraj prihod v Pulj ob 7. uri 29 minut popoldne. Namesto teh dveh vlakov pa vozi z navedenim dnem počeni vlak št. 324. odhod iz Pulja ob pol 6, prihod v Vodnjan ob 5. uri 56 minut popoldne, in vlak št. 353, odhod iz Vodnjana ob 6. uri 05 minut, prihod v Pulj ob 6. uri 32 minut popoldne.
—  Izpred deželnobrambovskega sodišča v Gradcu sta med drugimi tudi izpuščena: Fr. M o h o r i Č, gostilničar v Ptuju in A. Graha, župan na Hajdinu.
Iz Maribora^
— Dr. Ljudevit Pivko, ki biva v Dalmaciji kot rezerv, poročnik, je brzojavi! domu, da ie čil in zdrav. O njeni se je govorilo pred tedni, da je izgubil vid. Toliko na znanje prijateljem dr. Pivka. — Pouk na mariborskih srednjih in ljudskih šolah še ni docela določen, vendar je gotovo, da se prične na gimnaziji in realki v najkrajšem času (imenuje se že 22. t. m.). Poučevalo se bo za oba zavoda na realki. Gimnazijci bodo imeli pouk popoldne od 2. do 6.. realci pa dopoklne. Kako bo z učiteljiščniki in vnanjim ženskim učiteljiščem, še ni znano, ker so mesko in žensko učiteljišče, gimnazija in semenišče ter deška meščanska šola izpremenjene v voiaške bolnice.   —-
— Draginja je v mestu zelo narasla. Mera krompirja, ki je lani veljala 2S, 30, kvečjemu .tf> v. velja danes 60, 70, da celo Š0 v, jajce 10 do 12 v. kg surovega masla 4 K :d. Krivda leži na veletržcih, ki vsem odredbam kljubujoč, pritiskajo na maie trgovce,  ti pa na kmeta. —
. , ,. - h ». , — Prof dr. Iv. L'de. ki je v Bcnifacijevi korespondenci nanadel slovensko duhovščino, je svoje obdolžitve nreklical in obžaloval v 17 slučajih. Baje ga bodo slovenski duhovni  kljub temu tožili. —
Zastrupila se je z lizolom A   /Mallje-va. Pravijo, da ji krog srca   lekaj ni
dalo miru.
Iz Maribora. Ze pred te ini se je tu odigra! zagoneten slučaj. Zdravniki, ki so šli v Kamniško grapo »koze* stavit, so zjutraj našli ob cesti ra kamenju finančnega nadpaznika Fr. Ruppnika v nezavesti. Ime! je zlomljeni roki in nogi, prsni koš *drt in lobanjo počeno. Blizu njega je ležalo kolo, ki je pa bilo skoro popolnoma nepoškodovano. Vse poizvedbe so ostale brez uspeha in se še sedaj ne ve. se je li Ruppnik ponesrečil, aH pa. če je bil napaden, kajti ves ta čas ali ni prišel k zavesti, ali pa govoriti ni mogel. Za umor. ozir. poboj, govori dejstvo, da je bilo kolo izredno malo poškodovano in okolnost, da je bil Ruppnik vsled svoje strogosti splošno nepriljubljen med kmeti.
Poduk na mariborski gimnaziji prične 22. oktobra. Vršil se bo vedno popoldan v realčnein poslopju.
V Radgoni na Štajerskem so cigani vlomili v trgovino Wegschaider in odnesli za 15.000 K blaga.
Prevarjena za srečo je naslov krasne tnimične drame v 2 delih, ki se predvaja danes v kinematografu „Ideal". Glavno vlogo igra znana in priljubljena umetnica wHemry Porten-. Poleg tega je na sporeda sijajna veseloigra v 2 dejanjih „In luna se smeje*, polna najfinejše komike in pikanterije. Vojna izdaja »Eikovega tedna" prinaša velezanimive prizore  z bojišča.
Zelo lepa zimska iaboHta, obrana In sortirana, je mogoče naročiti v poljubni množini pri »Mestni posredovalnici za živila«, srednja hiša mestnega magistrata (dvorišče, levo) skozi cel teden od II. do pol 12. dopoldne. Tamkaj se tuđi lahko .vidijo vzorci.   ------ — —
Otroka popMtHa* Dm d. sept. je prinesla v otroško zavetišče „An-getorum" v Spod. Šiški neka kmetska ženska triletnega dečka, za katerega je rekla, da se piše Jožef Urbančič, ter da prida zvečer ponj. Ker je pa ni bilo nazaj, je nedvomno, da so vsi podatki napačni in da se je ženska na ta način otroka hotela samo izne-biti. Kdor bi o „skrbni* materi kaj vedel naj sporoči to pristojni oblasti ali pa zavodu „Angelorum".
Tatvina. Minuli mesec je posest-niča Katarina Šušteršičeva iz radovljiškega okraja sedela na neki klopi na Ambroževem trgu ter imela poleg usnjato ročno torbico, v kateri je bilo 100 K denarja in nekaj drugih malenkosti. K nji je prisedel nek 40 letni neznanec, izmaknil neopaženo torbico in odšel. Domneva se, da je bil tat kak rezervist, katerega bode pa seveda težko izbrati kot pravega.
Izgubljene stvari v času od 9. do 16. oktobra 1914, ki so bile naznanjene pri c. kr. policijskem ravnateljstvu: zavitek s častniškimi hlačami; črna denarnica s 26 K; dva bankovca po 10 K: denarnica s 6 K: Ščipalnik double; rjavo črtasta moška obleka; 30 K v bankovcih; denarnica z 2 K, enim ključem in računom; črna denarnica s približno 18 K; risalno orodje z etuijem.
Poziv. Dotični, ki je v soboto okrog 5, ure pred južnim kolodvorom zamenjal dvokolesni voziček (ciza.) se pozivlje, da ga takoj pripelje v trgovino, Dunajska cesta 30, drugače se ga naznani.
Brzojavna poročila.
Prestolonaslednik na Dunaju.
Dunaj, 19. oktobra. (Kor. urad ) Iz vojnega poročevalnega stana uradno poročajo:
Njegova c. in kr. Visokost, pre-jasni nadvojvoda Karel Franc Jožef dospe danes zvečer na Dunaj, da poroča Njegovemu Veličanstvu cesarju, in se vrne v par dneh zcvet na bojišče.
Salandra o zunanji politiki Italije.
Rim, 19 oktobra. (Kor. urad.) .Ministrski predsednik Salandra je prevzel vČc-aj popoldne interimistič-no posle zunanjega ministrstva. Napram uradnikom, ki so se mu bili predstavili, je izrazil svojo žalost zaradi smrti di San Oiuliana, ki je bil v vsakem oziru na višku. Nadalje je izjavil ministrski predsednik: »Na tem mestu sem — upam — samo za malo časa. Ta moj korak ima zlasti namen, dokumentirati skupnost mo-iega naziranja z nameni in metodami di San Oiuliana. Vrhovna smer naše mednarodne politike bo Jutri ista, kakor je bila včeraj. Da nadaljujem v tej smeri, je treba neomajne trdnosti duha. jasnega spoznavanja in ščitenja resničnih interesov dežele ter preudarka, ki pa ne izključuje v slučaju potrebe hitrega nastopa, treba je drznosti, ne več besed, marveč nastopa, predsodkov ne sme biti, niti kakega drugega čustva, kakor brezpogojno in brezmejno požrtvovalnost za domovino in sveti egoizem za Italijo.
Beteiiska nevtralnost.
Berolin, 19. oktobra. (Kor. ur.) Norddeutsche Allgemeine Zeitung^ p -e o belgijski nevtralnosti: Zanimiva priznanja v ozkem sporazumlje-nju med Belgijo in tripelentento, je pred izbruhom vojne napravil belgijski socijalist Bronckere v spisu, ki ga je priobčil v socialističnem mesečniku *Neue Zeit* z dne 31. julija. V njem razpravlja najprej o zmagi belgijskih klerikalcev pri volitvah 1. 1912. in o posledicah te zmage ter nadaljuje potem: Naša armada je na povelje trlpelentente, ki se deia za ščitnico naših trdnjav, pomnožena na 150.000 mož. Malo dni no volitvah se je vlada udala nujnemu prigovarjanju Francije in Angleške ter brez dvoma tudi Rusije. Bronckere opozarja, da je dosedanja službena doba 15 mesecev po sodbi strokovnjakov nezadostna in končuje: Mordn nas bo jutri pozvala Angleška, ki ji je sami vojaška služba neprijetna, naj iz-P<J*iimo svoje dolžnosti.
Sueški prekop  in   nezadovoljnost   v Egiptu.
Berolin, 19. oktobra. Iz Aten poroča poročevalec »Lokalanzeigerja«. Iz Fort Saida prihaja pomembna vest, da se Angleži vojaško pripravljajo, da preprečijo turški napad na prekop. V angleško - egiptovskih krogih vlada velrka ner. oznost zaradi neodločnosti Angleške napram porti.
Carigrad, 19. oktobra. Iz Kaira brzojavljajo, da so Angleži poskusili razorožiti egiptovske čete. Te so se uprle in prišlo je do pravega boja z Angleži, v katerem ie padlo najmanj 150 mož na obeh straneh. Tudi v Aleksandrih so se odigrali podobni boji. Indijski vojaki zapuščajo zastave. Samo en dan so jih obesili 30. Tudi kuga se Siri med Indijci, vsak dan Jih umre 20 iti več.
VenUdos v Petrogradii.
Berlinski listi poročajo, da odpotuje grški ministrski predsednik Veniselos v Petrograd, kjer se sestane z ruskim zunanjim ministrom Sazonovom.
Pogreb di San Giullana v Cataniji. Rim, 19. oktobra. (Kor. urad.) Ob ogromni udeležbi prebivalstva iz cele Sicilije so pokopali v Cataniji truplo umrlega zunanjega ministra. Množica je obsula krsto s cvetjem.
Kolera.
Dunaj, 19. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dne 19. oktobra so bili dognani naslednji novi slučaji kolere: 1 v Mostah (okraj Tešin v Šlezijr), 14 v Kremsu na Nižje Avstrijskem. Bolniki so vsi vojaki. V Galiciji so dognani naslednji novi slučaji: 1 v Krakovu, 1 v Mokrzvski, 1 v Nodrzecu, 5 v Bieczu, 17 v Dolini pri Sanoku.
XI. zaznamek
darov, ki so jih vposlal! c. kr. deželnemu   predsedstvu   naslednji   darovalci:
a)  V prid družbi Rdeči križ: Karo! B. Maily v Tržiču   24 tu-
catov čevljev; donesek iz nabiralnih pušic in sicer: trafika Marije Elsner, Kopitarjeva ulica. 3 K 35 v, Ljubljanska kreditna banka, Stritarjeva ulica, 2 K 91 v, Vašo Petričič, Mestni trg, 1 K 26 v, Schmitt,    Mestni   trg,
4  K 27 v, RegorŠek. Stritarjeva ulica,
2  K 24 v, Anton Krisper, Mestni trg,
5  K 30 v, Alojzij Persche, Mestni trg, 9 K 08 v, Buzzolini. Lingarjeva ulica. 8 K 22 v, lekarna Trnkoczv, Mestni trg, 3 K 85 v, Katoliška bukvama, Pred škofijo, 2 K 32 v, Nagyt Vodnikov trg, 5 K*05 v, Meisetz. Pod trančo, 9 K 83 v, Sušnik, Marijin trg,
3  K 47 v, Kleimavr 6: Bamberg, Kongresni tr?:, 5 K 10 v, Kastner, Dvorni trg, 23 K 24 v. Stacul, Selen-burgova ulica, 9 K 42 v. Magdič, Še-lenburgova ulica, 9 K 24 v. lekarna Piccoli, Dunajska cesta. 3 K 93 vin., Mathian, Dunajska cesta. 1 K 92 v, Ravter, Jurčičev trg. 3 K 01 v. Urbane, Pod trančo, 1 K 62 v, slaščičarna Sumi. Gradišče, 21 K 47 v, Ko-renčan. Stari trg, 1 K 34 v, Kristofič, Stari trg, 1 K 14 v, Šterk, Stari trg, 2 K 54 v, Ojud, Stari trg, 3 K 09 vin., Spreitzer-Tavčar, Stari trg, 8 K 49 v, Leskovic. Florjanska ulica, 1 K 76 v, Terdiua, Stari trg. 6 K 55 v, Sevar, Sv. Jakoba trg, 1 K 12 v, Bahovec, Sv. Jakoba trg, 13 K 16 v, Velkavrh, Sv. Jakoba trg. 17 K 75 v, gostilna Pri sodčku, Zabjak, 5 K 53 v, Herz-manskv, Prešernova ulica, 8 K 45 v, Benedikt, Prešernova ulica, 20 kron 11 v, Lassnik, \Volfova ulica. 4 K 33 vinarjev. Cvančara, Šelenburgova ulica, 1 K 21 v, Kirbisch, Kongresni trg. 7 K 24 v. Kenda, Mestni trg, 1 K 40 v. glavna zaloga tobaka Gruber. Mestni trg. 25 K 38 v, Giontini, Mestni trg. 3 K os v. Eberle, Mestni trg, 25 K 30 v, Berr.atovič, Mestni trg, 1 K 50 v, rlaman, Mestni trg, 11 K 73 v, J. C. Maver. Stritarjeva ulica, 13 K 77 v. Kollmann, Mestni trg. 6 K, Souvan, Mestni trg. 6 K 56 vinarjev, Schiffrer, Mestni trg, 8 K 48 v, Ska-berne. Mestni trg, 85 v, skupaj 371 K (A vinarjev, od tega zneska pripade Rdečemu križu 123 K 87 v. vojnemu oskrbniškemu skladu 123 K S7 v in za družine v vojno službo vpoklicanih 123 K 87 v; veselostno darilo, neimenovani, v kavarni Casino, 38 K, IT popust plače uradništva c. kr. okrajnega glavarstva Logatec 14 K 93 v. 1% popust plače uradništva c. kr. okr. glavarstva Litija 25 K 96 v, Metka Gricar, Ljubljana, izkupilo za prodane šolske knjige, 2 K 70 vin., zbirka častniškega obedovalnega omizja IV. domobranske nadomestne stotnije Ljubljana 50 K, Ivan Kraker, Ljubljana. 3 K, Fani baronica Wurz-bach 100 K, prištevši svote prejšnjih zaznamkov 36.559 K 70 v, torej skupaj 36.918 K 16 v.
b)    Za družine v vojno službo vpoklicanih:
donesek nabiralnih pušic Rdečega križa v Ljubljani: glasom prej navedenega seznama 123 K 87 vin.; društvo *Schlaraffia< »Aemona«, Ljubljana, 50 K; skupaj 173 K 87 vin.: prištev vsote prejšnjih zaznamkov 21.255 K 68 vin.; torej skupaj 21.429 kron 55 vin.
c)    Za vojni oskrbniški sklad: Zbirka okrajnega glavarstva Novo mesto: okrajni komisar dr. J. Linin-ger 20 K; Ivan Samida, Pogorele 20 kron; gozdi komisar Boh. Lasak 2 K; 1% popust plače uradništva okrajnega glavarstva Novo mesto 36 K 71 v; l^r popust plače gimnazijskih profesorjev v Novem mestu za september in oktober 72 K 70 vin.; donesek nabiralnih pušic »Rdečega križa« v LJubljani, glasom prej navedenega seznama, 123 K 87 vin.; donesek nabiralne puSice v trgovini F. VranČiča v Zagradcu - Fužine, 10 K; FranSa Sedmak, Ljubljana, 10» K; Ana in Fran Svetim is Bnchsa, 10 K; skupaj 385 K 28 vin.; prištevši vsote   prei- I
Šmih zaznamkov 8797 K 42 vin.; torej skupaj 9102 K 70 vin.
Darila „Rdečemu križu".
— »Rdeči križ«. Zbirka gdč. Avguste Mattanovich. Ga. dr. Pai-chel 8 K, 6 parov nogogrejcev; ga. Žerjav 3 K; J. Češnovar 1 K; ga. Sebar 1 K; Malvina Weiss 1 K; firma Podkrajšek 2 K; firma Laser 2 kroni; Evgenija Hribar 4 ducate nogavic; J. Podboj 2 ducata nogavic; filialka Urbane 1 ducat nogogrejcev; Meršol 2 kg 20 dkg volne; A. Sinko-vic nasl. I kg volne; učiteljstvo dekliške šole pri sv. Jakobu 2 kg 53 dkg volne in 15 pletilk; Josip Pet-kosig 6 parov nogavic; ga. Souvan 5 m parhata; ga. Regorscheg 3 m parhata; firma Grobelnik ostanke flanel; Iv. Bahovec 3 štrene volne; firma Češnovar 3 pare nogavic; firma Skabernć 6 parov nogavic; Vesel 4 kose Jegrovega perila; Žiben 2 para nogavic; Marta Lapajne 5 parov štick; gdč. Laschitz 3 pare nogavic; gdč. Schrautzer 3 pare nogavic; Marija Strel volneno perilo; firma Gotzl 6 flanelastih srajc: Klemen čič 3 pare nogavic. 3 pare štick; neimenovan 4 pare nogavic, 1 par kolenogrejcev; gdč. Zargi 1 sneženo kapo, 2 para štick: firma Zargi 6 parov nogavic: Ivanka Praznik 6 parov nogavic, 1 škatlo pisemskega papirja; Kalin platno in kontenino; ravnateljica Marout rjuhe in 1 par kole-nogrejcev; ga. Kenda 19 parov nogavic: gospa Jančar 6 parov nogavic; neimenovan 1 srajco, kose platna, 2 para rokavic; Bernatovič 4 srajce; neimenovan 3 srajce; ga. Giontini 22 duc. svinčnikov, 1800 razglednic; Olga Giontini 4 nože, 1 salatni beštek. 6 prašnih krp, 2 trebušna grelca, 1 kos platna, 4 srajce, 1 blazino, 6 prevlek, 2 Kaiserlikerja; Ivan Gajšert 600 razglednic, J. Samec Petričič 30 razglednic: firma Kleinmaver in Bamberg 950 razglednic: nečitljiv 80 razglednic; neimenovan 160 razglednic; firma Gerber 212 razglednic; firma Till 200 razglednic: z^- M. Žerjav 3 rjuhe; gdč. Petrin 3 srajce: gdč. M. Mattanovich 1 blazino in 2 prevleki; firma Praznik 7 knjig.
Današni«  lis* nhseoa 6 strani.
Izdajate!? In odgovorni urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
Pomen giesshtiblske slatine  kot
odvračamo sredstvo pri infekcijskih boleznih potrjuje od dvornega svetnika prof. Hueppe v Pragi pri teh vrelcih napravljena bakteriologična, higienična preiskava, pri kateri so se izkazali giesshiiblski vrelci za praktično brez kali ter okviri vrelcev, priprave za polnitev in vse za razpošiljanje rabljene materialije pa za odgovarjajoče najvišjim higieničnim zahtevam.
HeteorologKno poročilo.
f ii)u natf morjem 3t6-2              Srednji zrital tlak 7Sf m»		
■ ! *« te! š« 1 1 »M 15   Vetf0Vi J     v mm   t- J-		Nebo
19. 20.	2.popJ 737-4 \    132 '■■ brezvetr. 9. zv.   737 8      12 2 7. z j.    737-7      110 |	oblačno dež oblačno
Srednja   včerajšnja  temperatura   11*8°, norm.   99*    Padavina v 24 urah   mm   152-
Kolere
se ubranite najbolje
ako zavžijste dvakrat na dan po Vso 1 pristnega rastlinskega likerja
wFL0RIAN-«a
in si perete usta in  roke z rastlinskim žganjem (fluidom)
„VI VA"
primešanim k vodi«
Oba izdelka, postavno Taro* ▼ana, se dobita pristao od
Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljabljaii, Prešernova ulica.
24». *tev-_

Stran 5.
V brezmejni žalosti dajemo na znanje vtem prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
Alojzij Ogorelec
c. ii kr. stotnik poapolka St ST.
dne   26   avgiuta   t. 1. padel   Častne,   junaške  smrti   na severnem bojnem polju.
Maša zadušnica za prerano preminulega pokojnika se bode brala v torek, dne 27. t. m. ▼ župni cerkvi v Šmarju, ob 9. uri zjutraj.
ŠKOFLJICA, dne 19. oktobra 1914.
3572                                                          talnjeci tstall.
Brez posebnega obvestila.
Id
zlatorumeo, trčan, zajam- j ceno čist,   v   dežicah   s 4 Vi    kg   vsebine,   razpošilja po   K 8*50 Čebelarstvo Ilirska Bistrica.
Učiteljica klavirja
prevzame še nekaj ur. Gre tudi na dom. Poučuje se po moderni metodi. — Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«.                                                3666
obstoječe   iz   2   sob,   kuhinje   s   priti-
kinami, za tak o j  ali november v
mestu ali bližini mesta.                      3556
Ponudbe  na uprava.   »S(ov.   Naroda«.
Trgovski pomočnik
*• šane stroke, dober detajlist, tali premeniti   Službo   s 1. novembrom, j
Prijazne ponudbe pod flŠt. 3549"
na uprarn. »Siov. Naroda«.              3519 j
____________________________________________________
Dekle, šivilja
išče primerne službe. Ima veselje do trgovine.
Naslov,   se   izve v   upravn. »Sov. Naroda«.                                                 3563
Šofer i. mehanik
išče   službe   za takoj.   Dolgoletni
vozač. Izpričevala prve vrste.
Ponudbe   na:   Ev s en    Ruitar, Saurer-Werke  Dunal  IX Hahn-
rjasse 13.                                   3579
wWloitt
ki je vešč v kovanju   kočij   in  podkovan] u   konj.   Stalno   mesto.    Plača   po o£ovoru   — Oglasiti   se   je   pri   J0S.
Kordesu, iz<Jelovatelju kočij, Suiak pri Reki, Lujizinska cesta 20.
K        V I'      V
ocijaz
jaur* *« išče. -gag
Naslov pove iz prijaznosti upravn. »Slov. Naroda«.                                   agnj
licem za svojo vinsko trgovino j na Dunaju              3574
knjigovodjo
gospoda ali gospodično veŠČo ameri-kanskega knjigovodstva Prednost imajo tisti, kateri z izpričevali dokažejo, da so v tej stroki že službovali. Vstop takoj, plača po dogovoru.
A. Kajfež
RiiMi i vion. lučaj IT. felkntm l
i Večja tovarna na Kranjskem isec
| skladiščnega pomočnika
kateri se spozna v rezanem kakor tudi v te?anem blagu ter v prejemanju, kakor oddajanju bla^a ; ako se spozna kaj pri izdelovanju na žagi, ima prednost.                                                3371
Ponudbe   se   prosijo   na   uoram. »Slov. Naroda« pod .,it.   350 3571".
Služkinja za vse
SO sprejme v stalno službo na deželi na Spodnjem Štajerskem pri rodbini z enim malim otrekom. Znati mora samostojno prprosto kuhati, obravnavati perilo in delati na vrtu. S arejše moči imajo prednost. Vstop takoj ali s 1. novembrom.   Plača po   dogovoru.
Ponudba   s   izpričevali     pod    riPB F. 3575"  na upravn.  »Slov.  Naroda«. 3375
Išče se za februarski termiti
priilra iskal
-Ive do  tri sobe t   za   pisarno.
Prednost na Dunajski cesti, okrog sodišča    ali   okrog   glavne   pošte.
Ponudbe   pod   „Pisarna'   na
upravnistvo >Slov. Narodi«  do 4   novembra.                                                  3578
1^        Sidro-         ^^m
Syrup. Sarsaparillae^
reompos.                                 ^
*.«tHo krvi.   SteVImnicm.  K 3 63 i-n  7 ŽO.      "
f Sidro-Ltniment. ^ >
Nadom-stiio za sidro-Pain-Expcl    -
l        So»ecine olejsujece mazilo z« prcv.is it    •,
^           mumaUjcm, trganje po udih, etd.
^*W      CtrV-j.r. ir.n   K   - 90. ' 40, 2 -. ^^T
Sidro - žvepleno - mazilo.
jSelo olajšujoče pri Ijšo^u, solnem teku. iti. Lor.ček  K «.—
L    Dobi. se Kkoro v vsaki apoteki ali pa direktno v                              .
Dr. Ricnter-j"evi apoteki „pri zlatem   A levu". Praga I,             j^
^_^     Ehzabetnstrasse 5. ^^_fn
Zbirka
avstrijskih mm
v  slovenskem   jeziku.
L zvezek:
Kaiojudd lakaa
o hudodelstvih, pretjre$kih
in   prestopkih  z dne 27.
maja 1862 št. 117 drž. za k.
z dodanim
ttstovmim aakoaiot
z dne  17. dec 1862 it. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni   kazenskopravnega obsega.
V plota«  »■■■■   •  S| po nosa lINflk
Jfarotaa k-fera
A.KUNST
Mwtln ojHm Mm. 4.
Veliki zalogi obuval
lae«roko fo veta© aa isker*.
Viakriu svetila se Urrisjejs tetas is
p« aiski cevi. Vse »ere se sersajajeje m
zazaaaajeje. — Pri laeanjiS saročilih saj
se Mag eveii vserce poslati.       40
Josip Stupica
jetrtmetnjer %n noolar
v Ljubljani,   Slomškova  ulica št. 6.
Priporetasi  svoje  bogate  islegs ssjrazličsejSit
konjskih oprav
-------    krasno ©orem.    eno      ------
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druee v sedlarsko obrt spadajoče potreb« ii nelne, že obrabljene vozove in ti ——   konjske  oprave,   — ■■■   ■ ■
Lasne kite
najfiaeie kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vso vrste lasno pod« toge in mrežico — barva za laso in brado „Neril" po 2 in 4 K toaletne potrebščine —- lasulje, brado in druge potrebščine sa maskirani e, vse po solo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega ta Starega trga), s   Postrežba točna ?n vestna.   ::
k Roji
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške s uniforme:
po meri
v najkrajSem času.
' llaiaseia Hkmi lir
volne
za pletenje
vsa kakmsti a bknvmjc Svetnik smv, Mfnk, md-
aHI     mSmpja     ieaOwPjf     esessooe
apett ta nbkentv (b-knsrtkfv).
TOMIJAKI
LJUBLJANA
IkUriiTS ottea S.
nwmna*nw^                      .*■: aiL<e«mmmmmmmmmmmmmmmmmmmnmnmm
ft SANATORHJM • EHONA/J
S ZA NOTOAN^gJ^^gChE -BOLEZNI. S ILJUBLJANA • KOMEt^GMJL 1CA-4 \|
f/ ger-z»wcPravnJU*FR DERGANC \|
Tel sli ki oifle Nine
in                           3553
•• dobi po  ugodni  ceni*
Maor l Petek It Peter sa Krasu.
Preti se rsti fjrtsdllvi Mbre fatiajci
klavir.
Poizve   se   na KariOVSU   OOafl
itav. M/L                                           3557
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri                     43
L SEBĐUKĐ V Spoa, flflđ.
| bili klekiki kiIm v zalogi. — Mmili«sprejemalo H tnfti IZBUjiji.
Priporoča se solidna tvrdka
medni $aIon
damskih   in   otroških   klobukov   v   najnovejših oblikah,   vaeh   vrst   in   raznih   športnih   čepic.
parijo Ootzl
Ljubljana 9
Židovska ulita M. 8.
:: llaintja iiUnl::'
:: ltijnlijt (fil:
Znanja mnfila a lazpeliljajo i obratu poŠto, j
Poiliki uradi
za amerikansko knjigovodstvo in za bančno korespondenco, ki naj bo izvei-ban strojepisec, |Sjr* se takoj sprejme.
Ponudbe z Izpričevali in navedbo referenc na
Savinjsko posojilnico v Žalcu.
3538
Vojni čas!
usodno priliko!
Vsled obile zaloge ur. zlatnine, srebrnine in lepih briljantov, nudim cenj. odjemalcem sedaj še blago po starih cenah, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike in naj si nabavi potrebno. 2000 budilk ur K 4*— in 5 — dokler Se stara zaloga.
Krasna namizna oprava po znižanih cenah. — Kupuje staro srebro in zlato.
V vojnem časa je neobhodno potrebna fina. zanesljivo idoča ura ali žepna
budilka, kakršno dobite samo pri stari res domači tvrdkl
LJUBLJANA, Prešernova ulica št 1.
Kdor nima Časa v Ljubljano priti, naj naroči cenik, ki se pošlje zastonj in poŠt. prosto.
I    C kr. avstrijska   <ggfc državne ielemice.
VOZNI RED
i.n            ■■         Inv/loček z veljavnostjo osi 1. soptosobro 1014.                       ■   m
X vollavaastjo o« 1. septembra 1914 bodo vozili do preklica v okraju
tukajšnega ravnateljstva   s.iodaj   navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem  redu.   Teh  vlakov   se lahko   poslužujejo  vsi   civilni potniki
kros prisilnega legitimiranja.
Ovita! aotaiki, U sa peljejo v Puli, marala Imeti legitimacije a4
a» i. kr. pavaiiatva volno lako v Pulja.
Oaaan U UakUaao glavni kolovivor,
aaavo oseknT vlaki i g«aa ajotraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v
Trbiž.
a aS Oopniapn v Grosuplje (KoCevje), Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža-Toplica). Bubnjarci.
H«aa omaa)Msio v Kranj, Jesenice, Trbiž.
ta*Oa s»opoes»v»o v Grosuplje, Trcbnle, Novo   mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci.
0*ŠO »poior v Kranj, Tržič, Jesenice, Celovec čez Salcburg na Dunaj.
O-aa meoSar v Grosuplje (Kočevje), Trebnje, Novo mesto, Bubnjarci.
ammmSSv o ■a^a_HHMk enmoml lmrnOnTVOn*« osomnl vtokli
n)eaa"(5t Jsnia), Graovpojn (Kočevja).
11*10 dopolono iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2-aS popoldmo   iz   Bubnjarcev,  Novega
mesU (Strale-Toplic), Trebnjega. Grosuplje ••22 postool iz Trbiža, Jesenic, Kranja,
(Tržiča). S-ss ponoči iz  Novega mesta.  Straže«
Toplic), Trebnjega (St Janža), Grosuplja,
(Kočtvja).
ktamaiftka 2alaxnloa.
•a«Omsoatevaegakolotlvoi*a vKamusIk
s smTnmmpmm vsaki 7-40 dopoloM in ob !•« stvooosv
PaiMOa U sUanmika vljakijaaa ok ••41 ajsfltpmj in ob t-41 popolsmia.
l nUnfeMlaaml IlIlISlttll^TSnlaJlatlVf la^neV
Stran 6.
.9LOVt!N5fU NAKUU , dM JU. OKtODra   1914.
249. Štev.
Opozarjamo pri nakupu   vsakovrstnega obuvala za dame,   gospode   in I
otroke na edino    moderno    domače I I podjetje te    stroke    tovarno    Peter I
Kozina 6t Ko. v Tržiču. Tvrdka ima I v Ljubljani, Breg štev. 20 veliko za« j
Ilogo  samolastnih,  priznano    najboljših in za vsako nogo priiežnih izdel-
kov. Cene vsled tega, ker je blago na* ravnost  iz tovarne,  brez konkurence.
člektromonter
kateri   se razume   pri   dvoamo   strojih in   zna   samostojno   inštalacije   izvrše-
vati, se spretne tako].              v>*i
Ponudbe na elektrarno  A. Pogačnik, Ruse pri Mariboru.
----------------------------------------------------------
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejilh kombinacijah pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena diuga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z rnanjsajočtmi se 12                    vplačili
„SLAVIJA"
•••  •  ■■•    vzaiemiio   zavarovalna   banka   v   Pragi.    -■-   -   .•-
laitrmi toadU E SO,7S0'725lS   —   Iipiacaoe   o da k o dnine   ta   kanitailja  K 129,965.30435
Pe velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovacsko-narodno upravo.
—————      V*a   »ojaeaila    dajei       ————                    !
■ar ttitralM lastnimi i LintUiani ^:j'^l^i t GosposKi oliti štet. 12. -ms
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje-Uživa  najboljši sloves, koder posluje.
I Pozor!   Sprejema  tudi zavarovanja proti vlomski tatvini   pod zelo  ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte' i
Stavbeno podjetje:
Prevzamem javne in zasebne stavbef ielezdbetonske mostove, strope itd. — Popravila *r-vršujem po najnižjih cenah. Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila.
Parketna tovarna:
Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara že obstoječa tla.
Strojno mizarstvo:
Izdelujem vsa stavbeno-mizarstvo tičoča se dela, pohištvo te proti naročilu. Izvršujem /udi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah.
Tesarstvo:
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela,kakor: stresne stole, .strope, verande, barake odre i. t. d. — Pojjravila izvršujem    točno   in   solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora.
Ustanovljeno L   1900.
m
V.  Scmgntttl, Ljubljana.
Tehnična   pisarna:   za   skladiščem   državnega   kolodvora.
436
Telefon štev.  299.
Hodni salon
3U. Sefiej-Sfrnafi
priporoča cen/enim damam                  32ii
:    klobuke le najfinejše izeršbe.   : Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
ta Migi
krojač prce vrste
Ljubljana ,    2875
v hotelu, pri JKaiicV
(I. nadstropje)                   -
(nasproti   glavne  pošte)
:: se priporoča. ::
Zaloga iuHa blaga.
L                                                                                                                                                                        1
Razglas.
C. kr. tobačna to?a?sa v L|nbl?ani razpisalo
iiiii Min ioni
za čas od 1. Januarja 1915 do 30. Junija 1916, na dan 2. novembra 1914 konkurenčno razpravo. Ponudbo za to dobavo morajo se najkasneje do 12. ure dopoldne omenjenega dce o. kr. tobačni tovarni vposlat!. Popolna vsebina razglasa, kateri se tvnradno labko vpogleda, se nahaja v uradni „Lai-bacber Zeitang".                                                                                        3562
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
doe 15. oktobra 1914
Jadranska banka Hlijalka v LJubljani
Centrala v Trstu. Filijalkc v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
s   Živahna zveza z AstsHko.   s                            Delniška  glavnica  K 8,000.000.                           Nakazila v Ameriko In akrediflvL
Kepnfe in prodaja vrednostne papirje (rente, zastavna pisma, delnice, srečke itd.) — Valnte in devize. — Promese .             k vsem žrebanjem. =^=
Sprejema vloge na hranilne kfttice
ter na žiro in tekoči račun.   203
Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga.
Bentnl davek plača banka iz svojega.
Eskomptira s menice, devize in faktnre. — Zavarovanje vredn. papirjev proti knrzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk brezplačno. — Rembonrs-kreditL ===== Borzna naročila. — Inkaso.------
Najnižje cene.
Najnižje cene.
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani.
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogreba v Ljubljani in na deželi od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtin kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih.
__________                          Ima bogato  zalogo
n«*m   mmtMmmaftm   mm ■Malin'*    kakeri kovlnaate In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, OSSIl   POITEDSCin   JU luNICC,               -metne cvetlice, kovine, porcelana in perL
Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in se bode prepričal, da so cese znatno nižje kakor drugod!   Ceniki so franko in zastonj na razpolago. Posebao so nuli priporoča caka ■■!■■■!■■■ aa eeieN, M knafe sio|ee v deželni bolnici.   T« popreko   oskrbele po izredno niskih cenah.
■t ene 'mm m mm ■*•*»             JOSIP TTJEK.