_— 291 ----- Zabavno berilo. Klepetuljevič Kvasinski. Humoreska v verzih, spisal France Zakrajšek. Po ulicah od jutra do večera Podi Kvasinski, od konca tje do kraja Predirja mesto: čepeti, čepeti! Brez prenehanja. Kdo prestel bi, jaoh! Koliko skvasi vsak dan; kajti živo Na njem je vse: roke, nogč i usta Očitno ali kjer si bodi, vse ob enem Enako mlinu dela. Nenašedsi Slušalca — toda joj gorje mu, kdor Mu zajde v mrežo! — pokramlja tudi z brado Na glas, i ne maraje za nikogar. Srebro on ima živo mesto krvi, I kakor hlapon, enkrat v divjem diru, Težko se vstavi. Tud noviconostvo — Pa žalibog z nekterim dostavki — Opravlja nas Kvasinski, i brezplačno; Sploh ni z besedami kaj varčen. Po tlaku krese iskre, ah! soseski Na škodo i vekšaje stroške jej; Ker dvakrat, kar je v mestu — kdo bi verjel? — Popraviti je dala tlak le zarad njega. Glej prišel je v kavarno. Tu zbledi Vsak znanec, kava v Časi pri tej priči Se ogorjupi jim. Strašna osoda! Komu namenjen je? Pač trikrat joj! Zdaj gledne le: „Aha!" i ko gosčunu Leti v žrelo živa stvar s pogledi Strelečemu, tako se vda izvoljenec Misleč si: Lehko noČ, sedaj si shranjen! „Gospodine, nič novega?" Na to Se kar vsede blizo njega ne čakaje Nikake besedice, ker koj začne: „Aj, apropos Mrze! Nemara se ne veste? Vam nikdo ni povedal? To je Čudno! Le čajte no, povem vam jaz." — „„I kaj? Ne vem se nič, Kvasinski!"" „Ej kak ne! Vse mesto se mu smeje, hahaha! Kako sem mu posvetil!" „„Komu? Oprostite, da prašam."" „Ah, saj res, Od dne do dne sem veči pozabljivec, Že sram me je. Povedati sem hotel, To je . . . ." zdaj koj tabačnico Izleče Klepetuljevič, i modro Ob njo, glej, poči, pa ponudi jo Mrzeju: „Nujte, izvrsten je Tirolec, Si štejem v čast . . ." Mrze ves spehan vsčipne V tabačnico, ter nese darek v nos. Kvasinski kihne, i za njim Mrze; I kišes ti, i kiham jaz, to gre devetkrat. „Ha, nel'te" — tak začne —- „ta gre" v živo?" Mrze prikimne: „Res, ta grč v živo!"" ,,To da, Kvasinski, nekaj hotli ste . . . ." „1 da te zgaga, res!" — Kvasinski se poprasne — „Prav imate, ostejte me, jezi Že tudi mene, da ničesa ne ... . S'cer ima človek toliko po glavi .... .... Pa ha, kaj vidim? .... Ne zamerite Mrze, koj pridem, dober znanec je." To rekši zdaj Kvasinski, šine kar S klopi, pa: „Sluga, Bučar, sluga!" Ter stisne roko zdaj prišedsemu, Ki groze skor o zebe, i glavo zdajci Nazaj pripogne ves osupnjen kakor kdor Na vipero je stopil z boso nogo. Debelo gleda va-nj, Kvasinski pa Njegovo uho tako osreči: ,,No kako Je kaj, prijatel? Pač že dolgo je, Kar nisva skupaj; toda, ej jaz telek! Pozabil bil bi skor Čestitati." — — „»No, hvala vam, Kvasinski, hvala lepa!" „Tedaj je že gotovo, je?" — „„Kako pa.*4" „Železnica potegne tod?" „„Brez dvombe."" „1 cvela bo kupčija, bo?" — „„Tak upam."" „Vi ter quaterque beatus; s'cer iz srca Vam zmaga je privoŠčena tak sjajna." Tako Kvasinski; a Mrze* poškili Nekolikokrat po KlepetuljeviČu Iskaje prilike, da bi se zmuznil. To videvši Kvasinski koj spusti Rok6 presrečnega prijatla, ko oddahne Se Se le zdaj, ter opanjuje z gledom Mrzeta, češ, le čaj, saj pridem. „No zdravstvujte Mi Bučar! Da se vidva skor! Pač žali me Da tu ostati delj ne utegnem; moram k znancu, Ki komaj Čaka na-me, k onemu gospodu; Prijatel z Bogom!" — „No Mrz6, pa brez zamere, Star znanec je i dober." — Tak uvaja Pogovor zdaj, vračaje se na svoje mesto, Kvasinski, pa se vsede^ — „Ravn' tako Sem sklepal tudi jaz: Železnica Vam mora biti tod, pa je; zato bi bil Prisegel. Saj lesu i vode, kakor veste, Ne manjka ob vsej črti, i vrh tega Obilno trgov i vasi, pa malo stroškov. To so razlogi paČ veljavni, kalj? — „„Gotovo, i če še povdarite Kratkost, i ...."" — „Pravo, ravno to Sem hotel reči, res kratkost, to stvar Je glavna. Zabil sem pristaviti, Kratkost, to je; i vendar so zabavljali Nekteri, Češ, da to so prazne muhe. Tak se je Lipec ustil z nekim znancem Pri ministerstvu, kakor bi mu bil nek pisal, Da iz naših sanjarij ne bode nič. Pač „sanjarij" Mrze, tako je čvekal. Al ni grdavš? Zato sem ga prijel Popoldne: Lipec, kje je pismo? No Gospodine, iz naših sanjarij Je vendar kaj; ant' veste, da potrjen Je predlog nas i naša prošnja? Bled Ko stena vam je bil ...! — Pa primaruha! Vam nekam se mudi, Mrz6!" — „,,Tako je, V gledišče sem namenjen."" „Prav, al čudno! Kako se najne želje strinjajo, V gledišče sem tud jaz napoten." — „„A ta-ak?"" To uprašanje spremi zdaj Mrze Z Laokontovim pogledom proti nebu. — „Kaj hočete? Večeri so predolgi, Še dobro, da se Človek kaj razgleda, I zraven še prijatla ..." „„0 nikarte, Kvasinski, prevelika čast . . ."" „1, kakor sem dejal, prijatla, s kterim Se da pošteno pokramljati; toda čujte; Mrzš, al slišite? To je kreg i krik Tam dol; a to pa vendar ni dostojno V kavarni! Ko pride ta presneti „Pagat ultirno", je kakor bi smodnik Užgal; tu ni očitanja več konca .... I zdaj še banda zunaj. Da ti vrag Tvoj bumbum! Človeku ni mogoče T)o glasa, to je Babilonija! Tam se lasajo i prepirajo, Tu zunaj godba, pa govori zdaj, Če moreš." — „„Le nikar se ne jezite Kvasinski! (tak tolaži ga Mrze Z očitnim smehljejem v povračilo Za toliko prestane muke), saj Jo režejo lepo. Izvrstna godba to! Saj bili ste vojak, i s'cer pogumen Tudi vi?"" — „Da, bil sem bil, Mrzč! Vi rekli ste: pogumen? Bogme, kaj Pogumen! Več, Še več prijatel. Nevarnost vratolomna, hladna kri! Ko vodil četo pri Kušto ...."— V tem hipu Čuj! reskne pred kavarno bombi enako. ----- 292 ----- Poslopje se poziblje kakor ladja Na morji o viharji, i drobtine Se vsipljejo iz vrat i oken krog, Ko bil prinesel Samum bi poredni Sutje i pesek iz puščave daljne. Klopi i stoli, mize, čase i kozarci Z gostmi vred, vse na tla se zvrne. Prepiravci molčč, tud godbe več Ni slišati. Pa kdo bi slišal? Groza Je hipoma ušesa zamašila. Oj, kak razgled! Glej! tu kvartavec kvarte Drži na tlaku krčevito, Tam narazen vse štiri stegovaje Leži kdo drug, polit i brez zavesti, Tu dva po dva drž'ta se — tud na tleh — V objemu trdnem, tam pa je — Kvasinski; Štrl6 mu brke kvišku i lasjč, Ves trd i neogibljiv i bled stoji Z desnico vzdignjeno. Prikazen, kakor So v skupku Brutovem beriči, Ki komaj zamahnivši obstoje Brez giba, v položaji plastičnem. Vsa s vest ga je minula; javalne, Al diha. — Zbrihtajo zapored se Vsi gostje, i smeje" se kličejo: Petarda je, petarda; ter vesela Nastane mrgoljava po kavarni, Petarda je, ni nič, prav nič! — Zdaj banda Jo spet ureze, le Kvasinski tam Se še ne gane ko opanjen, dokler Ga dva ne stresneta: „Kvasinski, no Za Boga! Hahaha, kaj zijate?" Odpre oČi, i zvrnivsi celo rajdo Blizo stoječih, glej lomasti kar Ko ranjen tur ves besen skozi vrata. —