Šteu 260
tf Ljubljani, v torek, Unč 13 noiiembra 1906.
Velja po poŠti: ta celo leto naprej K 26" — ia pol leta „ „ IJ'— ta feirt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10-— ia četrt leta „ „ 5 — ia tn mescc ., ,, 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iti
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ae vratajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slouenski narod
Leto XXXII).
Inserati:
En,"stop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 5 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev, 188.
Parlamentarna mrhovina.
Na vsak način so hoteli naši libcralci, predno se pokopljejo sami, odigrati zadnje dejanje svoje politične tragedije pred celini parlamentom. Niso šli v smrt s stoično resigna-cijo, ne z junaškim patosom. Legli so na pare in predno so izdihnili, so krepko pljunili v stran.
Toda, kedo jim zna peti boljše bilje, kot njihovi stari znanci, Vsenemci? 12. t. m. je Stein v parlamentu zbral vso svoio valhalsko duhovitost, da se mesto naših že jetičnih in slabih liberalcev maščuje nad našimi poslanci, ki so započeli gibanje za splošno in enako volivno pravico in jo tudi izvedli z močjo in zavestjo, da delajo v duhu časa in demokratske misli. Ob tem nas je obšla zares globoka žalost. Liberalci so morali iskati pomoči pri taki sodrgi, kakoršna je od Boga in poštenih ljudi sovražena vsenemška stranka, ki jc volivno reformo pobijala z argumenti nestrpnega nemštva! Kar ie proti volivni preosnovi stvarnega, to je vse vsklilo na panger-manskih tleh in v tem oziru smo ljubeznji-vemu Steinu prav hvaležni. To je vir za modrost naših naprednih »narodnjakov«. V družbi z našim dičnim nadsvetnikom, volivnim geometrom, slovenskim in češkim Stern-bergom je pobijal volivno reformo, ker pomenja konec vsenemških stremljenj v Avstriji. To je vsekakor bolj resnično in odkritosrčno kot »koroško izdajstvo«. Ne rečemo, da se nad propadom vsenemštva ravno žalostijo naši liberalci, boli iih le, ker vidijo, da bo novi parlament potlačil vse strančicc in kamarile, ki žive od ščuvanja in poživinjevanja ljudstva ter so nesposobne za veliko kulturno in socialno delo, ki se ima izvršiti v prerojeni Avstriji. Drugo, kar ic povedal Stein, ni stvarno,-a je značilno za tiste male stranke v našem parlamentu, ki so nastale v naših ustavnih in narodnih bojih kot umazani ostanek najhujših strasti in nagonov. Stein je napadal krono, poslance nemške ljudske stranke in poslance Slovenske Ljudske Stranke. Napadi so ne-osnovani in že zdavna pobiti. Izhajajo od najbolj kompromitiranih ljudi na svetu. Izraz so obsknrnega vsenemškega buršovstva, zadnje rešilno sredstvo dveh bankerotnih strank. S tega stališča jih presoja vsak politik, ki ve, da so vodilne ideje našega političnega obzorja
širše, višje in silnejše kot ti osebni napadi ljudi, ki menijo, da se rešujejo zapletene in neljube politične konstelacije v osebnem blatenju.
Edino kompetentna porota pa bo v tem slučaju naše ljudstvo. Sodilo se bo po ljudskih potrebah iu težnjah in ne po kancelparagrafih. Takrat bo konec terorizma parlamentarne mrhovine, ki je dozdaj zastopala privilegirano sirovost in nasilnost.
Osramočeni nasprotniki volilne reSorme.
(Iz včerajšnje seje državnega zbora.)
Včeraj sta govorila v petkovi seji izvoljena glavna govornika vsenemški poslanec Stein (proti) in češki poslanec dr. K I u m -par za volilno preosnovo, oziroma za volilni načrt, ki ga je predložil odsek.
Poslanec Stein, oziroma vsenemški poslanci gotovo ne poznajo razmer na Kranjskem. Svoje informacije dobivajo iz »Marburger Zeitung« in enakih nemških listov in pa brez dvoma iz krogov slovenske liberalne stranke. Danes jc poslanec Stein nečuveno napadel tudi dr. Šusteršiča, dvorna svetnika Šukljeta in dr. Ploja in krono.
Njegovi napadi so tako pobalinski, da se takoj izpozna, da so zadnje rešilno sidro za potapljajoče) se stranko političnih tramperjev, vsenemcev in ubogih kranjskih liberalcev, ki ne vedo, kako bi boljše in lažje odšli na oni s\et. Dični Stein je predvsem ozmerjal Nemce, da so »po pasje podli<- in se potem spravil na cesarja, ki sc seveda nc more braniti proti strahopetnemu vsencmškeniu kričaču, skriva-ječemu se za našim nedostatnim zborničnim opravilnikom. Dejal je, da je naš cesar postal »grobokop nemškega naroda v Avstriji«, da so se »sociii, klerikalci iu Slovani« združili, da pokopljejo to nemštvo in da ie vse to delo Šustcršičevo. Dejal je, da je dr. Šusteršič dobil od vlade darilo 20.000 K, da je dr. Susteršič leta 1900 napadal dvornega svetnika Šukljeta, ki pa jc pozneje klečal pred dr. Šu-steršičeni na kolenih, da ga je sprejel v svojo stranko in mu pripomogel do mandata, da je bil Šuklje vpokojen v najlepših letih (Podpredsednik Začek: »Poživljati vas moram, da opustite take osebne napade!«), da je na stroške naučnega ministrstva dal v Pragi zgraditi veliko poslopje in potem prenoviti od dotič-nega praškega zidarskega mojstra svoje posestvo na Kamnu, da je dvorni svetnik Ploi oticčfaščal otroke ter zakrivil kazuiivo dejanje po § 128. kazenskega zakonika, da ni kavalirsko od cesarja, ker ne izroči nemških cesarskih kleinodij nemškemu cesarju, da »najvišji gospodar države« potuje po državi, odet v vse mogoče trakove, da slepi ljudstvo
in da Nemci vse eno ne bodo poginili, če tudi postane država slovanska. Pozneje, ko je dr. Susteršič sijajno zavrnil Steinove napade, je Stein imenoval naše poslance »Zuchthausler-je«, »Ausge\vachsene Schufte«, komedijante itd. Podpredsednik Začek jc zaradi teh pobalinskih izrazov Steina večkrat poklical k redu.
Ko ie zvršil svoj govor dr. Klumpar, so se po vrsti oglasili dr. Šusteršič. šuklje in dr. Ploj, ki so z vso odločnostjo in ogorčenostjo v stvarnih popravkih zavračali povsem neos-novane in skrajno žaleče napade poslanca Steina med živahnim, burnim odobravanjem velike večine zbornice.
Odgovor dr. Šusteršiča.
Molčal sem dolgo na nečuvene napade poslanca Steina, ker sem sodil, da je to naj-dostojnejši odgovor v zbornici. Toda nočem in ne smem več molčati. Stein mi je očital, da sem naročal uradnikom »Gospodarske zveze«, naj delajo napačne bilance. Gospodje, že pet let nisem načelnik »Gospodarske zveze«. niti član ravnateljstva. In vsa očitanja, vsi napadi so prihajali v »Narodu« od bivšega uradnika Scliškarja, ki je bil kaznovan zaradi tatvine. Take informacije ima poslanec Stein! (Živahno odobravanje.) In ko že nisem več načelnik »Gospodarske zveze«, jc bil ta Seliškar obsojen in kaznovan, in sicer po vsi pravici. Pred sodiščem pa ga nisem zagovarjal iaz, ampak moj koncipijent. (Cujte! Tako je!) Ker ga je odpustila iz službe »Gospodarska zveza«, zahteval je od nje denar. Ker ga ni dobil, hotel se je maščevati iu je naznanil stvar državnemu pravdništvu. To pa je odklonilo preiskavo! (Cujte! Živahno odobravanje.)
Dalje mi je očital Stein, da sem dobil 20.000 kron državne podpore za »Zadružno zvezo*. In kaj je na tem? V Ljubljani imamo »Zadružno zvezo«. V tej zvezi je nad 300 zadrug in za revizijo dobila je nedavno »Zadružna zveza« 20.000 kron državne podpore. (Klici: Vlada je razdelila 250.000 kron raznim tudi nemškim zadružnim zvezam!) Da ,že nekaj let deli vlada take podpore, in to je dolžni.st vlade. Izjavljam pa in kličem navzoče ministre za priče, da niti koraka nisem storil za to podporo, niti govoril nisem z nikomur o tej podpori, dasi bi bila to moja poslanska dolžnost. Kar je storila vlada, je storila brez mene, ker je vlade dolžnost, da podpira kmetijstvo. (Burno odobravanje.)
Poslanec Stein jc dalje trdil, da sva si bila šc pred šestimi leti s tovarišem Šukljetom huda politična nasprotnika. To je res. Jaz sem pred šestimi leti odločno na javnih shodih zagovarjal splošno in enako volilno pravico, proti kateri je tedaj Šuklje imel svoje pomisleke. In v isti polemiki sva si povedala mar-sikojo v obraz. Ali pa je to kaka sramota, ako se spravijo politični nasprotniki in skupno nastopijo za blagor, za politični napredek na-
rtda! (Živahno odobravanje.) Žalostno pa je, da naši domači politični nasprotniki prevajajo v nemščino »Slov. Narod* ter tako vsenem-škim poslancem dajejo orožje v roke proti so-rojakom. (Klici: Škandal, nečuveno! Plantan kriči: »Ja/. si prepovedujem, da pri tem ka-žete name!«	Dr. Susteršič: Slovensko
ljudstvo vam bo že pokazalo!) Vsenemci tukaj ne morejo ločiti resnice od laži. Zato so večje obsodbe vredni tisti zlikovci, ki Steinu in drugim dajejo take lažnjive informacije. Taka grda laž in nečuveno obrekovanje je tudi glede »žlindre«. Neki žc umrli uradnik »Gospodarske zveze« je iz same maščevalne sti trdil, da sem ukazal žlindro ceneje prodajati in da sem jaz iz svojega pokrival primanjkljaj. In to laž je nekdo porabil med volitvami. Ta je bil siccr oproščen, toda v lastnoročnem pismu je pokojni uradnik pozneje preklical svojo trditev. In dunajski listi, med njimi tudi »Ostdeutsche Rundschau«, so morali vsled moje tožbe na podlagi aktov preklicati vse trditve ter plačati pravdne stroške. (Burni klici: Cujte!)
Zato z vso odločnostjo in ogorčenostjo zavračam take napade. Disciplinarni svet advokatske zbornice v Ljubljani, kjer sem že dvanajst let advokat, je sestavljen iz političnih nasprotnikov, a še nikdar ni imel povoda kaj storiti proti meni ali me grajati. (Burno odobravanje. Razni poslanci čestitajo dr. Šušteršiču, ki je danes enkrat za vselej označil podle trditve domačih protivnikov kot nesramne laži in obrekovanja.)
Ko se Stein opravičuje, češ, da ni treba bivati na Kranjskem, ako se hoče ločiti lopove od poštenjakov, mu je dr. Susteršič dejal: »Treba je le iti v bližino vaših klopi!«
Šuklje.
Dvorni svetnik Šuklje je mirno zavrnil očitanja poslanca Steina in njegovih informatorjev. Rekel ie: Niso me poslali v pokoj, marveč prosil sem sam sedanjega naučnega ministra. Nenadoma mi je za legarjem umrl nadebuden sin, ki je stal pred doktoratom. Vsled žalosti je skoraj oslepela moja žena. To .ii edini pravi vzrok, da sem izpolnivši svoja službena leta prosil za pokojnino.
In kar se tiče zgradbe v Pragi! To je krasna palača (Češki poslanci: Istina je!), ki dela čast ulici in sploh mestu Pragi. In moja zasluga je. da smo prihranili državi 62.000 kron v primeri s proračunom. (Cujte! Cujte!) In čc mi Stein očita, da mi je isti praški stavbenik le za malo vsoto popravil gradič na Kamnu, konstatujem: Dotični stavbenik je poslal doli Ic enega poliria in enega zidarja. Stroški so znesli 20.000 kron. (Cujte! Cujte!) Da, toliko jc stala poprava malega gradu, ki ga Steinu, čc hoče, prodam za 20.000 kron. (Živahna veselost.) Človeka mora biti v resnici sram, da mora biti kot ljudski zastopnik v taki družbi. (Burno odobravanje.)
um
t Ravnatelju Jcs. liubatlEi v spomin.
Bilo je letos julija meseca ob maturi v Kranju. Opazovali smo pokojnega ravnatelja, ki je druga leta čil in vesel še dajal pogum boječim kandidatom: letos pa je bil nekam resen, otožen in truden. Poznalo se mu je, da le z največjo silo še vstraja v delu. In res! Komaj so bili izpiti dokončani, je odhitel v sveži planinski zrak kranjskogorski. Kakor ga je druga leta osvežila in razvedrila lepa kokriška dolina s svojimi bistrimi studenci, tako se je nadejal tudi letos lečila v gorskem zraku. Upanje je bilo zaman. Huje bolnega in duševno potrtega so ga poslali septembra zdravniki na Lošinj umret. Prijazna poročila prijateljem šc niso zamorila zadnje nade, a v sredo 31 oktobra je med zadnjim groznim viharjem, ki jc razsajal po Adriji, niti obstalo nenadoma v spanju blago srce. »Ako umrjeni, ne pokopljite mc tukaj, prepeljite me na Gorenjsko!« jc dejal sam skrbni svoji soprogi. Želel si je nazaj pod ljubljene planine, nazaj na domačo grudo.
Na Lošinju so že poznali in vzljubili prijaznega gospoda. Mladina, duhovščina, uradi so spremili krsto do ladije. Med množico jc
bil tudi bivši naučili minister Madejski, ki jc reaktiviral pred 12 leti kranjsko gimnazijo in imenoval za vodjo pokojnika.
V Kranju so ga spremili do groba vsi tisti, ki so ga ljubili kot poštenjaka in vrlega ravnatelja. S cvetjem mu je odela krsto mladina, ki ga je ljubila in cenila kot svojega prijatelja. Zastopniki uradov, učiteljskih zborov od drugod, lepo število duhovščine iz okolice, množica meščanov in prostega ljudstva vse jc pričalo, kako so ga znali čislati tudi tisti, ki niso imeli vpogleda, kaj je storil za šolo.
Po svoji zunanjosti in svojem značaju je bil pokojni ravnatelj pristen Gorenjec. Trd dostikrat na videz, a v jedru mehak in nesebičen. Kar je postal, je bilo plod njegovega dela. Ni mu bilo dano. učakati pokoja, ki si ga je dostikrat želel. Iz srede dela, izmed skrbi za zavod ga jc iztrgala smrt.
Morda jc bila glavna poteza njegovega značaja globoka ljubezen do gorenjske zemlje. Kazala se ie v njegovih besedah, kedar je povdarjal važnost gimnazije za Gorenjsko, bolj pa še v delu. Pogrešalo ga bo zlasti kmečko ljudstvo, s katerim je znal občevati nepresiljeno in domače . Nc pozabim prizora, ki ga jc pokojnik sam rad pripovedoval. Pozno zvečer gre okoličan s semnja v Kranju domov. Grede mimo gimnazije zagleda v ravnateljevi pisarni luč. Kratko iu malo pozvoni slugi in
gre po stopnjicah v pisarno, da povpraša, kako se uči njegov sin. Prijazno sprejet se čuti v skrbi olajšanega in požene konjiča proti domu.
Ravnatelj Hubad je videl, potovaje s svojimi gojenci, mnogo sveta. Rad jc pripovedoval v prijateljski družbi, kako jc bilo življenje
v hiši milijonarievi v Parizu, o razkošju v morskih kopelih, o Londonu, o Italiji . O samoraslosti njegovi pa priča, da kljub tc i dalekosežnosti obzorja ni utonil v lahkoživem kosmopolitizmu. Ohranil si je tudi v tujih razmerah pristno gorenjsko dušo in ž njo pravi verski čut. V razoranih naših razmerah je pretrpel zaraditega mnogo napadov; prihajali so dostikrat celo iz krogov, ki hi bili lahko poznali poštenost njegovega prepričanja in nesebičnost njegovega dela. Sam je tožil dostikrat, kako ga boli tako ravnanje.
Brez odlikovanj, brez častnih naslovov je legel pokojnik v grob. Njegovega dela niso hoteli priznati zaradi njegovega prepričanja. Danes ie zato prepozno. Bivši predsednik kranjski, baron Hein, pravi sam v svoji so-žalnici, da se prepričuje od dne do dne bolj, kako redko sejani so uradniki, kakoršen je bil pokojnik.
Nai se izpolnijo nad njim besede psal-mistove: »Et gloriabuntur in te omnes, qui diligunt nomen tulim: gtioniam tu betiediccs iiisto!« (Ps. 5.)
Koncert »GlasSene Mce".
To je bil izvanreden, skoraj brezprimeren vžitek, ki ga nam je nudila sinoči na svojem prvem koncertu v tej sezoni »Glasbena Matija«. Vajena je žeti pohvalo naša »Glasbena Matica«, kjer in kadar nastopa ter prireja koncerte, in v vrsto dosedanjih uspehov lahko vstopa sinočni koncert kot enak k enakovrednim !
Sijaj in središče koncerta je bil kvartet velikega mojstra Ševčika. Kar ie vedel v svoje gosli vlivati ter zopet v dušo segajoče iz njih izvabljati prvi in edini Šcvčik, to so podedovali po svojem duševnem očetu štirje češki umetniki, katere poslušati smo imeli včeraj slast v veliki dvorani tukajšnjega »Narodnega I )oma«.
Glavno zanimanje je bilo za oba komorna kvarteta: Mozartov v B-duru in I K orakov v T-duru. Prvi je zastopal klasiko. drugi moderno, prvi ic imel harmonijo, drugi kon-traputikt. Tako je dobil svoj vžitek vsakdo po svoje: klasični entuzijast in ljubitelj modernih. Igral je kvartet obe komorni glasbi z enakim razumevanjem v zmislu ženijalnih skladateljev. Tli smo enkrat slišali, kako naj se Mozart igra. Sai čujetno njegovo glasbo dan za dnem, toda kdor jc slišal Mozarta sinoči, imeti mora vse. česar so naša ušesa vajena,
Dr. Ploj
z vso odločnostjo poživlja poslanca S t c i n a. naj pove svoj vir, naj imenuje svojega zaupnika in informatorja. Trditev je povsem izmišljena, zato opusti v zbornici vsako nadalj-110 polemiko. Stein naj imenuje svoje priče! Te se bodo potem zagovarjale na drugem mestu! (Živahno odobravanje.)
Stein je odgovarjal na Plojeva izvajanja ter dejal, da je poslanec Ploj 17. maja I. 1903 v Obdachu na Štajerskem posilil neko mladoletno deklico in je zaraditega moral zapustiti v četrt ure hišo svoje žene in jc v procesu ločitve stavil nezaslišane zahteve. Nato je zastopnik nasprotne stranke ponudil Ploju tisoč kron, da jc odstopil od zahtev, ker bi bil v nasprotnem slučaju zastopnik žene Ploja izročil državnemu pravdniku. Stein prosi zbornico, naj ga izroči, ako se to zahteva, in pravi, da bo javno v listih priobčil celo zadevo.
Nato je poročevalec o volivni reformi Lo-cker prosil zbornico, naj preide k podrob-nostni debati o zakonu, ker ni nobenih stvarnih ugovorov proti volivni reformi. Nato je zbornica z veliko večino sklenila preiti k špe-cijalni debati. Proti so glasovali ie Vsenemci in ustavovemi veleposestniki. Predsednik ie predlagal, naj se posvetuje o predlogi po skupinah, kakor je bilo sklenjeno v konferenci klubovih načelnikov, na kar se je specialna debata prekinila.
Prihodnja seja danes, dne 13. t. m., ob 11. uri dopoldne.
PROTI KANCELPARAGRAFU.
Duhovski člani državne zbornice so sc 12. t. m. posvetovali o tem. kakšno stališče naj zavzamejo proti Ferjančičevemu in Stci-novemu kancelparagrafu. Vsi so označili ta paragraf za izjemno določbo, ki bi politično delovanje duhovnikovo veliko bolj omejila, kot delovanje vsakega drugega državljana ter so sklenili, da pošljejo k ministrskemu predsedniku in predsedniku zbornice deputacijo, sestoječo iz poslancev Biankini, Delugan, Pastor in Schrott, ki bodo protestirali proti temu predlogu ter i>ozvali ministrskega predsednika in predsednika zbornice, naj ne dopusti tretjega branja volivne predloge, dokler ni v odseku rešeno vprašanje o volivni svobodi in se dotični predlog ne. predloži zbornici v branje.
ČEŠKA ZMAGA V BUDJEJOVICAH.
Čehi slavijo zmago v Budjejovicah. Na hišah so razobešene slovanske trikolore, trgovine so zaprte, zvečer pa sc jc vršila ba-kljada. Nemci se tolažijo s tem, da bodo volitve morda razveljavljene. Nemški listi izvajajo iz češke zmage v Budjejovicah, da je češkim Nemcem zagotovljena zmaga le tedaj, ako sc razkosa češka kraljevina ter loči češki del od »nemškega«. Zelo enostavna operacija.
MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE O RAZPRAVI RIEHLOVE IN O PROSTITUCIJI.
Minister za notranje zadeve baron Bienerth je odgovoril na interpelacijo poslanca Lichta, da bodo vsi oni državni organi, ki niso v zadevi kovarice Riehl storili svoje dolžnosti, pozvani na odgovornost. Vlada pa bo tudi korenito preosnovala policijsko nadzorstvo nad kovaricami in prostitutkami, kar je že začelo dunajsko policijsko ravnateljstvo iu cesarsko namestništvo. Minister bo v kratkem pozval vse deželne odbore, naj mu dopošlje-jo reformne predloge glede na uvedbo policijskega nadziranja prostitucije. Minister jc pozval tudi druga dobrodelna društva, ki se pečajo s tem vprašanjem, naj mu pomagajo pri tej veliki reformi.
PRVA SEJA HRVAŠKEGA SABORA.
Predno se ie otvoril hrvaški sabor, ki bo začel s »korenitimi ustavnimi reformami«, se je produciral pred zbornico na trgu Supilo, katerega je tja spremilo okolu 300 naprednih dijakov. Klanjal se ie na vse strani množici ter dolgo govoril, da je on poslanec po ljudski volji in da bo deloval za svobodo in pravice ljudstva. Potem se je začelo korenito delo v saboru, ki ga jc otvoril predsednik dr.
za neodpustljivo profanacijo Mozarta. Kvartet je bil na višku svoje naloge: igrali so vsi štirje gospodje, kakor da vodi njih loke, vzdiguje in pusti padati njih prste le ena sama umetniška duša. Vsi štirje inštrumenti so s svojimi tono-vimi barvami tvorili tako ednoto, da se je čulo njih igranje, kakor igra enega čveteroglas-nega inštrumenta. Igra jc bila lahka, mirna; nobeden koncertantov ni iskal efekta, kar sc danes prerado dogaja, bodisi v nemirnih gestah, bodisi v večnem tremoliranju; — ne ves efekt so dosegli z mojsterskim umevanjem komorne glasbe. To jc bila prava, med svetim cerkvenim in lahkim gledališkim slogom mirno se zibajoča muzika!
Priznati moramo, da je občinstvo tudi vedelo ceniti užitek, ki sc mu jc nudil. Vsaj je pa kvartet tudi nehote fasciniral poslušalce; to se je čutilo zlasti pri Dvofakovi skladbi, ko si pri umirajočem koncu II. dela (Lento) človek skoro dihati ni upal. Burna pohvala jc dala duška našemu navdušenju.
Izmed kvarteta sta nastopila kot solista gg. Bohuslav Lhotskv (1 .violina) in Bcdrich Vdška (čelo). Kar sta v skupini, to sta kot solista — Ševčikova vredna učenca! (i. Lhotskv si jc izbral dve točki: on Chopinov nok-turn in Bazzinijcv »Ples p 'kov«. Elcgični Chopinov nokturn, sestavljei z sladkih sanja-
Medakovč. Ker je Medakovič svoj čas hudo žalil Starčevičancc, ga je interpeliral dr. Pave-lič. Sled,! jc buren prizor. Dr. Frank je baje zavpil resolucijonašem »kulje«, Budisavljevič jc Štarčevičancem dejal, du so »črnormeni«, na galeriji zavpije nekdo: »Zivio Supilo!«, na kar se ta zahvaljuje, klanja in zavpije »Živila Hrvatska!«, Zatluka kriči, da ves ta prizor »ni nobena svoboda«, dokler nc napravi dr. Medakovič mir. Medakovič povdarja, da sc on ne bo uklonil nobenemu terorizmu in da so Mažari Hrvate pri Rakoczyjevih slavnostih lepo pozdravili. (Toniac: »Ze vedo, zakaj!) Nato prečita Banjanin došle vloge. Med njimi so znani predlogi o reformi tiskovnega zakona in o odgovornosti sodnikov. Nato so obravnavali neki nujni predlog o »čistih volitvah«. Frank je pozval sabor naj uvede splošno volivno pravico. Ker nastane zopet ropot in si poslanci očitajo različne brezpomembne neumnosti, prekine predsednik sejo v drugič. Nato prebere ban Pejačevič saboru program vlade. Ban pravi, da se jc vlada sporazumela s koalicijo zato, da omogoči vspešno parlamentarno delovanje. Da bi pa ban ne delal »novemu kurzu« ovir, je ponudil svojo demi-sijo ki pa ni bila sprejeta. Ban je sklenil ostati na čelu vlade, dasi jc bolehen. Vlada bo vedno nad strankami in sc držala nagodbe z Ogrsko. Vlada bo z drugimi liberalnimi reformami vred predložila saboru tudi predlog glede na splošno volivno pravico. Potem ko jc predsednik Medakovič izjavil, da ni kot predsednik žalil Starčevičancev, so sejo zaključili. Prihodnja seja v torek. Socialnodemokra-tični delavci so ustavili delo, čakali pred zbornico in proti Štarčevičancem, ki vedno odločno zahtevajo splošno in enako volivno pravico, demonstrirali za resolucijonaše, ki so ravno v tem vprašanju omahljivi.
KRŠČANSKO-SOCIALNE STRANKE NA MORAVSKEM.
Pri volitvah iz splošne volivne skupine za moravski deželni zbor se je pokazalo, da so v nemških volivnih okrajih narastli krščansko-socialni glasovi, v čeških pa katoliško-narod-ni. — V Brnu je dobil soc. demokrat Hyles 12.0% glasov, narodni soc. demokrat Adami-ra 4.575 glasov in katoliško-narodni kandidat Kaukal 6.479 glasov. Ožje volitve bodo pri-hednjo nedeljo. V čeških okraiih bo boj samo med soc. demokrati in češko katoliško narodno stranko.
IZ CERKVENIH KROGOV.
Papež bo 0. decembra v konzistoriju ogrskemu kardinalu nadškofu Samassi podelil kardinalski klobuk.
NADŠKOF STABLEVSKI ZA POLJSKE PRAVICE. — PROTI KARDINALU KOPPU.
Baje bodo vsi poljski škofje pri papežu protestirali proti postopanju kardinala Koppa, ki podpira liakatistiško barbarstvo v Pozna, nju. Nadškof Stablcvski jc izjavil deputa-ciji poznanjskih Poljakov, da trdno upa na pomoč božjo v boju proti nemškemu nasilju. Čudno, da se Viljem še ni nič izjavil.
ABSOLUTIST1ŠKI VILJEM.
Baje se je Viljem udal in bo odslovil svojega ljubljenca, ministra za poljedelstvo Pod-bielskega, ki je zapleten v umazano koloni-jalno afero. »National-Zcitung« hudo napada Viljema, ki meni, da je nemška država njemu podložna kot absolutistiškemu vladarju Viljem naj pomisli, da velja v moderni državi načelo Friderika Velikega: »Jaz sem prvi služabnik svoje države.« Naslednik Podbielskega bo najbrž pl. Mantcuffcl.
GOVOR BR1ANDOV V FRANCOSKI
ZBORNICI. — MINISTRSKE DUHOVITOSTI.
Naučili minister jc razložil v francoski zbornici vladni program glede na izvedbo zakona o ločitvi cerkve od države. Briand je izjavil, da francoska vlada ni protiverska, ampak brezverska. Iz tega bi se sklepalo, da francoski vladi cerkev ni prav nič mar, toda ta vlada doslednosti nc pozna nobene. Briand noče kakor pravi v svojem govoru pri-poznati papeža za suverenega vladarja. Toda kaj jc njemu mar, kakšno jc stališče pape-
rij in strastnih izbruhov, je nudil predavatelju priliko pokazati sc globokega umetnika. Baz-zinijeva skladba pa virtuozncga tehnika na go-slih. Kaj čemo podrobnosti pisati o čistih ok-tavnih in drugih dvoprimkih, o flavtnem flage-oletu, o nedosežnem martellatu! Šlo je vse tako naglo mimo nas, da smo sc ob koncu Ic zavedali, da nam je igral umetnik-mojster. Nemalo je pripomogel k uspehu čislanega gosta njegov spremljevalec na glasovirju g. Jos. Prochazka, ki ic tudi čelista g. Vaška spremljal.
Ravno tako kakor g. Lhotskv, pokazal se nam ic g. Vaška v eni točki, v Saint-Saen-sovem »Lc Cyre«, kot predavatelj, v Popper-jevem »Španskem plesu« pa kot glasbeni tehnik. Spominjal nas jc g. Vaška na pokojnega Blaža Fišerja, ki je znal iz velikega kontrabasa izvabljati toliko miline. Isto jc znal tudi g. Vaška na svojem vijolončelu.
Da nc bi bil instrumentalni koncert pre-cnostransk, jc mešani zbor »Glasbene Maticc« povišal vrednost vžitka z vokalno glasbo. Nastopil je z dvema točkama: Stjepan Mokranj-ccv »Kožar« peljal nas je v najjužnejše dele Jugoslovanov, Prochazkova »Ljubezen« nam je nudila prizor domačih vasi. Znana sta nam oba skladatelja: čuli smo žc Mokranjccve »Ru-kovijete«, istotako že marsikaj od krasne 1'ro-
ževo v cerkvah in državah po katoliškem prepričanju? Briand katoličanom vsiljuje verske družbe in vendar je on brezverec, ki mu ni nič mar, kako hočejo katoličani imeti urejeno cerkveno hierarhijo. Leta 1907 bo vlada zaprla cerkve. Vlada bo katol,ški kult izgnala iz cerkva. Ne ve nc za Boga, ne za cerkve. Hoče pa odločevati o cerkvah. Krasna svobodomiselna doslednost. Ni čuda, da se ti ljudje na svojih shodih med seboj stepejo.
SRBSKE ZADEVE.
Srbija je pri Schneiderju v Creuzotu naročila 00 poljskih in 25 gorskih baterij. Ker je to število jako visoko, domnevajo nekateri listi, da bo Srbija nekaj topov oddala Črti i gor i. Seveda so to nemški glasovi. — List zarotnikov »Novi Pokret« jc prenehal.
ZVEZA NEMŠKIH STRANK.
Člani.nemške ljudske stranke na Češkem bodo 24. t. ni. zborovali v Pragi, da sc posvetujejo o bloku nemških narodnih strank v državnem zboru in o kandidaturah za prihodnji državni zbor. Tudi nemški agrarci so za tako zvezo.
ZVEZA BELGRAD - CETINJE - RIM SKLENJENA.
Sodijo, da Srbija sama ne bo rabila naročenih 00 poljskih in 25 gorskih baterij. Splošno mnenje je, da odstopi Srbija Črni gori one topove, ki iili ne bo rabila in da plača Srbija tudi obresti za oboroženje Črne gore. So tudi, ki trde, da dela Angleška po francoskih bankah balkansko politiko za Italijo. Zveza proti Av-stro-Ogrski med Belgradom, Cetinjom in Rimom je torej sklenjena. OMEJITEV ZDRUŽEVALNE SVOBODE V BOLGARIJI.
Bolgarsko pravosodno ministrstvo predloži sobranju zakonski načrt, po katerem omeje zborovanja in povišajo kazni agitatorjem. Sklicatelje shodov, pri katerih nastanejo nemiri, bodo kaznovali z ječo 2 do 10 let, govornike od (> mesecev do 3 let. Za zgradbo novih ječ pa zahteva bolgarska vlada 500.0000 levov.
FRANCOSKA VLADA ODNEHALA?
Vsi večji listi smatrajo izjavo ministra Brianda, da katoličani niso prisiljeni sprejeti zakona o ločitvi cerkve od države in da vlada ne bo pripoznala vseh verskih družb, kot prvi korak vlade, da sc sporazume z Vatikanom. RUSIJA.
Oktobristi so objavili razglas na volivce v dumo, kjer priporočajo trezno politično delovanje brez sanjarij. V Moskvi so izvršili na Tvcrskaji bombni atentat proti mestnemu glavarju Rcinbotu, ki ie pa nepoškodovan. V Krasnojarskif so ustrelili več upornih vojakov.
CARSKI UKAZ PROTI POl.ITIKUJOClM ČASTNIKOM.
Carski ukaz prepoveduje častnikom in vojaštvu, udeleževati sc političnih shodov in društev.
Dnevne novic?.
r Socialni demokratje iu naš dični Fer-jančič. Ko ie naš dični Fcriančič v pododseku, ki se posvetuje o volilni svobodi, vložil svoj kancelparagraf, ki je ravno tako ubit in razglašen, kot kravji zvonec, s katerim ie gospod nadsvetnik svoj čas zvonil v kranjskem deželnem zboru, je revež mislil, da mu bodo vsi svobodomiselci peli hozano in se je morda celo nadejal brzojavne čestitke od Clemen-ceaua. Toda, kakor so Mladočchi zapustili Tavčarja, tako so socialni demokrati pokazali osle Fcrjančiču. »Arbeiter«Zeitung« sc namreč bridko norčuje iz Ferjančičevega kanccl-paragrafa in ironično imenuje to zadnjo za-smradeno in obrabljeno duhovitost kranjskega »naprednega« kluba »Kirchenstiirmc-rei«! .le res lep prizor, videti v takih rdečih jakobinskih hlačah c. kr. nadsvetnika, ki je slekel svoj lični buržoaziiski frak ter naska-
chazkovc muze. Oceno del si lahko prihranimo, čc povemo, da sta bili sinočni skladbi vredni, čc ne še nekoliko bolj vrstnici tega, kar sta nam Mokranjac in Prochazka že dala.
Kaj naj rečemo o zborih?! Menda bo dovolj, če povemo, da ju je vodil naš Matej Hubad. Lavor za lavorotn!
Pri tej priliki bi na nekaj opozorili, česar se nam naj ne šteje v zlo, ker namen naš jc, dati povod k odpravi napake, če naj sc to žc tako imenuje. Ko je v Prochazkovi »Ljubezni« ob odgovorih »fantiča« zapel sam moški zbor, je bil prvi tenor premalo jasen, premalo izrazit. Krivda leži v pevskem materijalu. Ali se ne bi našla za to odpomoč? Siccr je res Prochazkova skladba kontrapunktična in ima vsak glas samostojno melodijo, vendar sta sopran pri mešanem in prvi tenor pri moškem zboru vodilna glasova, ki zahtevata nekoliko večje izrazitosti. Sopran je bil prav dober, prvi tenor nekoliko prešibek.
Koncert jc bil dobro obiskan, žal, da nc razprodan. Kaj je temu vzrok? Med obilno elito smo opazili g. predsednika deželnega sodišča Levičnika, mnogo gostov z dežele in tudi nekaj pokrajinskih Slovencev, ki so prihiteli na koncert.
kuje cerkev. Ta Ferjančičev predlog je namreč tako »eminentno svobodomiseln«, da so se ga zbali celo socialni demokratje in sedaj ostane ta kancelparagraf, ki je še bolj epo-halen kot Galilejeva odkritja, edina zasluga Ferjančičeva. Sedaj pričakujemo le še tega, da nadsvetnik vloži v kratkem predlog, ki bo obsojal na ričet socialne demokrate, ki ne bodo pri prihodnjih volitvah glasovali za Fer-jančiča iu potem bomo menda vendar enkrat pri kraju z espritoni kranjskih liberalnih poslancev. Res škoda za tc filozofe nčeta in njihove kravje zvonce!
+ »Edinost« in numare. Nihče nc trdi, da bi imeli članki v »Edinosti« splošno kaj jedr.a A med vsemi njenimi člankarijami so najneumnejše tiste, ki se vlačijo pod enim naslovom v več listih. Dobro vemo, kako nastajajo tisti I., II. itd. Gradiva manjka; brž treba kaj načečkati. Pa se je treba vsesti in pisati. Ker ne pride nič pametnega na um in članek do nobenega zaključka, sc mu pa naredi I spredaj, da sc lahko prihodnjič taka kurja čreva še naprej razmotavajo. V nedeljo dne 11. novembra je »Edinost« zopet prišla na dan z numaro pri uvodnem članku: »Varujmo se siretiskih glasov«. Neumen je kot noč. Za zgled navajamo ta-le odstavek: »Za one, ki nas poznajo in ki ne mislijo na to, da bi nam kaj podtikali, na kar nismo mislili nikdar, ni treba še le zatrjati, da bi mi bili prvi, ki bi z največjo radostjo pozdravljali tisti dan, ko bi se vse zasebno in javno življenje pre-vrcdilo in zasnovalo v zmislu naukov Kri-stovih, ko bi vsklilo življenje, postavljeno na res čiste krščanske principe.« Za one, ki poznajo »Edinost«, je jasno, da so te besede navadna hinavščina.
+ Mažarski strahovi. »Budapesti Hirlap« hodi kakor lev okoli in išče koga bi pohrustal. Sedaj si jc izmislil, da poveljnik v Zadru, feld-maršallajtnant Varcšanin poizkuša združiti Dalmacijo z Bosno, da nc bi sc Dalmacija združila z resolucijonaši in Ogrsko. Varcšanin ima kar celo stranko za seboj, med njimi kanonika Crnica, advokata Deskoviča in več drugih. Crnica jc zadnjič o delovanju nove stranke celo poročal cesarju. Varešanina imenujejo »Jclačiča drugega«. Bi res treba bilo drugega Jclačiča.
-f Nevarno bolan ie č. g. duhovni svetnik Janez Skvarča. Nahaja se v tukajšnjem Leonišču. Priporoča se prijateljem in znancem v molitev!
+ Kanonično ie bil umeščen včeraj č. g. Anton M c d v e d , dosedai župnik na Sv. Gori nti podeljeno mu župnijo Banja loka.
—	Novi nabiralniki «Družbe sv. Cirila in Metoda«. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ie vpeljala nove jako lične nabiralnike. Nabiralnik je podoba prosečega otroka, ki nosi na tablici napis: »Mal položi dar — domu na altar«. Spodaj jc zaznamovan popoln družbin naslov. Misel nabiralniku je ta, naj bi ta proseči otrok izprosil prav mnogo darov za našo šolsko družbo. Nabiralniki, 32 centimetrov visoki, bodo gotovo krasili vsak prostor, kamor sc postavijo. Bode naj to gostilna, ali trgovina ali privatna hiša. Izdelani so popolnoma umetnostno. S tako podobo je družba hotela vplivati tudi na estetičnost čutov našega ljudstva. Ker so družbo stali veliko, sklenil je vodstveni odbor, da naj se ob naročitvi za vsakega priloži vsota 10 kron. Ostali bi pa tudi šc potem družbina last. Naročajo se pri družbinem vodstvu v Ljubljani.
Osrednja zadružna blagajna. Vladna predloga o osrednji zadružni blagajni bo prišla v državni zbornici že v tem zasedanju na vrsto, najbrž se bo prvo branje vršilo po končani debati o volivni reformi. Da ne bi osrednja zadružna blagajna škodovala posojilnicam, nameravajo pri posvetovanjih o vladni predlogi v odseku delokrog blagajne omejiti tako, da ne bo prekoračeval mejd kredita. V prvi vrsti naj zadružna blagajna služi obrtniškim potrebam. Seveda bodo čimpreje blagajni dovolili emisijo.
—	Investicijski program Južne železnice. Pod predsedstvom železniškega ministra Der-schatte se jc vršila prva konferenca glede investicijskega programa južne železnice. Tva-rina posvetovanj .ie razdeljena v pet skupin: prezidava kolodvorov, razširjenje kolodvorov, revizija voznega reda, personalno stanje in obratna vozna sredstva.
Slučaj kuge v Trstu. Oblasti delajo z vso energijo na to, da sc ne razširi kuga. Doslej še nihče izmed oseb, ki so bile v dotiki z rajnim Dabovičem, ni obolel. Oblasti so vse osebe, ki so občevale z Dabovičem, pustile odpeljati v bolnišnico, med njimi tudi nekega mornarja, ki je služil na parniku »Spiridione«. ki "toži, da ga boli trebuh. Upajmo, da pri tem
ostane.
ivlje gospoda dr. Elberta, novome-š	>šta, novoimenovanega komturja T	:fovega reda, se jc izvršilo nad vse si	nov. je priredilo mestno župnastvo sl.	ierenado in bakljado. Po 7. uri so pr	godba mešč. garde, gasilci v društ. op	likimi bakljami in pevci na prosto	cljsko dvorišče, kjer jc zaigrala goc	ro cesarsko himno ter šc tri god-ben	med katerimi so pevci zapeli tri 1-	>re. Mnogobrojno zbrano občinstvo	avilo z navdušenimi živio-klici gosp	a, ki sc jc prišel globoko ginjen zahv,	ckrasno večerno prireditev. V nedel.	uri jc bila v elegantno ozalj-šani i	slavnostna seja, h kateri sc je gos	cncc pripeljal v spremstvu gospoda	odičen s komturnim križcem Franc	{a reda. Gospod župan je po otvorit-	i običajnih izvršenih formalnostih	h besedah časti tal gospodu proštu	ibčine in mesta na visokem odlikovt	snega nima nihče na Kranjskem. tc	liroljubnost, spravljivost ter vsestran:	lanjc, delovanje iu zasluge gospoda	\ tudi za razne izvencer-
kvenc zadeve, potrebe in razmere. Gospod okrajni glavar je v krasno sestavljenem govoru slavil državljanske čednosti gospoda pro-šta, njegovo koncilijantnost do uradništva ter mu čestital v imenu vsega uradništva. Nato se je g. prošt zahvalil za izkazano mu čast; ne ve, ali je z dosedanjim delovanjem že zaslužil to visoko odlikovanje, a gotovo ga hoče zaslužiti v prihodnje z vztrajnim delovanjem v vzajemnosti z vsemi sloji, stanovi in uradi po geslu presvitlega vladarja, in onem na redovnem odlikovanju: »Viribus unitis«. Nato je g. podžupan podelil diplomo podelitve s cesarjevim lastnoročnim podpisom, v izvirniku in prevodu, kar so navzoči stoje poslušali, ter tozadevni pismi c. kr. ministrstva za tik ?n bogočastje ter c. kr. deželne vlade. Na poziv g. župana zakliče zbrano odlično občinstvo presvetlemu cesarju trikrat »Zivio«, na kar g. župan zaključi sejo, ki je bila jako fino, taktno, primerno in elegantno počeščenje g. prošta od strani mestnega županstva. — Ob '/s 1. uri se je sešla v okusno olepšanih kapiteljskih prostorih jako odlična in zelo vesela družba 40 gostov k obedu. Prvo napitnico jc govoril g. prošt v čast presvetlemu cesarju, katero so poslušali vsi navzoči stoje ter se ji odzvali z živio-klici. Govorili so potem razni dostojanstveniki napitnico za napitnico, a vse so se strinjale v proslavljanju g. proštovc miroljubnosti, spravljive postrežljivosti nasproti vsem ter prisrčne gostoljubnosti, s katerimi vrlinami jc g. slavljenec ublažil vsa nasprotja v mestu ter združil vse sloje v skupno delo v prid mesta in občine: to je bila glavna misel vseh mnogobrojnih napitnic. Omeniti bi bilo še prelepe in ganljive napitnicc g. okrajnega glavarja, ki jo je govoril v čast blagi, sivolasi, 781etni, a še vedno neumorno delavni in za vse skrbni gospe materi slavljenca: sprejeta je bila z velikanskim navdušenjem in viharnim odobravanjem. Gospod slavljenec se je zahvaljeval sproti za vse napitnice in za vse dokaze ljubezni in spoštovanja, ki so mu jih ta dan izkazali tako priljubljeni mu Novome-ščani, med katerimi se počuti res domačega
ter jih prisrčno ljubi......Gospod prošt in kom-
tur pa naj se šc dolgo veseli svojega visokega odlikovanja!
—	- Protialkoholni sestanek duhovnikov sklicujejo gospodje duhovniki abstinentje za ponedeljek, dne 19. t. m., v Ljubljano. Ker se jc protialkoholno gibanje v zadnjem letu, odkar deluje društvo »Abstinent«, tako uspešno, lepo razvilo, je potreba, da se ta misel tudi med duhovščino, ki je poklicana voditeljica ljudstva, razširi. Kakor čujemo, sc namerava ustanoviti na tem sestanku »Zveza duhovni-kov-abstinentov«. Sestanek, za katerega vabila so sc te dni pričela razpošiljati, se vrši v prostorih »Slovenske krščansko - socialne zveze« v Frančiškanskih ulicah.
—	Umrla je na Dunaju gospa Frančiška K u š a r, soproga c. kr. poštnega uradnika Gašparja Kužar. Pogreba dne 12. novembra se je udeležilo poleg mnogoštevilnih prijateljev in znancev tudi zastopstvo slovenskih društev »Straže« in »Zvezde«. Potrtemu gospodu soprogu naše iskreno sočutje!
—	Nesreča v gozdu. Iz Ajdovca pri Žužemberku nam poročajo: V petek 9. novembra okrog ene popoldne se je ponesrečil v gozdu gospodar Janez Jarc, po domače I3abič, ko je napravljal drva. Spodžagoval je bukev, katero je vpognil lanski sneg, odkrehnila se jc prenaglo, ga oplaznila po levi roki, katero mu je zlomila nad komolcem ter ga vdarila v čelo, katero mu jc prebila. Bil jc dejan v sveto olje, prepeljan na dom, kjer je umrl v groznih bolečinah okrog 5. ure popoldne.
Žensko truplo brez glave, brez ene roke in noge so potegnili iz vode pri Ško-cijanu tik Pierisa v Furlaniju. Na ostali nogi jc lep čevelj. Truplo je že močno nagnito. Kdo je utopljenka, se seveda ne ve.
—	V grad Miramar sc preseli nadvojvo-diuja vdova Marija Jožefa s svojim najmlajšim sinom Maksimilijanom.
Novo društvo. Ustanovilo se je društvo davčnih izterjevalcev (eksekutorjev) na Kranjskem.
Cena ovratnic se poviša s 1. decembrom za 10 odstotkov.
—	Obesil se je v Trstu 41-letni Josip Mar-tinšič.
Grozna posledica kadilčeve neprevidnosti. V Barkovljah je 21-letni voznik Fran Stare prišel vinjen domov in v postelji kadil. Postelja sc jc pri tem zažgala. Hudo opečenega Stareta so prepeljali v bolnišnico.
—	Umrl je v Neapolju zagrebški kanonik č. g. A n d rej F r i š.
V Pazinu v frančiškanskem samostanu obhaja danes 25letnico svojega tnaš-ništva vIč. p. Alfonz F u r I a n , bivši magister novincev. Opravljal je to službo nad 14 let. Za njegove vestno in neumorno delovanje dala mu je provincija v priznanje časten naslov „Min. Provincialis titularis."
—	Gospodarja okradel in pobegnil v Ameriko 3. t. m. je opazil posestnik pri Ratečah g. Nikolaj vitez pl. Gutmannsthal, da mu manjka iz pisalne mize 500 mark v papirjih. Dognalo se je, da je ukradel denar uslužbenec Franc Nedelja in zbežal z njim v Ameriko. Isti tat je ukradel tudi več stvari pri baronu Sartorio in prodal v okolici Rateč.
—	Novice iz Amerike. V Pueblo je ponesrečil Ignac Faber. — V Chisholmu (Minn.) je ponesrečil Tomaž P o ž e ž n i k, doma iz Gornjega grada na Štajerskem. — V Mineralu (Ka.ns) so ponesrečili v rovu trije Slovenci : Karol Kokalj iz Zatičine, Franc Kimovec, doma blizu Litije, a tretji je Franc J a k š a , ki še živi, a je zelo nevarno ranjen. — Hrvaški list v Clevelandu „H r-
vatska s I o b o d a" je prenehal izhajati.
Štajerske novice.
š Nov Studentenheim v Celju. Sedanji celjski Studentenheim stoji na slovenskih okoliških tleh. Ker pa ne morejo vsled prepovedi okoliške občine izzivati z nemškimi trobojni-cami in drugim, se hočejo preseliti v Celje in sicer na takozvani »Otok«, ki ga Savinja vsako leto preplavlja. Naj bi odplavila tudi prihodnji nemški Studentenheim z vsem umetnim nemštvom.
š Umrl je v Gradcu g. Josip Terčak, posestnik in gostilničar v Rečici v Sav. dolini. Bil je več let župan rečiški, ustanovil je gasilno društvo in bil sploh delaven mož. V političnem življenju je bil vrl narodnjak. N. v. m. p.!
š Iz davčne službe. Davkarji so postali Karol K o 11 e r, Rudolf Pos t rti žn i k, Rudolf Sigi, Alojzij T r u m nt e r, doslej kontrolorji. — Davčnimi kontrolorji so imenovani davčni pristavi Karol Pavel M o s s e r, Emil P I e s k o v i č, Henrik S k r a j n e r in Jos. J e ž o v n i k, oficijalotiia pa Liudcvit H e 1 d in začasni oficijal Rudolf M ii 11 e r.
š Občni zbor celjske »Narodne čitalnice« se je vršil dne 10. t. m. v drugič, ker prvi ni bil sklepčen. V odbor so izvoljeni: predsednikom g. dr. Josip Sernec, odbornikom pa gg.: dr. Juro Hrašovec, odvetnik; Fran Voglar, učitelj; Milan Detiček, not, kandidat; dr. Dolar in Matej Suhač, profesorja; Anton Mimik, poštni oficijal; Fran Lončar, posoj. tajnik; Ivan Rebek, ključavničar; -- namestnikom: dr. Mole, prof.; R. Strmecki, trg.; J. Likar, zav. zastopnik; dr. A. Schwab, zdravnik; revizorjem: dr. A. Brenčič, odvetnik; Fr. Jošt, ravnatelj »Zveze«; J. Jagodič, trg. poslovodja.
š Volitev župana v Šoštanju. Iz Šoštanja se nam piše: Zopet so se zbrali v občinski pisarni dvanajsteri jogri, da bi volili in izvolili župana. Pa zopet so se zbrali brez uspeha! Tačas jim je predsedoval naš pravi vladni komisar, neizogibni Zoffal, katerega .ie nekaj časa nepristranski in pravični koncipist dr. Hoffmann samo nadoniestoval. Gospod Zoffal ponižal se .ie tako nizko, da je pri dostavljanju vabil k županovi volitvi sam opravljal posel občinskega sluge. Morda je to storil misleč, da bo boli držalo. Pa vendar ni držalo in mlatili so »nemški« odborniki s Zoffalom vred zopet prazno slamo! O ti presneti § 35. občinskega volilnega reda, zakaj jim delaš toliko sitnosti, skrbi in »krivice«, kajti če bi tebe ne bilo, bi Šoštanj že imel nemškega župana!
š O velikem požaru v Šoštanju sc nam
še dodatno poroča: Kož ni zgorelo 30.000 v vrednosti 300.000 K. ampak okoli 3000 v približni vrednosti 300.000 K. kajti ako bi pogorelo toliko kož, kot smo v sobotni številki poročali, znašala bi škoda samo ua kožah 2,400.000 K, toliko kož pa ta sicer velika tovarna nikoli niina. Vsa po požaru provzro-čena škoda znaša približno 1 milijon kron, ne pa okoli 2 milijona. Zakaj je prišla najbližnja požarna hramba iz Velenja tako pozno, v komaj dobre pol ure oddaljeni Šoštanj, izvedeli smo še le zdaj: V Šoštanju sta namreč dve tovarni za usnje in sicer ena Slovenca gosp. Ivana Vošnjaka, druga pa Nemcev Franz Wo-schnagg & Sohne. Ker se pa velenjski požarni brambi, kateri načeluje zagrizeni hajlovc Vinc. Priboschitz alias »turški boben«, ni naznanilo katera tovarna gori, vprašala sc jc ta »vzor« požarna hramba najpoprej, v čegavi tovarni gori?! Vzorna požarna bramba!!
š Svoji k svojim. Pri zadnjih občinskih volitvah v čeških Budjejovicah je posebno zoper Cehe delal tovarnar L. Hardtmuth. Zugai jc svojim češkim delavcem, da jih odpusti od službe, ako nc bodo volili z Nemci in nem-čurii. Slovenski trgovci prodajajo Hardt-muthove svinčnike in druge njegove izdelke, zato svetujemo, da se bolj strogo oklenejo gesla »Svoji k svojim« in naročujejo enako dobro blago od češkega narodnega podjetja v Pragi »Narodni podnik«.
š Občinske volitve v Gradcu za III. razred se prično jutri. Boj med socialno demokracijo in nemškimi strankami bo hud. Nemci si hočejo priboriti nazaj dvetretjinsko večino v obč. svetu.
ljubljanske novice.
ij Nova telovadnica v Ljubljani. Ker ve
»Slovenska krščansko-socialna zveza« ceniti vzgojni pomen telovadbe, najela jc za svoje člane novo telovadnico v hiši delniške stavbene družbe »Union«. Telovadnica je opremljena s popolnoma novim, najmodernejšim orodjem. Oni, ki žele pristopiti telovadnemu odseku »Slovenske krščansko-socialnc zveze«, naj prijavijo svoj pristop še tekom tega tedna. Telovaditi se bode pričelo prihodnji teden.
Ij Likvidacija v ljubljanski predilnici. —
Naročnik nam piše: Pod tem naslovom pisali ste te dni odstavek v Vašem listu in priporočali, da bi slovenska družba kupila to podjetje od sedanjih lastnikov, ki se baje preselijo na Ogrsko. — To priporočali ste v bojazni, da preneha ta tovarna in izgubi pri tem veliko število delavcev zaslužek. Kakor bi bilo škoda, da prekine imenovana tovarna z delom, vendar pa čuti pisec teh vrstic v sebi neko zadovoljstvo, in to zato, ker so stavbeni odnošaji te tovarne taki, da kriče naravnost po prenehanju dela, ako se hoče izogniti katastrofi, katera tovarni preti po ognju. Pred leti se je tovarna po občinskem svetu pregledala — ker sc mu je javilo, da jc nje stanje slabo iu ognje-nevarno. Pri priliki teh ogledov konstatovalo sc jc, da so tla lesena — popolnoma z oljem premočena, da so nosilci tal vsled preoblo-
žitve na več mestih upognjeni, da je preobilo strojev nastavljenih in prehodi za delavce preozki, nadalje, da se delo izvršuje tudi v popolnoma za delavce nesposobnem podstrešju in slednjič, da obstoji samo eno neugodno nastanjeno stopnjlšče. V pritlični stavbi markiralo se je tedaj, da je nastal ogenj, in vse duri so bile zaprte; morala so se ena vrata vlomiti, da se je na ta način odprl izhod. Tem nedo-statkom sc je tekom časa — toda le v nekaterih točkah ustreglo, — tako da obilica nevarnosti ognja še vedno obstoji, in je le velika sreča, tla se pri ondotni plinovi in petrolejski razsvitljavi do sedaj ni pripetil kako ogenj. — Imeli bi v sredi mesta slučaj, — ki se more primerjati samo velikim nesrečam pogorelih gledališč. Na stotine mrtvih delavcev imam v mislih in prehaja me pri notici opustitve te tovarne samo čut zadovoljstva, da bi bila na ta način enkrat za vselej odstranjena delavstvu najbolj preteča smrtna nevarnost. S to predilnico ne more iti tako naprej. Kdor bi jo kupil, bi jo moral od vrha do tal prenarediti.
ij Predavanje o kugi. Opozarjamo na današnje predavanje g. dr Ivan Zaica. ki bo točno ob pol osmi uri zvečer v Slov. kršč. soc. zvezi." G. doktor bo predaval o kugi, katere najnovejši slučaj razburja ravnokar naš bližnji I rst Naznanjeno pieda-vanje g. dr. Jeršeta je odloženo na dan 11. decembra.
Ij Umrli so: Marija Sudar, delavka, 40 let, Cerkvene ulice - V bolnici Matija Bizjak, klepar 60 let.
Ij Ljubljanska kreditna banka. Sin upravnega svetnika kreditne banke in vrhniškega župana g. Jelovšek jc imenovan za uradnika kreditne banke. Predpogoj za vsprejem v to banko bo odslej najbrže, da je oče pro-srlčev najmanj upravni svetnik.
Ij Osebna vest. Učitelj in vodja tukajšnje gluhonemnice g. J. P i a n cc k i jc napravil v Gorici izpit za učitelja na gluhoncmnici.
lj »Naša zveza« prične izdajati, kakor jc odbor objavil, prihodnji mesec stanovsko glasilo.
Ij Godci »Društvene godbe« in — zimski plašči. SI. odboru priporočamo zdaj pred nastopom zime, da prične razmišljati o napravi potrebnih plaščev za godce. Morda bi se dala porabiti med drugim v to tudi izredna podpora obč. sveta (400 kron).
Ij Društvo slovenskih profesorjev. Na drugi prijateljski sestanek je prišla blizu polovica ljubljanskih članov. Zedinili smo sc, naj ostanejo ti sestanki neprisiljeni, kakor sta bila prva dva: pogovarjamo se med seboj najbližji sosedi omizja, tu in tam vstane kdo in pove na glas, ako mu pride nekaj na misel, kar bi moglo splošno zanimati. Vmes nam krati čas izboren kvartet profesorjev članov »Glasbene Matice«. Ce kateri član pride z pripravljenim predavanjem, ga hočemo hvaležno in pazno poslušati. Vobče pa se govorniki naj držijo bolj praktičnih in konkretnih stvari, kakor abstraktnih teorij. Tako bodi na teh sestankih združeno utile cum dulci: resen pogovor s kolegijalno zabavo! Dan sestanka se bo po možnosti menjaval med četrtkom, petkom in soboto; drug dan v tednu ni mogoč. Sestanki se bodo ponavljali v štirinajstdnevnih odmorih.
Ij Slovensko gledališče. Danes tretjič iu zadnjič v sezoni Hauptinannova drama »Figa«. V četrtek prvič v sezoni Verdijeva opera » R i g o I e 11 o «.
lj Kozolec pogorel. Včeraj popoldne .ie na Karolinški zemlji pogorel kozolec posestnika Martina Borštnika do tal. V njem jc bilo 250 stotov mrve, ki je tudi zgorela. Ogenj je zanetil' 5!ctni posestnikov sin Jožef Grdodolnik s tem, da je prinesel iz peči pod kozolec goreč popir. Borštnik ie bil zavarovan in ima do 2000 k ron škode.
ij Mraz. precej čuten, imamo zadnja dva dni (+ 4° R). Vrhovi planin so pokriti z novim snegom. Na Tirolskem pa ga imajo do podnožja ondotnih snežnikov.
li Miklavžev semenj postavljen bo tudi letos ob južni strani »Zvezde« in sc prične v soboto. 1. decembra.
li Drsališče pod Tivolijem se odpre v zimskem času kakor do zdaj običajno. Nemci so sklenili v svojih društvih, da sc ga nihče njihovih članov nc poslužuje, razen pad pogojem, da izda občina dvojezične vstopnice. Drugače pa si poiščejo drug prostor za ta šport.
Ij Koncert ciganske godbe dvornega pri'-masa B a n d i R o z s a bo jutri zvečer v »Unionu« in sicer od 8. do 10. ure zvečer v restavraciji, od 10. ure dalje v vinski kleti.
lj Sestanek poštarjev. V nedeljo, 11. t. m., ob 4. uri popoldne, se jc vršil v hotelu »Ilirija« sestanek poštarjev. Predsednik društva poštarjev gospod Modic je poročal o sestanku delegatov, ki se je vršil pred kratkim na Dunaju. Posvetovali so se o ustanovitvi centralnega odbora, ki bi potem vodil vse akcije poštarjev za zboljšanje razmer. Težko ic le to, ker sc vsakdo boji prevzeti načelstvo tega odbora, ker bi s tem morda mnogo riski-ral. Dcputacije poštarjev so bile pri raznih ministrih, generalnemu ravnatelju VVagnerju in pri raznih vplivnih državnikih s prošnjo, naj bi sc enkrat spomnili poštarjev in jim zboljšali stališče. Vsi so dcputacije prijazno sprejeli iu obljubili, da bodo njih upravičene želje tudi upoštevali. Deputacija je bila tudi pri državnem poslancu Povšetu, ki je obljubil vse storiti, kar je mogoče. Ob tej priliki so se posebno dolgo razgovarjali z generalnim ravnateljem \Vagncrjcm in mu podali mnogo prošenj in pritožb. Tudi radi volilne pravice so prosili, in sicer naj sc jih uvrsti kot državne uradnike v drugi razred in ne, kakor sedaj, ko se jim razred odmerja po visokosti davka, ki ga plačujejo. Deputacija je tudi prosila, nai se poštarji uvrste v štiri nižje
razrede, čemur je pa generalni ravnatelj oporekal, češ, da je to za zdaj še neizvedljivo. Na vprašanje, se-li bodo avtomobili povsod vpeljali, sc jim je odgovorilo, da le polagoma in le tam, kjer se občine zavežejo denarno podpirati to akcijo. Na vprašanje, ali jim pri-stoja naslov c. kr. poštar, jim je generalni ravnatelj pritrdil. Prosili so tudi za 50odstotnc železniške legitimacije. Vnel se je živahen razgovor, pri katerem je gospod Ulcpič predlagal, naj se v prihodnje stavi na pristojna mesta samo ena prošnja, in ta je, naj se poštarje prišteje državnim uradnikom, kajti s tem bi bilo vse urejeno. Gospod Ravnihar meni, da je bilo že dovolj prošnja doslej. On ima upanje, da bo novi državni zbor bolj demokratičen od tega in takrat naj poštarji stopijo pred državni zbor z zahtevo, da se .iih prizna državnim uradnikom, ker opravljajo ista dela, kot državni uradniki. Ce imamo enake dolžnosti, dajte nam šc enake pravice. Razgovarjalo sc je še o drugih ranah, ki bole poštarje. Slišale so se tudi pritožbe, da se državni poštni uradniki nekako prezirljivo vedejo proti poštarjem, kar je obžalovanja vredno, ker vežejo jih iste dolžnosti, kot poštarje. Po raznih nasvetih in pogovorih se je končal ta sestanek z željo, da bi se vsi poštarji združili in potem skupno šli na delo za svoje zboljšanje.
Ij Izgubljene in najdene reči. Kuharica Frančiška Mandljeva je izgubila zlato brožo z riidečiin biserom. Marija Kovačeva je izgubila črno denarnico s 5 K- Zasebnica ga. Berta Jevnikarjcva je izgubila zlato brožo z rudečim kamnom, vredno 20 K. — Mesar g. Anton Slovša jo našel zlat prstan. — Na južnem kolodvoru so bili izgubljeni oziroma najdeni 3 dežniki, šetalna palica, zavitek por-torik, rokavice, ženska pelerina in dve denarnici.
Ij Panoiama-Kosmorama. Hajd čez morje v južno Ameriko, da ogledamo Brazilijo kjer je tudi že marsikateri naš ro ak mnogo pretrpel. Največ slik je glavnega mesta Rio ti e Janeiro. ki je z«dano v modernem slogu. Prekrasni so parki v mestu in okolici. Pa/ven tega se \ 'di še Santos in Bahtja. Lepe slike so vredne priporočila za ogled. Prihodnji leden otok Java.
Nekaj denarja ie bilo najdeno na Tržaški cesti. Poizve se pri portirju tobačne tovarne.
Književnost in umetnost.
* Knjiga »Odvetniška tarifa« z določili o rabi slovenskega jezika pri sodiščih in o sodnih pristojbinah, ki sc je žc napovedala v našem listu, je izšla in jc s tem odpomagano žc davni potrebi. Uredil dr. F. Volčič. Civilnopravni red in sodni pravilnik z dotičnimi dodatki izide koncem tega meseca, ker sc jc v tiskarni zakasnil.
Sospodarstuo-
g Vinska razstava v Ljubljani. Za to razstavo, spojeno z javno vinsko poskušnjo. ki bo od prihodnje sobote do pondcljka, t. j. dne 17., 18. in 19. t. ni., v zgornji veliki dvorani »Mestnega doma«, se tudi vinski producenti vedno boli zanimajo. Na podlagi dosedanjih pošiljatev, bo zastopana cela Kranjska s svojimi letošnjimi, lanskimi in tudi starejšimi vinskimi pridelki.
g Bizeljsko vino. Letošnji pridelek vina kupil ic od gospe Tavčar na Bizeljskern znani gostilničar g. Anton Vilfan pri »Alešu« ha Ježici. To ie izborna kapljica na Bizeljskern. Cc bi jo kateri odjemalcev hotel kai odvzeti, se naj le na g. Vilfana obrne.
g Na Gorenjskem imajo letos precej dobro letino; posebno veliko so pridelali surovine. Neki kmet je imel repo 3.80 kg in peso 5.50 kg težko .Seveda je bila vmes tudi bolj drobna.
Razne stvar!.
Dr. Luegerju se zdravje znatno boljša.
Velika stavka železničarjev se pripravlja v Severni Ameriki. O stavki se jc pričelo raz-govarjati kakih 100.000 uslužbencev Erie železnice. nadalje prog Dc!aware in Lakawanna in pa Ne\v Yorške centralne železnice. Večina železničarjev se jc izjavila za stavko. Gre se za ureditev plač in pa delavnega časa. Ako prično železničarji res stavkati, bo počival promet na najbolj važnih američanskih progah. Dozdaj stavkajo zavirači in pa nosači. Poizkušajo pregovoriti strojevodje, da prično stavkati.
Mleko v šolah. V Pragi so uvedli v ljudskih šolali okrepljen.ie šolskih otrok za časa odmora s sterilizovanim Ickom. Otrok dobiva za 8 vinarjev dobro zaprto steklenico, ki drži osminko litra sterilizovanega mleka. Ta odredba sc je ponesla na zadovoljnost otrok in roditeljev.
Iz slovanskega sveta.
sl Novo bolgarsko gledišče. Dosedaj je potrošila bolgarska vlada za novo gledišče L,500.000 levov. Za vzdržavanje je namenjeno za prvo sezono 300 000 levov. a za drugo leto mislijo zvišati to vsoto na 500 000 levov.
sl Pet milijonov kron v gospodarske namene. Galicijski deželni odbor je sprejel od deželne banke v Galiciji pismo, v katerem banka od svojega čistega dobička daruje v gospodarske namene pet milijonov kron. Deželni zbor bode določil, kako se ta denar porabi. Lepa vsotica!
Telefonska m brzojavna poročilu
LIBERALNE SPLETKE PORAZILE LIBERALCE.
D u n a I. 13. nov. Včerajšnja seja državnega zbora je bila pravi sodni dan za slovenske liberalce in Vsenemce. V celi zbornici n so dobil nobene podpore. Dr. Šusteršičevi in Š u k I j e j e v i dejanski popravki so napravili jako ugoden in močan vtisk na celo zbornico, ki je vsa z napeto pozornostjo poslušala te izjave. Ko je po zkušal Plantan nekaj ugovarjati, je moral sl Sati krepke klice: Pater diseiplinae! Posebno Mladočehi so glasno dajali duška svojemu ogorčenju proti postopanju slovenske stranke, ki se druži z Vsenemci in uprizarja škandale od nemške stran1. Plantan in Ferjančič — Tavčarja ni bilo na Dunaju — sta morala slišati: Fej! Sram Vas bodi. To ste Vi storil ! Sramota I Slovenski l beralci so b!li od cele zbornice tako osramočeni, da so sedai v vsej zbornici najbolj preziram', (irde liberalne spletke so ubile I beraice.
VOL1VNA REFORMA V DR/AVNEM ZBORU.
D u n a j, 13. nov. Državna zbornica nadaljuje danes specialno debato o volivni reformi. Choc je utemeljeval minoritetni votum za odpravo gosposke zbornice. Daszynski je zahteval pomnožitev guliških mandatov, Globinski je zahteval, da se da Bukovini en poljski mandat. Bartoli je zahteval en italijanski mandat v Zadru.
OBČINSKE VOLITVE V BUDJEJOVICAH.
B u d j e i o v i c e, 13. okt. Cehi so sklenili, da pri občinskih volitvah v II. razredu ne postavijo kandidatov, pač pa naskočijo I. razred.
TROZVEZNA UGIBANJA.
Budimpešta, 13. nov. Nekateri menijo. da bo cesar pri otvoritvi delegacij omenjal s toplimi besedami trozvezno razmerje, drugod pa pravijo, da cesar sploh ne otvori delegacij, ker so te le nadaljevanje zadnjega prekinjenega zasedanja.
BARON AERENTHAL V BEROLINU.
Dunaj, 13. nov. Baron Aerenthal, avstrijski zunanji minister, je odpotoval v Be-rolin.
SOLSKI BOJKOT NA POZNANJSKEM.
Bero I i n, 13. nov. V Poznanju znaša sedaj število stavkuiočih poljskih šolarjev 46.000.
BOMBNI ATENTAT NA GENERALA RENNENKAMPFA.
I r k u t s k, 13. nov. Na generala Rennen-kampfa ie bil izvršen atentat. General in njegov spremljevalec nista ranjena. Napadalec je bil prijet in izročen vojnemu sod!šču.
PRESTOP H KATOLICANSTVU NA RUSKEM.
Varšava, 13. nov. Letos je prestopilo iz unijatov h katol'čanstvu 50.000 oseb. CAR STRANKI PRAVIH RUSKIH LJUDIJ.
Peterburg, 13. nov. Car je pisal stranki pravih ruskih Ijud j pismo, v katerem pravi, da je mislil s konstitucijo Rusijo osrečiti, sedaj je pa že začel dvomit!, čc je bila to prava pot. Drugače bi bilo če pristaši stranke pravih ruskih ljudij izvolijo svoje ljudi v dumo, da v svojem smislu odločijo.
Za sožalje, izraženo jej ob prebritki izgubi, in za spremstvo pri pogrebu, se najtopleje zahvaljuje
Rodbina J. Hubad-ova
256i v Kranju.
Potrti od globoke žalosti nad tako bridko izgubo svojega iskrtno ljubljenega očeta, oziroma soproga, brata, svaka, strica in nečaka, gospoda
Josipa
bivšega kovača in posestnika
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo za ganljive dokaze srčnega sožalja. Zahvaljujemo se vsem tako mnogoštevilnim udeležnikoni pogreba iz mesta Kranja in njega okolice, kakor tudi vsem onim, kateri so prihiteli iz Ljubljane izkazat predragemu rajnemu zadnjo čast ter ga spremili k večnemu počitku. Nadalje se zahvaljujemo najtopleje vsem darovalcem vencev in pri pokojniku stanujočim dijaKom, kateri so tako čvrsto pomagali vznemirjeni in tugu-:oči soprogi ob smrti dragega umrlega.
Kranj, 13. novembra 1906.
2enonad- a^ ■ ^ j stropni fl ■ S ■
se pro da s ta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubliani. 2 6 10 - 3
Delavci=težaki
se sprejemajo pri stavbi tovarne na Fužinah vsak d«*n.	2562
Usodna prilika.
Proda se čez 50 let obstoječa
črevljarska obrt
z vso opravo in črevljarskimi potrebščinami na najiivahnej-šem kraju mesta pod jako ugodnimi pogoji.
Ponudbe na upravništvo ,,Slovenca" pod „Crevljarska obrt".	2556 3-1
Lepa stanovanja
v novih hišah na 5&Jii
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj od dajo po zelo nizki ceni.	20t>5 7
Več se poizve v Ljubljani, Ambrože« trg 7, priti.
Gramofone
in plošče; svetilke na plin
za gazoltn, po originalni ceni, 12m rabljenih gumi cevi D/2" za pretakanje vina; prazne steklenice kisle vode, stavbinske okove in različna orodja po zelo nizki ceni ponuja
A. CASAGRANDE,
2540 5-2 trgovec v Ajdovščini.
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja zaloge:
242S 10
od	gl-	2-50	viftje
>>	•i	2 50	ii
»i	ii	2 50	ii
ii	•i	2 50	ii
ii	ii	5 —	ii
ti	ii	7 50	ii
Zimske jope zm dame . obleka iz
sukna . . pelvn rta . . haveiok . . dolg« zimska suknja sabo iz ko-žuhovine .
Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Zadružna mlekarna
v Gorjah pri Bledu ponuja
čajno surovo
maslo (Theebutter)
najfinejše kvalitete franko 2 K 60 h kilo.
Ponudbe na naslov zgoraj imenovane mlekarne.	2o2o 6-b
'f Prva kranjsko=ameriška pekarna!
se otvori 14. novembra v Spodnji Šiški štev. 91 v
q. Zormanovi hiši.

1]
Ker je ista po najnovejšem načinu prenovljena, zamoglo se bode vsem cenjenim odjemalcem v vsakem oziru kar najbolje postreči.
rj) Posebne ugodnosti za gg.goslilničarje. :: Jemlje se tudi tuji kruh u peko.::
Ponavlja še enkrat, da se bode za zadovoljnost čč. odjemalcev kar najbolje skrbelo.	2560 3—1
Se priporoča
i.krnn]. ko omerKkn pekarna-
Rodbina (iogala.
sm
fjmsssmkL
Grnnd hotel »Union". j|
2566 1 M
Z*™* |
■ jutri in naslednje dni J
I epsta pila |
IdVornoga primasn lil
Bandi Rozsa, i
Začetek ob 8. uri zveč. H ^^ Vstop prost. ^^
Tesarji
se takoj sprejmo za dolgotrajno delo proti dobri plači pri i	stavbeniku 2507 b
Ferdo Trumlerju,
Ljubljana, Cesta na Rožnik 31.

Podpisani si usojam naznaniti, da bom svojo mnogo let obstoječo
konjsko mesarsko obrt
- - - - z restavracijo - - - -oddal gospodu
Karolu Stuckler-ju
7. dnem 15. novembra 1906 in prosim cenjene odjemalce, naj mu izkazujejo enako zaupanje.
Velespoštovanjem 2564 l—i	Ivan Kopač.
Usojam si naznaniti, da z dnem 15. novembra 1906 prevzamem od gospoda IV. KOPAČA
konjsko mesarsko obrt
.... z restavracijo ....
in prosim, da se mi izvoli izkazati enako zaupanje. Velespoštovanjem
Karol Stuck/er.
I
rjf
Delavca
marljivega, strojev vajenega ali pa pekovske obrti veščega sprejme pod ugodnimi pogoji v stalno slušbo	2567 3 1
tovarna testenin Spod. Šiška št. 181
v mestu, v dobrem stanju, z gostilno (lastna koncesija) in pekarijo, pripravna tudi za vsako drugo trgovino, se proda pod ugodnimi pogoji radi družinskih razmer.
Pismena vprašanja naj se stavijo pod ,,F. E. 244-" na upravništvo „Slovenca".	24 1 2
M ffl
blizu Ljubljane.
i*5t9 5 5
V Novem Vodmatu prodasta se 2 hiš« po jako nizki ceni, ena pripravna tudi za kako veliko delavnico.
Poizve se pri upravništvu „Slovenca"
Podružnica v SPLJETU.
Delniška glavnica MSs,«*«*"**.«^«®«!* —-sprejema od I. novembra tekočega let« viotj«
4* "	"
I. ttJULfife	kLS***
asrsij Špitalske ulice Št. 2	Podružnica v CELOVCU.
Rezervni zaklad
2300.4»«»«»---
na
vložite knjiiioe in na tekoči račun po
01 2 O
ter jih obrestuje od dne vloge do dne vzriig;« 5

obenem je v iSu je obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na ~ * ~ začenši s I. novembrom t. I.	2291 253
— Rentni davek plača banka sama.	~
4'la 0
PoHrninlce:
Pifaga I neninlnlc am' Graben 25, Mila atran, Most ulica 17. Žlikov. »mo, n*itan, <'r*ka M|'» ri>Jka Kamnlca. Ilnra.akl Zumberic, Hortllnsj. Ho»l .Itfln, Plr.di), Srllafft in Mbrrec.
Menjalnic« na D u n a i u -
I. Vnllzclle 10, It. Taboralraaat 4, III Ungareaase 69 fvnp;il Rfnnwt(fa), HI. Lil-vengasae 27, IV Wit in«r Haupiatraaar 12, V Schftnhrunnrr.lrasi« 8S a, VII Marlahlleralraaac 76 VIII l.trchcnfrldrratraaat >12 IX Al.»'.ir«..f 12, X F.vorlltn.lraaaf 59. XVIII vabrlntermraM« 82, XIX. DBbllnifer Itauplslr 33, XXI Haorl«lr«..f M.
Kanjalnifina tlafniška družbi? 67 iso—115
,MERCUB"
Dur>aJ, I., Wollzei!e 10.
Ako. t&ptt&l K 16.000 OOO R«aar	K 7 OOO OOO
J
N'aj'vulaiu nojši
mr nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
wr Zamenjava in eskomptiranje
iztrehanih r.astavnic in obligacij >*rečh in kupnnnv.