F r - * St. 51. V Trslu, v sredo 27. septembra 1882. ijlusilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V sdinotti j« rnoftt. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in »aboto o poludne. Cena za vse leto je €5 gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trstu v>o E» kr., v Gorici in v Ajdovščini poOkr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo »vla Zonta rrl>. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vla Torrente« Tip. Huala; vsak mora biti frnnkiran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti se no vračajo. — Jnsernli (razne vrste naznanila in poslanice) bu zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Vabilo na naročbo. S I. oktobrom se začne zadnje četrtletje tekočega leta. Vabimo torej uljudno vse gg. naročnike, katerim naročnina poteče, ali kateri so še za minole mesece kaj dolžni, denarje kmalu poslati. Za V« leta se plačuje I gld. 50 kr. Tudi nove naročnike rado sprejemamo. Opravništvo «Edinosti». Slavnost blagoslovenja zastave delalskega podpornega društva v Trst/u. dne 2delalsko podporno društvo« tržaško, 20. pevski zbor skedenjski se zastavo, potem razne manjše deputacije in pevski zbori iz okolice. Točno ob 9. uri je odšel ta prekrasni in velikanski sprevod skoz Acquedotto, Corsia Giulia Eroti Sv. Ivanu. Tam kder krene v bosketu cesta v v. Ivan, stal je lep slavolok, kateri so postavili Sveto IvanČani, in za kar gre posebna zasluga g. Antonu Trobcu, vrlemu, uže čez meje Trsta znanemu rodoljubu. Pri slavoloku pa je stalo 12 krasnih v elegant-nej okoliškej noši opravljenih deklet iz Sv. Ivana. Pozdravile so najprej hrvatske, potem druge goste in pripele na zastave zagrebškega Sokola, društva »Kolo« iz Zagreba in Sokola tržaškega prekrasne vence. — Zdaj so uže tudi začeli streljati pri Sv. Ivanu in sprevod se je pomikal slovesno, veličanstveno proti slavnostnemu prostoru; tam je goste zopet pozdravil novano po Mariji Tereziji, terezijsko mesto. Da si tudi ste staro mesto, in novo mesto bile sestri, a vendar se je nju značaj v mnogih stvareh razločeval. Staro mesto se je trdno držalo starih svojih šeg in navad, imelo je svoje predpravice, svoje zakone, svojo staro zgodovino, svoja sporočila, svoje praznike in veselice. Novo mesto p i je bilo sestavljeno iz vsakovrstnih od devet strani sveta sem nadošlih življev, trgovcev, delalcev, obrtnikov itd. Tudi različno gosposko in pravico ste imeli staro in novo mesto, zato nastanejo prepiri in zdražbe mejsebojne. Marija Terezija uvaževaje veliki upljiv složnega mirnega živenja na razvitek blagostanja, pridruži novo mesto staremu mestu, da mestna gosposka (občinsko zastopništvo) ima iste sodnje pravice imeti nad novim, kakor nad starim mestom. Občina je za to pravico plačala cesarici 20.000 goldinarjev odškodnine. Od tistega časa je Trst ena sama občina (soseska), staro in novo mesto, pod enim občinskim načelnikom in eno ter isto mestno upravo; staro mestno obzidje se je tačas podrlo, samo imena še ostajejo nekedanjih mestnih vrat: porta »Donota« (vrata nočna = di notte? ako ni dolnata?) porta in ulica »Riborgo« (na^i ljudje pravijo: na Razb6rji)in porta in ulica »Gavana« (tuorda kalna — kavuena?). Mnogo novih naprav in mestnih poslopij je iz one dobe. Uže od rimskih časov je bilo neko znamenje na skali: Ćuk (Zucco), neka morska svetil-nica; Marija Terezija pa je dala napraviti oni dolgi mol, morski jez, od starega lazareta do svetilnice ali lanterne. Mnogo se je neki potrosilo pri onem ves odbor in gospodičine družice iz Trsta in okolice, 36 krasotic z helo rumenimi, rudeče belimi in modro belimi šerpami; g. podpn d-ednik Polič pa je odkazal mesta vsetn društvom blizo tako-le: veterani in Sokolove! so delali špaliro od glavnega, s prekrasnim slavolokom odičenega slavoloka do altarja. Pred^ al-tarjem je stalo kakih 14 zastav raznih došlih društev, na desnej strani ne daleč od paviljona je stalo društvo »Kolo«, za njim razne čitalnice, na levo pa tržaški in okoliški pevci, za njimi razna podporna društva, okoličanska društva in mnogo deputacij.--Občinstvo je imelo pred seboj lepo okrašeni altar, na vsakej strani altarja pa sta bila dva prekrasna paviljona, eden v narodnih, drugi v belgijskih barvah; slavnostni prostor je bil pa ves ondan z visokimi mlaji, na katerih so vihrale narodne in druge zastave, mej tem, ko je ves Sv. Ivan bil preprežen se zastavami in drugim lišpom. Zares velikansk navduševalen prozor J Slavnostin prostor se je kar najjlo napolnil z ljudstvom, bilo je od 12 do 13.000 Ijuii, tako so sodili tudi nemški in italijanski listi. Paviljon na desnej strani so napolnile elegantne tržaške dame, na levej pa odlični gospodje: poslanci, višji uradniki, trgovci in nekatere odlične deputacije, mej gospodi srno zapazili drž. poslance g. Bnrgstallerja, Nabergoja, dež. poslancu Nadlišeka, potem višjega drž. pravdnika, gosp. Schrotta, g. Klodiča, g. Račke-ja. Blizo vhoda je bila na višjem mestu godba pešnolka nadvojvoda Albreht, na drugej strani bliže paviljonov pa je stala godba goriškin veteranov. Tako je bilo vse lepo razdeljeno na slavnostnem prostoru. Pri vhodu pa so čakali vsi odborniki in 30 družic. Vse je pričakovalo trenotka, ko dojele kumica — namestnica in go*p. namestnik. Še pred 10. uro je došel gosp. župan, katerega je sprejel dež. poslanec Nabergoj ter ga peljal v paviljon, 'ločno ob 10. uri pa je naznanil grom topiČev. da se bliža kočija z visoko gospodo, ob enem so začeli tudi zvoniti, Nj. eks. g. namestnik in njegova gospa soproga Izstopita iz kočije, za njima namestniški tajnik, g. vitez Conti. Odbor sprejme namestnika in kumico — namestnico prav spoštljivo; predsednik pelje visoko gospo v paviljon, za njo gre Nj, eks. namestnik spremljan po podpredsedniku in g. Gonti-ju, drugI odborniki in udje slavnostnega odseka pa spremljajo družice. Ljudstvo je živo pozdravljalo visoko pospodo, obe batidi ste godli narodno hiinno, trobentači pa generalni marš, prizor je bil resnično ganljiv. — Kumica — namestnica sede na o llični prostor v sredi paviljona na desno, na vsako stran se pa postavijo prekrasne mestne družice v belej opravi, mej tem ko se družice v okoličanskej opravi postavijo po stopnicah na vsako stran kumice; vse so imele prelepe šopke iu predsednik poda tudi kumicl — namestnici veliki jako umetno po g. Poiarju napravljen šopek. Nj. eks. namestnik sede v desni paviljon zraven župana, odborniki pase postavijo za njim. Vsak je občudoval i ženski paviljon, one krasotice, tako lepo opravljene< nasipu, da je poznej francoski cesar Napoleon 1. 1797, ko je bil v Trstu, rekel: »kaj to je tisti mol, čegar vsaki kamenje stal cekin?« (Gavalli s. c. 132). Pa za Marije Terezije ni bilo še onega svetilnega stolpa, ki je dandenes, dozidal se je še le 1. 1834. Tudi veliki mol »san Carlo« se je takrat dozidal, in novi lazaret v onem kraju, ker je začetek kolodvora tržaškega in nove luke pred malo leti zasut. Imenoval se je oni lazaret po cesarici Mariji Tereziji: lazaret sv. Terezije. Ime Marije Terezije pa vedno ostane zlatimi črkami napisano v zgodovini tržaškega mesta, ker mu je pripravila dobre vode, katera je Še dandenes izpod griča Temenjaka pri Vrdelji napeljana v Trst po vodotoču (akvedotu) v tri glavne vodnjake: na velikem trgu, na borsnem in na trgu rudečega mosta. Mej poslopji iz dobe Marije Terezije nam je omeniti najprej cesarsko namestniško palačo, katera še dandenes v istem stanu služi kot stanovanje c. k. namestniku, in ako cesar v mesto pride. Potem stara »Borsa« trgovska shodna palača, kamor so se trgovci ob določenej uri skup shajali ter svoje trgovinske zadeve določevali. Trgovinsko društvo, imenovano »Borsa«, pa je bilo 1. 1775 sestavljeno iz 40 bogatih trgovcev, ki so bili udje dosmrtni, pa niso zastopali skupnih trgovinskih zadev, ampak le svoje lastne koristi in kupčijske zveze. Iz one dobe je velika »dogana«, in pa kanal pred cerkvijo novega sv. Antona. (Dalje prihodnjič.) ki so obdajale namestnico. — Zdaj da »Sokolski« trobentač znamenje in začne se sv. maša. Najprej zagode vojaška godba »Pred Bo^om«, za njo zapoje »Kolo« hrvaško mašo in tako se vrstita mej mašo godba s hrvaškimi pevci. — Petje »Kola« je vse nazoče kar očaralo, posebno iznenadilo je to tako precizno, ganljivo petje visoko gospodo. Gosp. Fisenhut, pevovodja »Kola«,pokazal je menda vsem nam Tržačanom, še celo Italijanom, kaj je lepo petje. — Po sv. maši, katero je bral ki zbor zapojeta na to slovansko himno Jenkovo. Mej blagoslovenjem so grmeli topiči in zvonili so zvonovi. Zdaj se začne ceremonija zabijanje žebljev. Prvega zabije č. gosp. župnik v imenu"Boga očeta, sina in svetega duha, druzega prevzvišena gospa kumica-na-mestnica v imenu najviše kumice cesarjevne Štefanije in v svojem, tretjega Nj. eks. namestnik v imenu Nj. Vel. eesarjeviča in v svojem, četrtega g. župan Baz-zoni v imenu mesta in v svojem imenu, potem predsednik društva v imenu društva in v svojem, potem predsedniki vseh zastopanih društev, potem družice zaporedoma in naposled vsi viši gospodje uradniki, poslanci i. t. d. Ko rnine ta cerimonija, gre vsa.go-spoda zopet na svoja mesta, zastavonoša vzdigne zopet zastavo in jo nese blizo tribune, na katero zdaj stopi predsednik Dolenec in govori ta le slavnostni govor. Visokočestita gospoda, predragi rojaki in rojakinje i Jako pomenljiv dan praznuje denes naše podporno društvo; njega zastavo, pod katero se ima zbirati to naše društvo v veselju in tugi, prav zdaj je blagoslovila roka zastopnika božjega in vsi tukaj zbrani družabniki in gostje povzdigovali smo svoje molitve k nebesom, da Bog blagoslovi, Bog ohrani to naše dobrot voritel j no diuštvo. Pri nas Slovencih je namreč stara in lepa navada, da se v tngi in veselji in pred vsem spominjamo najvišjega nebeškega bitja. A kakor je vkore-ninjena pri nas ta navada, prav tako se po starem običaju pri vseh {slovesnih prilikah spominjamo tudi kaj z veseljem našega vladarja. — Pa kaj ne bi se spominjali posebno našega sedanjega cesarja, Fran Jožefa 1., kateri je prav te dni osrečil našo deželo s6 svojim blagonosiiim pohodom in pri tej priliki srca vseh Slovencev tako navdušil, da nam ostanejo za vedno nepozabljivi oni prekrasni dnevi, ko srno uživali nenavadno srečo, da smo videli in občudovali vzvišeno velikodušnost našega premilostljivega cesarja in njega obitelji; kaj ne bi se navduševali za vladarja, pod katerega modro vlado smo baš mi Slovenci dosegli, da se moremo svobodno razvijati kot narod in da moremo snovati društva v naš duševni in gmotni prospeh. Menim, da mi vsi tukaj zbrani smo v tem obziru le ene misli, in da se naše želje najlepše stri-najo v skupnem našem klicu, da pred vsem Bog živi, Bog ohrani našega presvitlega cesarja Fran Josipa I. in našo presvitlo cesarico Elizabeto. Živio 1 (Gromoviti »živio«-klici in godbi svirati cesarsko himno). A naše društvo ima še posebne dolžnosti do najvišjih osob; ono je bilo tako srečno, da ga je vzel pod svoje mogočno varstvo sam cesarjevič Budolf in da se je tudi njegova visoka soproga cesarjevna Šte-tanija toliko ponižala, da je prevzela mesto kumice pri krstu naše zastave; — tolika čast nI Še doletela nobenega slovenskega društva. To pa dokazuje, s koliko ljubeznijo objema srce našega eesarjeviča vse avstrijske narode brez razlike in kaka neizmerna velikodušnost diči tudi bodočo našo cesarico. — Ako se pa naše društvo po pravici ponaša s-č svojim visokim pokroviteljem, mora ono tudi paziti na to, da bo vredno take visoke milosti in da se bode vsiedar moglo ponašati z najčistejšim avstrijskim patriotizmom in s pametno delalnostjo na polju izobraževanja in pravega, plemenitega človečanstva; ono mora postati pravi uzor družabnega živenja. V tem zmislu vabim pri tej slovesnej priliki vse družabnike in visokočestite goste, da zakličejo trikratni »živio« visokemu protektorju društva in visokej kumici naše stoprv krščene zastave: Bog živi eesarjeviča Rudolfa in cesarjevno Štefanijo! (Gromoviti »živio»-klici in godbi svirati cesarsko himno). Hvaležno spominjati pa se moramo pri tej priliki tudi druzega zaštitnika našega društva, ki je dozdaj vedno podpiral naše še mlado društvo ter ga tudi priporočal na najvišje mesto, spominjati se moramo tudi njegove preblage soproge, ki denes nadomestuje visoko .cumico: Njegovo ekscelenco, namestnika g. barona Prelisa in Njeno ekscelenco kumico-namestnico gospo baronico De Pretiš naj Bog živil (»Živio.-klici.) Jako češčeno je tudi naše društvo s tem, da nas je počestil sam tržaški župan se svojo navzočnostjo in s tem tudi on priznal važnost našega društva in naše zastave. To nam daje tudi dobro upanje za boljše razmere mej narodnosti v Trstu. »Živio« torej župan tržaški! (Močni »živio«-klici). Konečno naj mi bode dovoljeno, da v imenu našega društva izrazim najtoplejšo zahvalo vsem društvom in gostom, ki so nas počestili s6 svojo nazoč-nostjo pri tej spominskej slavnosti in s temdokazala kako simpatično je njim vsem naše še mlado društvo. Zahvaljujem se v prvej vrsti društvom in gostom iz Hrvatskega, društvom in gostom s Kranjskega in društvom in gostom z Goriškega, — Vsa ta društva so nase narodnosti; a kar našemu prazniku daje še po- sebno imenitnost, to je, da so tukaj zastopana tudi društ va drugih narodnosti, ki z nami skupaj žive tukaj na Primorskem in osobito v Trstu: jaz menim razna podporna italijanska društva tržaška, naše veterane, mej katerimi se nahaja tudi mnogo naših bratov Slovencev in nemška društva, katera so poslala k naŠej slavnosti svoje zastopnike. Dokaz nam je njih pohod, da so ta društva nam prijazna in da so ona z nami enakega menenja, da vse tukaj živeče narodnosti morejo mej seboj živeti kakor pravi bratje, ako vse skupaj navduŠa patrijotična misel, da je Avstrija nad vse. Gledč na to ima torej naša denašnja slavnost še poseben vzvišeni pomen, ona je pobrati-mija vseh tržaških avstrijskih patrijotov brez razlike naroda. Vsem našim gostom od daleč in blizo kličem torej navdušeni: »Dobro došli I« In zdaj še le dovolite mi, visoki in čestiti gostje in bratje družabniki, da izpregovorim nekoliko besed o denašnej slavnosti, o našej prekrasnej zastavi, katero posebno diči in odlikuje trak, kateri je zastavi podelila visoka gospa kumica. Krščena, razvita je zastava. Naj se veselo vije pod jasnim nebom! Ona, ki je sama prekrasen plod bla-gonosnega dela. naj vabi nas in kliče na mirno, bla-gonosno delo. Zbirajmo se, zataborimo se v njenej senci. Marljiva in razumna roka je v našo zastavo lepo všila ul, ali bučelni pahj, podobo marljivosti in vzajemnega, mirnega dela, katero živi in blaži svet. Da, resnično, predragi rojaki in domorodkinje, podoba je lepa, primerna, izpodbudljiva; bodimo tudi mi, kakor bučele v ulu, one, združene v mnogobroj-nem društvu, marljivo letajo ves božji dan, od zore do mraka, od cvetice do cvetice ter zbirajo sad svojega truda na lastnem domu v ulu. Tukaj delajo ču-dovitno umetno satovje ter ga polnijo s6 sladkim medom. One delajo skupno za-se, za zunanji svet, za telesni in duševni prid Človeštva, one delajo v slavo božjo. Sveče, ki gore na altariih naših svetišč, delo so njihovih nožić. One uže od nekdaj v mirnej družabnej zvezi veselo živć in delajo brez zavidnosti v naj-lepšej slogi, ker bi delo posameznih bilo brezvspešno in brez koristi; ono ne trpe mej seboj lenuhov in kva-rilcev. Navajene dela in lepega reda, odstranijo iz ula vse, kar jim je na poti in v kvar, one imajo v svojem kraljestvu kraljico, katero spoštujejo in ljubijo, kakor svojo mater. Ali ni to lep vzgled, velik nauk? Ali nas to živo ne opominja, da se moramo tudi mi združevati v složno delo, da se mora naše društvo množiti in raz-cvitati, kakor spomladi rože napolju? Kar je v našem narodu v Trstu in okolici delalskega stanu — in delalci smo vsi — vsi se moramo vtnboriti pod vihrajočo zastavo, katero smo denes slovesno razvili. Prisezimo nanjo, da bomo vzajemno in marljivo delali v lepej slogi, ker iz tacega dela izvira blagostanje, moč, sreča, blagoslov. Vzajemno delo je spreobrnolo puščave v rajske vrte, postavilo mirne koče v tihe doline, božje hiše na vrhe naših gor, zidalo mesta, stesalo ladije, prevrtalo hribe, zvezalo dežele se železnicami, prepreglo zemljo z brzojavi, s prekopi zvezalo morja. — Mirno, vzajemo delo je privabilo divjaka iz temnega gozda, sprejelo ga v omikano človeško društvo, ustvarilo družine, občine, države, iz njega so se porodile vse učenosti, vse umetnosti, vse sladkosti in ugodnosti, katere uživa človek na svetu. Delo ima zlato dno, ono blaži človeka in je človeku največje dobro; krepi mu telo, hrani zdravje in um bistri, ono mu napolnjuje srce z veseljem in zadovoljnostjo in sam Bog govori v svetem pismu: »Jaz sem človeka za delo ustvaril«. Tedaj prijatelji in prijateljice, na delo, na vzajemno delo I Oklenimo se s Živo ljubeznijo, z vsem srcem društvu, katero si je na svoj prapor zapisalo prvi potioj človečanstva: »v slogi je moč« in katerega gaslo je: »v zajemnem delu, vzajemna podpora«. Širimo mej znanci in prijatelji zavest o blago-nosnem njegovem namenu, priporočajmo ga vsemu našemu narodu, da se zbere ves v senci njegove zastave, da vzraste in se okrepi ter si pridobi podpornikov, kolikor košata lipa perja na spomlad. KrSčena, razvita je zastava, zbirajmo, zataborimo se v njenej senčil Kakor bučela v panju ljubi in priznava svojo kraljico in skrbi za korist cele male državice, tako tudi mi v našem društvu gojimo pravo ljubezen do naše ljube Avstrije in do našega naroda. — Zastavonoša, tukaj izročam Vam v božjem in v imenu našega društva prelepo zastavo, da jo vedno visoko nosite in branite društvu v čast in slavo! Kakor ste bili hrabri na polju česti, tako hrabri bodite zdaj tudi na polju mirnega dela in kadarkoli in koderkoli nosite to zastavo, ter jo povzdignete, zgodi naj se to na čast našemu društvu, katero naj Bog ohrani ^ter vzame pod svojo najmogočnejše varstvo! Bog živi naše društvo! (Gromoviti »živio«-kliciJ Po govoru pridejo družice iz paviljona pred zastave in venčajo mej petjem Hribarjeve kantate v prvo novo krščeno zastavo, po tem pa vse druge zastave, na kar se začne pozdrav zastav. Zastovono-sec pod. del. društva stopi se svojo zastavo v sredo polukroga, kateri so napravili drugi zastavonosci se svojimi zastavami, vsak zastavonosec križa dvakrat na desno in levo novo krščeno zastavo in tako gre zaporedoma. Po dovršenem pozdravu napravijo zastavonosci špaiir od oltarja proti vhodu. — Predsednik gre najprej pred prevzv. gospo kuruico namestnico in se j>*j zahvali v imenu društva, in naznani, da je slovesnost končana, na enak način k namestniku. Potem kumico — namestnico zopet o Ivede skoz spaliro zastav veteranov in Sokolov do vhoda, mej gromom topičev in sviranjem cesarske himne obeli godeb ter živioklici zbranega ljudstva; za visoko gospo je šel gosp. namestnik spremljan po podpredsedniku, potem družice spremljane po udih slavnostnega odbora, na posled druga gospoda. — Pred vhodom se visoke gospode prav prijazno poslovi od odbora in otide s kočijami mej gromom topičev in živioklici. Društva pa se zopet postavijo v red in stopajo v istem redu kakor so prišla z razvitimi zastavami in z godbo na čelu do Politeama Bossetti, kder spravijo zastave v velikej dvorani. Tako je minola slavnost blagoslovenja prve blagoslovene slovenske zastave v Trstu. — Slavnost je bila ne le velikanska in imposantna nad vsako pričakovanje, temuč bila je tudi ganljiva; bili so momenti, ko so našim ljudem igrale solze v očeh. — Pa kaj bi ne bil ganjen Slovan, ko vidi, da na njegovo zastavo vežejo visoke vladne osobe trak, kateri je podarila satna naša bodoča cesarica in da tržaški župan sam tudi priznava našo zastavo s tem, da pribija v njo žebelj. Menimo, da odslej saj ne bode mogel nihče več dvomiti o legalnosti naše slovenske zastave. Slavnost ta pa je bila tudi neka pobratimija mej vsemi tukaj živečimi narodi, ki vsi nahajajo svoj zaštit in svojo srečo v mogočnej Avstriji. (Dalje prihodnjič.) Kranjski deželni zbor. V seji 19. t. m. so precej v pričetku narodni poslanci zarad nemškega »Schulvereina« izročili to-le Interpelacijo do preblagorodnega gosp. c. Ar. deželnega predsednika' Nemški »Schulverein« omenja v svojem poročilu, ki ga je 18. maja t. 1. podal občnemu zboru, tudi svojega delovanja na Kranjskem, ter p.iavi: »In Krai n durite, mit Ausnahme der Sprachinsel Oottsehee, die eine Sonderstellung einnimmt, die Tha-tigkeit des »Schulvereins« wohl in ntichster Zeit stiirker in Anspruch genommen werden. Bisher be-sehrankten wir uns darauf, Remunerationen fur be-sondern, ttber das Pflichtmassige hinausgehenden Eifer ira deutschen Sprachunterrichte an gemiseht-spracbigen Schuleri auszuscbreiben und zu bewilli-gen. Solcbe Remunerationen erfolgten fUnf im Jahre 1881, sechs sind fur das Jahr 1882 ausgeschrieben.« (»Na Kranjskem, razven jezičnega otoka kočevskega, ki ima svoje posebne razmere, utegne imeti »Schulverein« v najbližjem času pač več opraviti. Dozdaj smo razpisovali in dovoljevali le nagrade za posebno dolžnost presegajočo gorečnost v poučevanji nemškega jezika na večjezičnih šolah. Takih nagrad smo dali 1. 1881 pet, za 1. 1882 je razpisanih šest.«) Za tem omenja še posebej svojega delovanja na Kočevskem, rekši, da je nemški »Schulverein« z svojimi doneski tam pripomogel k ustanovitvi 6 šol, po-darivši za šolska poslopja na Smuku, Topli Rebri in Poljanicah po 1000 gold., za šolo v Šeflajnu 2200 gold., v kojih je vštetih 1000 mark, ki jih jo prejel iz Mogunca. za šolo v Maverlu 8800 gobi., za šolo v Grčarieah pa hišo, katero je gosp. Jurij Stampfl iz Kočevja podaril »Schulvereinu«. Nas bi pač malo brigalo, kaj nemški »Schulverein z svojimi denarji počenja, ko bi se šopiril samo po nemških deželah in bi se poganjal samo za varstvo in obrambo nemltca (Wahrung und Ver-theidigung des deutschen Volksthumes), drugo narode pa pustil pri miru in ne segal v njihove pravice; toda njegovo dosedanje delovanje priča, da mu ni mar za varstvo in obrambo, ampak ta čedalje večje raziirjevanje nemStva, za ponemčevanje naroda slovenskega, za kratenje njegovin najsvetejših pravicI Znano je, da na Kranjskem, razven na Kočevskem in v Weissenfelsu, žive samo Slovenci. To pri-poznava tudi »Schulverein« sam, ker v omenjenem poročilu Kočevje imenuje »jezični otok«, ki ima svoje posebne razmere — »eine Sprachinsel, die eine Sonderstellung einnimmt.« Ko bi bilo tedaj »Schulvereinu« res le za varstvo In obrambo nemštva mar, imel bi v našej deželi samo na Kočevskem kaj opraviti, ali prav za prav še tam nič, ker nikomur ne pride na misel, uemško narodnost KoČevarjev spodkopavati . •Schulverein« pa v omenjenem poročilu prav Kočevsko izločno izjema in poudarja, da bode treba v drugih, tedaj slovenskih delih naie dežele razvijati veliko večjo delavnost, nego doslej. Kaj bi imelo to veliko-nemško društvo, ki svojo podporo dobiva cel6 iz vnanjih dežel in je v zvezi z jednakimi družbami države nemške, v naših slovenskih krajih pač opraviti, ko bi se nameravalo razširjati nemštvo in po-nemčevati našega naroda slovenskega I Prav jasno to spričujejo in potrjujejo ti-le dogodki: V Maverlu, v okraji črnomaljskem, kder poleg Slovencev žive tudi nekateri Nemci in so imeli do sedaj sicer javno šolo. pa le za silo, hoteli so napraviti redno šolo, in »Schulverein« jim je nemudoma zagotovil denarne podpore za zidanje šolskega poslopja, ako se zavežejo, da bode iola nemiha. Okrajni šolski svet črnomaljski, ki ima pri ustanovitvi novih Šol v svojem okraji preiskovati raznotere razmere, storil je to tudi v Maverlu, ter našel, da je tam 45 za Šolo sposobnih otrok. Mej njimi jih je 14 govorilo in umelo samo slovenski, 9 jih je govorilo slovenski, pa umelo tudi nekoliko nemški, 7 govorilo in umelo je slovenski in nemški, U govorilo in umelo je samo nemški, 4 govorili so nemški, pa umeli tudi nekoliko slovenski. Okrajni šolski svet je hotel ozir jemati na te dejanske razmere in pravičen biti obema narodnostima, da bi nobena ne imela uzroka, pritoževati se. Pripoznal je torej potrebo šole, ob jed nem pa deželnemu šolskemu svetu priporočal šolo tako osnovati, da bode za nemške otroke nemška, za slovenske pa slovenska, in bi jedni prihajali k pouku do-poludne, drugi pa popoludne. Deželni šolski svet je temu predlogu okrajnega šolskega sveta črnomaljskega pritrdil, in sklep se je nemškemu »Schulvereinu« sporočil z dopisom okrajnega šolskega sveta črnomaljskega iz 21. maja 1882, št. 327, v katerem da se je s to določbo po naznanilu deželnega šolskega sveta iz 5. maja 1882, št. 550J željam nemškega, • Schulvereina* ustreglo, kolikor je bilo po sedaj veljavnih postavah mogoče. Človek bi mislil, da bode »Schulvorein* radostno sprejel to naznanilo, ker je imel zagotovilo, da se bode z nemškim poukom varovala narodnost nemških otrok; in ne pridejo v nevarnost, se po slove nskej šoli izneveriti nemštvu. Toda »Schulverein« je šolo v Maverlu smatral za svojo popolno lastnino. Kakor je razvidno iz preiskovalnega zapisnika kraj nega Šolskega sveta črnomaljskega iz 3, avgusta 1882, št. 78, bil je »Schul-verein• uže s pričetkom šolskega leta 1881/82 Mavri-skemu začasnemu učitelju Schnarzu zaukazal, naj slovenski pouk iz lole popolnem izključi, ter poučuje le nemški, kar je omenjeni učitelj kot prepokorni sluga nemškega »Schulvereina« tudi storil. Šolske oblasti o tem niso menda nič vedele, vsaj zoper to niso nič ukrenole. To od »Schulvereina« tako tihotapsko pričeto ponemčevanje Maverlske šole bi bilo pa zastonj, ako ni se bila šola po sklepu c. kr. deželnega šolskega sveta osnovala z dvema oddelkoma, nemškim in slovenskim. Zato je »Schulverein« napel vse svoje žile, da to zabrani, ter je s pismom dne 7. junija 1882, št. 2903, na dotični poziv okrajnega Šolskega sveta črnomaljskega odpisal, da za tako lolo ne dd nič, ker bi bilo to zoper njegove težnje in njegova pravila, po katerih sme podpirati le Čisto nemlke šole / Ali ni to jasen dokaz, da je »Schulvereinu« v prvej vrsti mar le za ponemčevanje naših slovenskih otrok, ker jih hoće siliti, da bi hodili v nemško šolo, dobivali čisto nemški pouk in se izneverili narodnosti slovenskej? Kaj je njemu mar samo za nemške otroke 1 Ostanejo naj brci pouka, zdivjajo naj in duševno poginejo, ako mu niso za vabljenke, s katerimi more v svoje nemške mreže ujeti vsaj dvakrat toliko slovenskih otroki Ko se je omenjeni odgovor »Schulvereina« raz-vedel, začeli so njegovi agenti in misijonarji Maverl-čane slepiti, da sedaj ne dobe nobene šole, da bi bilo za nje vendar le bolje, ko bi imeli nemško šolo, kakor nobene itd. Ljudje so tem lažnjivim besedam verjeli ter v strahu, da ni morda res ne dobili Šole, ako nemški »Schulverein« umakne zagotovljeno podporo, po nasvetu omenjenih agentov podpisali prošnjo do deželnega odbora, naj posreduje pri deželnem šolskem svetu, da uniči svoj prvotni sulep o maverlskej šoli ter v Maoerlu ustanovi nemško šolo. Večina deželnega šolskega sveta je radostno sprejela to prošnjo ter ovrgla svoj prvi sklep in ustrezaje želji nemškega »Schulvereina« z odlokom dne 18. julija 1883, št. 1081, zaukazala, da nova, lola v Maverlu mora biti nemška, slovenski jezik pa se ima poučevati le kot obligaten predmet. V tem odloku, ki se je nemškemu »Schulvereinu« uaznanil s pismom okrajnega šolskega sveta črnomaljskega une 5. avgusta 1^82, št. 43š, mej drugim stoji, da se prvi sklep deželnega šolskega sveta pre-klicuje in zuukazujo ustanovitev nemške šole v Maverlu, ker bi delitev jednorazredne lole v dva oddelka, kakor je bila prej sklenena, prizadevala veliko težav in bi bil jako dvomljiv tudi vspeh pouka in smoter, ki ga imajo ljudske lole. 'ia sklep c. kr. deželnega šolskega sveta je tem Čudnejši, ker ravnokar omenjenih, sedaj tolikanj važnih poiuislikov, da je bilo treba zarad njih cclo prvi sklep zavreči, ni imel, dokler nemški »Souulverein« ni odrekel svoje podpore, kar spričuje, da naš deželni Šolski svet svoje sklepe ali silno lahkomišljeno in površno dela, ali pa, da pri našem vrhovnem šolskem uradu beseda tujega »Schulvereina* več velja, nego dobro utemeljeni razlogi in predlogi njegovega pod ur ada, okrajnega lolskega sveta. (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Zadnje dni se ni nič posebno važnega pripetilo v političnih stvareh, ni doma, ni na inozemskem. Notranja polilika se še vedno, in po vsej pravici, najbolj peča s cesarjevim popotovanjem in osobito s tržaškimi razmerami, o katerih poročamo nekoliko na drugem mestu. — Z Dunaja so zadnje dni dohajala poročila, da noče tržaški deželni namestnik odstopiti, a mi v ta poročila nemamo nobene vere, ker postopanje našega deželnega namestnika prav nič ne kaže na odstop, ampak on dela, kakor bi hotel večno na Primorskem vladati. — Važne so nam Slovencem obravnave kranjskega deželnega zbora', o teh pozneje vainiSe reći objavimo, ker zdaj imamo drug posel, pa premalo prostora in Časa. Ce pa miruje politika, ne mirujejo nebeški elementi t nesreče. O groznih povodnjih smo poročili uže zadnjič i tudi danes. Siba božja je zadela več naših dtžel, pa tudi zunanjemu svetu, vzlasti Italiji in Ameriki ni prizanesla. Iz Amerike poročajo o Še veliko hujŠin povodnjih in nevihtah, nego so bile pri nas. Na otooih v velikem oceanu pa je vihar odnesel 15U0 hiš, 13 cerkev razrušil i več ladij potopil. Na železničnem mostu, ki drži čez Dravo pri Oseku, zgodila se je zadnjo soboto grozovita nesreča Ko se jo peljal čezenj vlak z vojaki, zrušil se je en obok in padlo je v Dravo šest vagonov, v katerih so bili natlačeni vojaki huzarji. 25 jih je utonilo in dva delalca, ki sta imela opravek na mostu, bila sta usmrtena. V bolnico pa so prinesli 15 ranjenih hu-zarjev, maši ni nt se je rešil s tem, da se je na telegrafskih dratovih vzdržal. — Pravijo, da je voda most izpodkopala i da je nezmožnost iu nemarnost uradnikov in inženirjev to nesrečo zakrivila. Vnanje dežele. Papež je v konsistoriju 25. t. m. imenoval poslanca v Parizu in Madridu za kardinala in več novoimenovanih škofov potrdil, mej druzimi tudi poreško-puljskega škofa. prč. gospoda Zorna. Ruski car z vso svojo rodbino je bil zadnji teden v Moskvi, a ni Šel zarad tega v to mesto, da bi se bil dal kronati, ampak obiskal je vse imenitnejše tamošnje cerkve, zavode in naprave ter bil trikrat v razstavi. Tudi Črnogorski knez ga je tja spremil. Carja je Moskva navdušeno sprejemala in pozdravljala, pa tudi veliko sočutja kazala do črnogorskega kneza, ki je 25. t. m. zopet odpotoval. Spremili so ga na kolodvor vsi najvišji civilni in vojaški dostojanstveniki ter mnogo ljudstva, kolodvor pa je bil razsvitljen. Iz vsega se vidi, da črnogorski knez ni Šel na Rusko brez vzroka i da se zadovoljno vrne nazaj v svojo kneževino. Grško-turški razpor se utegne poravnati; konferenca v Carigradu, katera se je imeia dogovarjati o tem prašanji. ni se ŠeŠla, ker je turška vlada po dogovoru z grškim ministrom vnanjih zadev odstopila grškemu kraljestvu one kraje, zarad katerih je vstal razpor. V Egiptu so AngleŠi skoraj povsod uže red napravili, trdnjave so se jim udale in uporniki so orožje odložili. Namestni kralj je prtšel uže v Kairo. Vojskovodja Wolseley in admiral Seymour sta za svoje zasluge bila povišana v baronski stan in tako postala angleška paira. Kaže se, da angleška vlada ne išče v Egiptu za Angleško posebnih predpravic, ampak da prepusti, naj evropske velevlasti to prašanje vrede. Domače in razne vesti. Družabnikom pol. društva »Edinost« in drugim Slovencem v Trstu in okolici naznanja podpisani odbor, da bode v nedeljo dne 1. oktobra ob 10. uri zjutraj pri sv. Ivanu slovesna sv. maša sč zahvalnico v spomin 500letnice, odkar je prišel Trst pod habsburško žezlo. — Naj se naši rodoljubi vdeležč mnogobrojno te cerkvene slovesnosti. Odbor društva »Edinosti«. Odlikovanje. Županu iz Vrše je podelil cesar zlati križ za zasluge, ker je zaprl voznika, ki je pripeljal Oberdanka z bombami čez mejo. Imenovanje. Cesar je imenoval sedanjega namestnega admirala in poveljnika vojaške mornarice Pdekha za admirala. Novi namestnik za Primorsko. Časniki pišejo, da bode v kratkem, to je precej po končanej razstavi tržaški namestnik baron Pretiš prestavljen iz Trsta in da na njegovo mesto pride nek general brez politiške barve. Seja mestnega zbora dne 26. t. m. Odbije se prošnja zarad zidanja enega magazina za olje v novej luki. Izvoli se zopet dr. Uoracuchi za predsednika požarne straže (tudi mnogi konservativci so glasovali za tega znanega rudečkarja.) Dovoli se 400 gld. na pritožbo g. Nabergoja, da v Križu nimajo vode, za napravo vodnjakov v okolici. Dovoli se 3t>8 gld. za napravo strelovodov na požarnih stacijah. Dovoli se 200 gld. za vodo v bolnižnici. Dovoli se 3600 gld. za podporo zapuščenih otrok. Izvolijo se v komisijo za osnovo obrtuijske šole ti le starešine: dr. Luzzato, dr. Geiringer, dr. Vierthaler in Ricchetti. — KoneČno se dovoli, da se IV. razred mestne gimnazije razdeli v 2 paralelki. Razstava. 30. t. m., ko bo petstoletnica združenja Trsta z Avstrijo, delila se bodo slovesno darila odlikovanim razstavljalcem. Izvrševalni odbor je to naznanil vsem pododborom in družim visocim OBobatn. Svečanost se bo vršila opoludne v gledališči »Politeama«. — 22. t. m. dopoludne je bila v Trstu zopet silna nevibta; mej enajsto in dvanajsto uro je morje gnalo grozne valove in pri razstavi poškodovalo obrežne zidove, most pri poslopji 2 je poruSllo, kole, na katerih vise svetilnice, podrlo, in planke na gorenjem in dolenjem kraju odplavilo. Hodnik poleg EOBlopja 2 je tako poškodovan, da skoraj ni mogoče oditi po njem, na mnogih krajih je razdrt i leže ra njem skale in blato, katero je morje nanj navalilo. Poškodovan je tudi cesarski paviljon. — Za pošiljatve ovočja so vse avstrijske železnice znižale voznino za 5% tja in nazaj. To velja za pošiljatve do 28. t. m. Podpora po povod nji poškodovanim. Pod vodstvom tržaškega mestnega župana in trgovinske zbornice načelnika se je sestavil odbor, ki bo nabiral darove v podp7o prov-vigione. Antecipazioni sopra Vtfarrants iti contantl 5°/0 interease annuo franco di provigione. Mediante apertura di credito a Londra '/j0/. provvigione per 3 mesi. » Elfettl 0% interesse annuo si 110 1' importo dl £000 per importi superiori rasso da convenirsi. Trleste, 17 Maggio 1882. (21) Nazn anilo. Čestitam si obilim svojim kupcem naznanjati, da sem prejel obilo zalogo manifakture iz prvih pariških in dunajskih fabrik. itd. tu spodaj omenjene robe iu mnogovrstnih drobnosti. IHatnlim vsake vrste, barvana in bela. Volneni Savli razne vrste. Perilo vsake vrste. Odeja. Drobnosti velika množina na izbor. V vsem se mi ni bati nobene konkurence Jakob Klemene, trgovec. 0—3 Via St. Antonio 1. Krojač Anton Bonne se je preselil dne 24. avgusta 1882 na »Pftazza S« Catferlna* Nr. I, prvo nadstropje (blizu gostilne »Eiskeiler«.) 12-7 Gostilna „zur STADT WIEN" via S. Nicoio št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—19 Trgovska tvrdka G. nVEilosič v Trstu odpošilja s poštnim povzetjem v majhnih balcah po 4*/4 kilgr. prosto carine in voznine na vse kraje avstro-ogrske drŽave po sledečih cenah na debelo: Ceylon plant najtinejo.....1 kilogr. gld. 1.70 « biser (Perl) naravno zeleno « « « 195 C Manila biser, bledo, jako fino . . « « « 1.(30 ^ Kuba debelo zrnato najfinejo . . « « « 1.75 rt St. Domlngo.........a « 1.45 «Java najfinejo zeleno.....» « u 1.42 Zlata Java {lepo rumeno) , . . . « « « 1.54 Santos najtinejo, zeleno . . . . « « « 1.36 Rlo zbrano.........« « « 1.30 Riž namizni najfineji......« « « —.40 « Rangoon I. vrste......« « « —.34 Namizno olje francosko v kositarjih po 4 kilogr. « 1.28 « « Monte St Angelo ital. « « « « 1.15 Makaroni, pravi napolski v zabojih « « « « —.56 Odpošilja nadalje vsakovrstne zaSinbe, južno sadje, francoski žafran, najtinejo čokolado, vsakovrstne sladčice po najnižjih cenah." Na tuhte vanje pn&ilja franko tudi ohširile cenike. 5 Lekarna Josipa Udovicich-a v Trstu Via Farneto in S. Giacoino in Monte. Pripoznani uspeh po ve$ tisoč ijuduh, kateri so rabili mojo nedosegljivo, po meni aamemu izdelano eterično tinkturo iz rastlin proti kurjim oSeaom, Uraotkom in trd«J koJl mi daje povod, ila javim, da nohtna • soldov The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden goldinar* dobi se Originalni Singer - jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo so dajo za pot let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Sivanhe za Singer jeve šivalne stroje komad 3 hr. in tucat 30 kr. (13-6) Nove mehe pihalnike vsake baze, najboljše sestave In trpežnosti izdelujem podpisani za polovico cenejše, kakor dunajske in druge tovarne. Cenike pošiljam na Željo brezplačno in poštnine prosto. Eden meh ]e na razgled v tržaške] razstavi v II. razredu štev. 1338. Iz tega se lahko vsak prepriča o mojem delu. kakor tudi iz sledečega spričevala 1 drugih spričeval in pohvalnih pisem v originalu hranim mnogo doma, in vsakdo jih sme pregledati. Za obilna naročila se priporočam Matija Zupan V Kropi (Oberkrain). Spričevalo. Go spod Matija Supan iz Krope na Gorenskem napravil je za mojo kladivno kovačnlco leta 1881 nov cilindrast meh s podvojenim delom, kateri nu jako dobro služi, in je v mojo najpopolnejšo zadovoljnost izvršen. — Taisti goni tri ognje ob enem, potrebuje le malo moči za go-nitev, teče počasi ln prav mirno; dela pa se z njim lahkotno In z dobrini vspehom, izdelan je trpežno in iz prav dobrega blaga. — štejem si torej v dolžnost, tega mojstra za izdelavanje mehov 1 najboljšo vestjo vsakemu najtoplejše priporočiti. FŠ/. Juriji na Taboru (na štajerskem) dne 3. sušca 1882. Janez Drobel, m. p. Da je Janez DrobeZ to spričevalo spisal in lastnoročno podpisal, se potrdi. ObSinski urad št. Juri na Taboru 3. marca 1882. (6—5) (L. S.) Gregor Kos, obč. predstojnik. Loterijski zajem avstrijskega društva „rudečega križa". PODPISOVANJE na 250.000 srečk po 10 gld. — nominalne vrednosti loterijskega zajma avstrijskega društva „rudečega križa" po kurzu 12 gld.. 50 kr. av. vr. C. kr. previlegirana avstr. »L&nderbank« predlaga od avstrijskega društva »rudečega križa« kupljenih srečk delni znesek 25o.ooo srečk pod spedaj navedenimi pegeji za javno podpisovanje. t. Pcdpisna cena znaša 12 gld. 50 kr. av. vr. za srečke in ima vsak 4 gld. takoj pri podpisu v gotovini plačati. Ostanek z 8 gld. HO kr. se a dni pc razglašenej razdelitvi plačati. Po tem dnevu izročena plačila ima podpisnik po 6% zaobrestiti, ali vplačati se imajo najdalj do 31. ima dv ektebra 18S2. 2. Podpisuje se 30. septembra 18822. in sicer: mej navadnimi službenimi urami deželne razdelitve določiti'. na Dunaj i pri likvidaturi c. k. privilegirane avstrijske Landerbank, v Budapeštu pri delničarskem društvu ogerske deželne banke, v Pragi pri Seskej Unionbank. v Brnu pri menjalnici moravske eskomptne banke, v Gradou pri menjalnici štajerske eskomptne banke, v Linou pri nanki za gorenje Avstrijsko in Solnograško, v Levovu pri c. kr. priv. gališkej delničarske] hipoteknej banki, v Crnovioah pri bukovinskej zemljiško kreditne] napravi se i maj 4. V primerljaji zmanjšanja podpisanih zneskov, porabijo se pri vpisanju izločeni zneski za vplaJ jo vplačati v dobi kakor je bilo rečeno pod točko 1. AI