3* ♦ {. ' >1 ŠTEV. 14 GLASI LO VSE H ZASUŽNJ ENIH SLOVENC SV 22 junij 1942 v S: JU GOS LA VlJA - VELESILA Dne 15.jun.1942 je angleški poslanik pri jugosl.vladi na, sloves -n.način spo¬ ročil jugoslovanskemu kralju, da ga je vlada imenovala za veleposlanica v am - sadorja). "To. povišanje je izraz priznanja za junaško in požrtvovalno borbo, jo Jugoslovani vodijo pod Dražo Mihailovičem z^ lastno svobodo in s^oooao štva, hkrati pa izraz, kaj pomeni Jugoslavija v zavezniškem svetu..’ ural j ie- ter II. pa je imenoval jugosl, poslanike* pri angl. vladi za veleposlanika. Angleži so. zelo konservativni ljudje,* ki se zelo težko odločijo za kakšno ve¬ čjo spremembo v diplcmatičnih odnosih s'tujimi državami. Naredijo to samo takrat, če so v veliki zadregi ali pa čj gre to jv korist važnim njihovim dip 1 ornatskim nar Črtom. Koliko ret se je n. pr. poljska država morala boriti, prelen jo njen aa-sto-** pnik; v Londonu dobil značaj veleposlanika. Kako obupno, pa vendar brezuspešno a#, je za to čast borila Romunija‘ Ce ;Je torej Ang¬ lija sedaj priznala Jugoslaviji velepo¬ slaništvo v Londonu, tegc goto/o ni nare¬ dila iz kake zadre¬ ge, ker ji Jugosla-' vi ja.v sedanji fazi svetovne vojne goto¬ vo ne more odločil¬ no pomagati. Vele po- i -L 2 . 3« KAJ HOČEMO: PREGNATI S SLOVENSKE ZE EL JE VSE NEMCE, ITALJASE TN MADŽARE! HOČEMO VELIKO -.ZEDINJENO IN SVO¬ BODNO SLOVENIJO: HOČEMO POVEČANO. FEDERATIVNO IN SOCIALNO PRAVIČNO JUGOSLAVIJO! slaništvo je jtcrej Jugoslaviji dala iz drugih razlogov. Na¬ gib za to ncramo isk kati v splošnih smer¬ nicah angleške poli¬ tike na Balkanu.Ang¬ leška diplomacija je v zadnjih dveh deset- letjih že večkrat da¬ la jasno razumeti,da ni prijateljica malih gospodarskih področij in da gre njena težnja za tem, da se ostvarijo velika in mečna gospodarska področja, pa magari pri tem trpijo državne forme posameznih narodov, ki ležijo v območju takih velikih gospodarskih podro¬ čij. Angleška diplomacija je v teku vojske' dala jasno razumeti, da so ji všeč' te¬ žnje jugoslovanskih narodov po velikem gospodarskem prostoru, in da jih bo s svr. f jrGnaredila Jugoslavija s tem, da je sklenila predhodni dogovor z Grčijo. Niti ' angleška, niti jugoslovanska diplomacija nista omenili niti eno besedo ne, da bi bil ta razvoj zaključer..: S tem, da je naš pošlanil: v Londonu postal veleposlanik, mu gre po angleških družabnih in diplomatičnih običajih primat med vsemi poslanik i? ba lkanskimi ■'/'Lo¬ ndonu. To je prvi vidni uspeh dela naše viade v Londonu. Verjetno je, da mu bedo v kratkem sledili še drugi. ,- ANGLEŠKO-RUSKA POGODBA 2".maja 1942 V nepregledni vrsti vojnih in diplomatskih dogodkov zadnjih tednov sta posebno dva,ki za¬ služita našo pozornost: angleško-ruska pogodba in ostvaritev jugoslov,veleposlaništva v Lond. A-R pogodba je dobila dosedaj svoj najboljši komentar v govoru ruskega zun*ministra Molcto- va ob ratifikacije pegedbe v Moskvi 18.junija. Molotov je povdaril, da je bila Rusija skoraj presenečena,ko je že 22. jun..preteklega leta, l:o~ rej komaj nekaj ur po izbruhu nemško-ruske voj¬ ske,dobila iz ust angl. raj ni str .predsednika iz¬ javo,da jo Anglija z vsemi zavezniki vred sma¬ tra za vojnega tovariša in da jo bo podpirala kjerkoli in na kakršenkoli način bo mogoče.Pr¬ va formulacija te obveze z angl - stram. ge bila narejena v' juli ju* 1941»v. oktobru .pa sc do takra¬ tne prostovoljne dobava vo jn.materi ala /dobile obliko mednarodne pogodbe Vde/j . je sledi 1 ! obisk angl. zun. mini str a v Moskvi, ki je imel j fine ji: d e- Lnitivno urediti vprašanje s-npnega vojjskova- proti Osi,poleg tega pa začeti razgovore o M tlim. 'KREK trdditvi diplom, odnosa je v mod Rusijo in r? o "r niki ter ugotoviti cilje vojne in sneri he politike-med zaveznik'i . Ti dogovori s OBTOŽUJEM ITALJANSKO OBLAST, Ki. ave z- povoj- n se po je končal s svojimi nedeljski¬ mi govori v lond-radiu.Dne.51. maja je govoril o naših bodo¬ čih zvezah s severnimi Slovani. Važna bo zlasti ureditev vmes¬ nega prostora! Od tam je nam Slovencem vedno pretila nevar¬ ne st! Na jugu smo mi vedno varn ni. (Znana teza dr .L. Ehrlichi!) Dne 7.junija;V Jugoslaviji ko vsak centralizem,vsaka nad¬ oblast, vsako diktiranje ene po¬ krajine drugi, enega razreda a- li onega stanu drugemu izklju¬ čeno. -Vlada pripravlja .oblil;-; državnega živi jenja,da 'tiar od v r - esnično zajamčene mogel povsod sodelovati I ključeno bo tudi vsako žaplotništvo,ki se je v najnovejšem času. ovekovečilo z zločinskim umorom dr.Ehrlicha. Toda niti to zaplotništvo,niti j nacizem,niti fašizem ne bo uni¬ čil slov,naroda.Narod bo pokli cal na odgovor vse,ki so si cs- krunili roke z Bratomori*..! \ DOPUŠČA, ANARHISTIČNE POKOLJE V' LJUBLJANI! j Dr.Miha .N I PRAVICE IN ČLOVEČAN3TVA: NEHAJTE 3 STRELJANJEM NE D. TALCU XC| jenska zemlja pije kri, SLO0VSNSKO KRI - PRELITO V 'BtfcTOMORIH! Vod3tvc OP se je oskrunilo z nadaljnimi zločini slo- ven3kim življenjem. V Ljublj¬ anski okolici so morilci OP na strašen način umorili tri člane družine MRAVLJE: očeta in oba študirana sinova (na drežovici) in ugledne starše 3ASTIČ (v Horjulu),oče je bil star 64 ,mati 62 l«t! Zver^n- 3tva nad našimi brati in se¬ strami na Dolenjskem (Devetak Novak,Rigler in dr.)omenjamo na zadnji strani! KOGA PO V3EM TEM NI DO DNA DUŠE ERAM, ČE JE PODPIRAL IN S TEM POSTAL SOKRIV TEH UMO¬ ROV!?- ALI ČE MOLČI K TEMU!? odhodu ter dobi o zavezništvu od 26,maja 1942. • .4 * * ahgl v zun.ministra iz Moskve nadal^e^fiji JsL ili konkretno obliko v ajigl. ruskih s Rusi an- Iz poročila g.Molotva se vidi,da so bili najbolj v skrbeh,kako bo praktično izglodala gleško-aiheriška pomoč v vc-jnih časih. Prvotno ne- zaupanje>ki je ime J. o svojo korenine v 20 let tra¬ jajočih nesporazumih med Rusijo in njenimi sedajr njimi zavezniki, v je sedaj zginilo. Na pogajanji 7 so šli z vse odkritosrčnostjo in tako. 30 pfevzoli tudi medsebojne obveznosti,ki jih nalaga pogodba. Ko je g.Molotov končal poročilo c razvoju di~ plomatičnih odnosov med Rusijo in njenimi sedanji¬ mi zavezniki, je prešel na vsebino pcgodbe same. Iz vse vsebine tega pakta je obravnaval z mečnim podčrtavanjem samo dve obvezi,ki se tičeta tal:o Rusije kqt njenih zaveznikov: 1. NOBENA OD ZAVEZNIŠKIH (POGODBENIH) DRŽ IV NE ZAHTEVA TRRITORIJALNEGA POVEČANJA. 2. NOBENA OD POGODBENIH DRŽAV SE NE BO VTIKA¬ LA V NOTRANJE RAZMERE OSTALIH PRIJATELJS- . KIH DRŽAV. > Ti dve načeli sta pa zdeli' g.Molotovu take važn±, da jih je večkrat ponovil v tako jasni obliki in tako precizno, da ni mo¬ čen noben dvora o resničnosti in odkritosrčnosti te izjave. Vidno je g. Molotov podčrtal tudi že prej dano izjavo ruske države, da se v polnem obsegu pridružuje takozvani Atlantski deklaraciji. (To deklaracijo smo žo obravnavali v našem li3tu, zato je ne beri o p on avl j ali. Ponovim^ samo, da te¬ melji na 4 osnovnih človeških pbavicah: svoboda vesti (vere), svoboda govora, ne 3trahu in ne siromaštva! države in ansloruska oonodba: Ce*hočemo nepristransko gledati na tc po- —-—- godbo m oceniti njene posledice, moramo aj besedami omeniti tudi odmev te pogodbe v osnih državah. Kritika od stra¬ ni našla v pogodbi niti ene dobre strani, pa to je razuml-j-ivo. Pobija-l^g 3 trditvijo, da je cela pogodba utrne fasada, pod katero skriva C3 i\£fr>; jnih pogodb, ki naj bi Evrcno izročile boljševizaciji. Ko pa je bil • trditvi dati.neko konkretno* teri-rtri jalno • in diplomat;štor' formilabl^jdV ' aosnih držav prišla v zadrego in začela razširjati vrsto najneverje^fe/^vh; gorostastne jših trditev, če vzamemo skrajne trditve (nemške in ital>j&n3k;e) •; tajnih pogodbah, jih lahko izrazimo takole: .7 ’7 7-7* i vpliv bi se^al do črte Narvik-Carigrad. Kar bo vzhodne od te črte, bo pod ruski vpliv, zahodno od te črte pa bi spadale pd-ang- lbameriški vpliv. Če bi bila ta trditev resnična, potem bi Rusija dobila vpliv a 30yeru na vse obalne države Vzhodnega morja, na jugu pa na vse obalne države n9ga morja. Rusija bi na ta način dobila pod svoj vpliiz ozemlje, ki je mnogo večje od onega, ki ga jO baje - vsaj Hitler tako trdi - svoj čas zahteval g.Mo¬ lotov od Hitlerja, ko stasv sestala v Berlinu. Ponavljamo: Namenoma smo navedli to skrajno trditev osne propagande, katere verjetnosti pa osna propaganda ne more dokazati. haj pa na ši komunisti in OP s Če vse tc dobro pre¬ mislimo, potem bomo razume''i, zakaj naši komunisti in vse njihove organizacije od OiP pa do bandi&ških tolp navzdol tako kritizirajo angleške-rusko pogod- ■ b' in ustanovitev veleposlaništva v Lcndoru, .in zak kaj tako zabavljajo proti Belgrudu in Londonu- Podr li so se vsi njihovi upi, da bi jim v odločilnih trenutkih prišla na po^o* < 5 -jla. po¬ drli so 3 e vsi njihovi .upi, da bi razbili Jugcelavi- jVsakemu izmed njih je jasno, da tudi če verjame nemški in italjanski propagandi, leži Jugoslavija izven Črte Narvik-Čari grad ir. torej izven črte ruske- "ga-diplomatičnega vpliva. Jasno jim je, da Angleži ne bodo povišali našega poslanika v Lcndcpi v vele¬ poslanika, če ne bi računali z obstojem Jugoslavije. Jasno jim je pa tudi. da Anglija tegn koraka ni na¬ redila brdz predhodnega sporazuma z za\ imamo sedaj veleposlanika v Londonu, ;e z na garancija, da bo naša država obstala, čana, je pa za nas podana tudi verjetnost jgoslovar.sko veleposlaništvo v Londonu sic »&«zadn je.. . In potom komunisti ne bedo z čez London,ampak tudi čez VVachinerton Če nas poda- a bo pove- da je ju- r prvo,ne bavljali in* Moskvo! IZ RAZGOVORA VODILNIH OF - arjev: Municije manjka.čgte so dobile nalog,da skrajno štedijc z muniai jo .Zbiranj'' municije in orožja je glav¬ na naloga.Orožje je treba pobrati zlasti beli gardi, kmečkim fantom in it.patrc- lam.-Italjanev ne preveč i- 7 zigoti.Nekateri part.odde¬ lki sc- nedisciplinirani in preveč napadajo.Se moramo "šparati :, za ktfiec, ko bo t- reba nastopiti proti beli gardi,jugosl.vojski,ki se zbira v .Angliji in morebiti cele proti .Angležem in Ame¬ ričanom,ki jih bo jugcslr vlada poslala.Ti bodo; bi kot Rusi. - Os v 3 ulič¬ ne bo propadla, pač pa *• gustu,sept. Ljudi žati v napetosti!. VjL, k T GA SVOBODNO ŽIVLJENJ^} !:■ r^”lpd£Uo ^ kL V NOVI JUGOSLAVIJI ;Al4 "VZEDNIJENO SLO VEHI JO PRIDEJO VSI SLOV. KRAJI IN VS® SLOV. LJUDJE "(Krek) 3'r? • * * • * • . BLESKI POSLANEC 510VENSKEMU DELIVCU-IN M.M jr;*- " »ooiii Oi «C1U & V-CVJU. V Ut/IJ UllCIi \jVZi&. Ihušnja, ko Nemci in 2t*V)ani gospodarijo cleh. Ura maščevanja do prišla. Sinovi . John i Parker, poslinec' angldo- lavske stranke,je imenu angleškega delasstva govoril vsemu delav- kemu in kmečkemu lji)4>lTU Slovenije (14.junija): V imenu vsega angL.ielavakega ljudstva pczdra- Ijran vse slovensko d«lsWfsko in kmečko ljudstva. ■i 3mo z vsem srcem a va*i v teh dneh težke prei- na va- in h- Slnvenijo, ki so bili odtrgani iz krajev s- c-jcga rojstva, se bodo povrnili. Slovenija bo - >;pet imela svoj jezik, svoje šole, svoje gospo¬ darstvo. - Ohranite pogum, saj boste kmalu svob- ’ni. Ogromne sile so zbrane v Angliji. Izdeluje- o načrte o ureditvi Evrope, da bo zopet srečna. združenimi močmi ustrcarjamo pogoje za trajen m- r na zunaj in tudi na-znotraj! - Kmečkemu in de- avakemu ljudstvu se bodo zagotovili trajni in obri življenjski -pogoji, ki jim gredo po božjem n naravnem pravu. Vsak človek mora živeti Člove- vredno življenje bodočem redu. Bodoči redbc. oskrbel delavskemu in kmečkemu svetu dostojen o- stoj njegove družine. Poskrbeti moramo za staro¬ stno zavarovanje, da nihče več no bo imel strahu |/rcd stai ostjo, preskrbeti za preskrbo otrok, mla¬ dina itd.Bodoči red,ki se pripravija,ne sme več poznati sramote brezposelnost:-..Izdelujejo sc na- |:rti zn obnovo slovenske zemlje,ki se bodo uvelj¬ avili takoj po vojski. V imenu angleškega delavstva želim mnogo uspe- . Upam, da ni več daleč čas,ko ve bodo izdela- načrti tudi uresničili na slovenski zemljiS Naj živi slovenska zemlja! M tc mi • •- • • i i i • ISMO SAMI. I- • J. Glasilo vodstva Oi? je pri- ~~ neslo pod tern r, načilnim našle- ■ om proglas Komand stične stranke Italije Ital ja- \naki komunisti pozivajo 3V0je,nnj pomagaj'- slove¬ nskim komunistom, slovenski OR. če je kdo doseduj ntnažn*? podvomil, da imajo bi Komunisti zvezo z j tal jan« ki mi in nemškimi in 4# ’ jim prodali Slovenijo, pobeu n;u jo cb tej • bjavi vsak dvora popolnoma zgini Z , Sedaj ce d olj razumemo, zakaj je OR svojim propada tor j era za Pr¬ imorsko prepovedala rabiti slovensko zastavo in ! s govoriti o mejah mod Ital j enako Ti .JV vmajske M -- v OOVJ štijo. "Nismo sami .• k ,f Oovodu niste somi.Izdaja-! -i /*•*> v s C1S — loc in prodajalec nikoli ni sam, Vodne j ti, komu je izdal in komu je prod al^ pel eg, ■ Sedaj vidite - Ital jan in Nemoč našemu komuni¬ stu in O Par ju ni več sovražnik, če fte komori st, Ali ve3to,kaj iz tega sledi.? Enako ket O Par ji bi sneli reči liberalci in klerikalci: Ital jan 1 ml ali klerikalec ni ne S narodni. Mi smo resnično hvaležni vodstvu tako zgodaj izdalo* Morda bo pa * r k streznjenju..* be- O w T sovrazniic OP, de se irsikemu • 7 ?Q ngalu •• .• i S-GORENJSKE V noči med II, in 12- junijem so Neme: zač e li saj.1t/i v JLimni škom okraju družine tistih, katerih -svojei~so v~gpz pogodTo- o obo¬ rožitvi vi "col«. in :7 tčV:c armade. god .kov* Tuai na Nemčijo n - Amerika ja te dni gjaliti se enkrat to- i v. - ----- Str.4 SVOBODNA SLOVENIJA (22, jun. 1942) PREČITA J! 1F UNIČI! r \J DALJE!ŠtW.14 DOLENJSKA POD PARTIZANSKIM IN ITALJAN¬ ŠKIM BIČEM Okrog M OKRONOGA proti Š MAR JETI ,ok- rug TRŽIŠČA in da¬ lje (ŠHCINAN)so pa- 4 - rtizani pod vodstv¬ om komisarja Majcna Ignaca iz Mokronoga (sin mo- ktonoškega župana).Ta komisar je dal pobiti že okrog 100 Slovencev, ki so alirltrahu pred Ital¬ jani ali iz nerazsodnosti bežali k partizanom. Večino so pobili očitajoč jim, da niso "njihovi” in da so le iz strahu, pribežali v gozdove, ne ja iz partizanskega prepričanja. - Grlica Jože, po¬ štar iz Trebelnega, je bil na posebno grozovit način umorjen.V gozdu so živemu razparali trebuh in vlekli drobovje iz njega.Vsako posamezno reb¬ ro so mu z nožem izsekavali. Končno so ga s sek¬ iro ubili. - Zavodnikove sta / pobila Jerič Prane (gostilničar) in Berce-Ivan (oba iz Mokr.).Jerič naj' bi moral to storiti, da se je rehabilitiral pred partizani,ki so vedeli,da je bil nekoč orj- unaš. (Iz poročila oficirja,ki ni mogel več pre¬ našati partizanskih grozodejstev in njihovega s- tališča ter je pobegnil..) Dne 24.maja so partizani streljali iz St c Jur- ievega na Tržišč e na Ital jene .Ko so Italijani iz Nemci prišli v vas, so partizani zbežali.Italja- ni in Nemci so požgali vse hiše,pri katerih je kdo manjkal! (Ljudje, ostanite doma!) V DOLENJI VAS I so komunisti ubili uglednega trgovca sina (Riglerja), ki je lani pribežal pr¬ ed Ndmci iz'Maribora. Očeta so odpeljali,Oče in sin sta znana poštena Slovenca. IZ R IBNICE so partizani v noči 16.junija odv¬ edli splošno znanega in spoštovanega Slovenca g, Devetaka in njegovo 22 letno ženo iz znane Škra- družine v Ribnici. Oba so blizu Ribnice z noži umorili. Gospa je bila v blagoslovi, 0 - —stanu.-- To naj bo borba OP za r 'Svobočb! V GRAH OVEM ljudje Ape pred partizani. Dne • 2?7maja**'"so umorili Slavka Hribarja (s strel¬ om v; glavo) .Umor jenega so slekli in obloko odne¬ sli. Domačini so ga našli 30.maja in ga pokopali v Blokah..- Trgovcu in gostilničarju Krajcu sc vzeli dva voza živil (čeprav je'.podpiral partiz¬ ane). Dne 12.jun.so Italijani Krajca st.odpelja¬ li na Bloke. Župnik KOMLJANEC (Prečna pri llovem m.) obsoj¬ en na smr tTEiiF 13. junija zvečer so partizani g* odpeljali in obseodili« Smrtne 20 'dali prebrati s prižnice v Br• 1 sn i c an (skupaj s smrtno obsodbo kaplanov Mavca in Volbanka)I Naslednji dan imeli župnika na nekem skednju na Kalu n- ad Prečno. - Ali partizani pomislijo,da ljudi e- nVrat v mine potrpežljivost !1 v ST.VIDU pri Stični so partizani streljali na- progovne delavce - Slovence. Tri delavce so obstrelili. Eden je že umrl v ljubij,bolnici. Na MULJAVI so se italjanski"junaki" pri čaš¬ čenju partizanov znesli nad domačim prebival stv¬ oru s pretepanjem in ropanjem. - Na ČATEŽU so ob taki pii Iki Italjani ustrelili 3 č isxo~ ned o 1 žne fante. Prebivalstvi se sedaj boji enih in drugih SODRAŽIC A. Komunisti 'so ustrelili učiteljico Novak umoriTi z noži. Bila je v blagoslovljenem stanu. - V Sodražici je 2/3 hiš požganih in por¬ ušenih. Storili so to Italjani, ko so preganjali ! partizane. V Ljubljano je pr* 5 bežalo več beguncev; z Dole njskega. Bežijo pred partl^cuii in Italjani >ot lani pred Kemci. ! USPEH PARTIZANSKE OSVOBODITVE: sovražnik je vpepelil* 6 slovenskih vasi:. Male Brusip.ce, . Veli¬ ke Brusnice., Mačkovec, Sodražico, Žinaride, Breg [pri Bordvnioi! - 0 Bog, reši nas l, prijate4jev ,, par vtizanoe, sovražnika se bomo že samil GENERAL RUPNIK je bil v zafre-* „kii j um ja 1942 ~ od ital janskih oblasti imenovan za ljubij. žu¬ pana. Imenovanje je prišlo nep¬ ričakovano in vzbudilo izredno pozornost. Dne 6.jun. je gener. Rupnik izdal na Ljubljančane p- roglas. Ves proglas je skvarjai slasti s stavk-..'m, ko poziva Lj- bljačane k zaupanju v "pravičn¬ ost in velikodušnost fašistič. Italije'.' Kak:; je mogel jugoslo¬ vanski general to podpisati!? NAPAD NA DENARNE BLAGAJNE in ' masovni p~5k'lj komunistom nelj- ubih Slovencev pripravlja vods¬ tvo OP v Ljubljani. Zamišljeno je tako: Nekaj partizanov napr-r avi na določanih mestih nemire s streljanjem in zvabi vojaštva in policijo na ta mesta. Med t- em bodo drugi napadli, in izrop¬ ali blagajne in pomorili naprej določene Slovence. Vsak morileo mora'imeti točno določeno žrtev Nekaj ulic je žr pripravljenih: orožje je v določenih poslopjih sedaj se če zbira zdravniški Bl¬ ate rial (zdravila, obveze)za 1- astne ranjence. Vodstvo OP je sicer mnenja, da s tem sicer ne bo še prevzele oblasti v Lj.in bo stalo mnog-' partizanskih žr¬ tev, toda take vaje s:;- potrebna , (Kajnovskc vodstvo OP najtve.da M O in ti bra tomorni načrti ne bodo posrečili.Slcvehski narod je vseeno b. 1 j zdrav kot vi r.i- ' šiite.) NADSTRANKARSKI VIDEZ NI VEČ’ PO JR : SESN V Tz ‘partizanskega r ib - crisSef na X (ime zamolčimo radi varnosti pred morilci) s ušli 4 fantje. Povedali so tudi,kaj so jim gospodje predavate].ji v-- - azlagali: Med Sl’v« sta samo dve fronti - komunistična in prcvi- komunistična.Prva si imenu j c- OP, druga bsla garda.Vse drugo ni j ne pomeni.Naša bo^bs velja v p- rvl vrsti protikomunistični fr¬ onti, ker je sedaj morebiti Ci¬ ina prilika,da stremo to fronto Nekaj časa je bilo treba dajati našemu delu nadstrankarski vid¬ ez. Tudi Sl.poročevalec je m-r- al biti nekaj časa nadstranicur- ski. Sedaj tega ni treba več... Naš na jvečji' s/vražnik je vera, zato je naš boj v prvi vrsti p- rotiver3ki boj.- Ljubljana je.. ~1aba in mnogo se nam jffir v je r 'V ‘ VODSTV O OP I ZDAJA. Iz najetj¬ ih krog 1 -v +dr vAie Ša 'S t ancvn 1 ka je :bče znan:,da so dr.Aleša p- ri sodni komisiji- spraševali o rečeh, ki jih jo vedelo samo •/- odstve OP. - Varujte se OP! STRAH PRED MIHAJLOVIČEVO VOJ- SE5 7~Tz italjansVih radijskih oddaj in tajnih ter javnih odll okov it.oblasti je. razvidni,da se posebno boje redne jug.vojs¬ ke gener .Miha jlvviča .Na partiz- ; ans tvo ne rola in i ? V 4