S T E V. 48. V L I U B L I A N I. DNE 29. NOVEMBRA 1933 L E T O 46. Cena 58 Din celo isto. Z« Inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsak« drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja fsnko sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«! naročnina, reklamacije in insprati Upravništvu »Domoljuba« v LjuhljanL telefoD uredništva: 2549 telefon uprave: 2992 Dom — tujina Naš narodni praznik! Zastave plapolajo po zraku. Vrše se slavnostne službe božje, slavnostno razpoloženje se bere mnogim raz ■obrazov. Na uradih je odprla vpisna knjiga, kjer prekipevajoča ljubezen odkriva svoja čutila. Združeni so južni Slovani po večini v eno skupno domovino. Kdaj bomo vsi! Kdaj bodo vsi Slovani zedinjeni? Ce tudi ne vsi v eni državi, pa vsaj v bratski slogi in edinosti. Toliko nas je, pu smo razbiti, razkosani. Kdaj se bo vsaj po vseli slovanskih srednjih šolah poučeval vsaj eden slovanskih jezikov, v katerem bi se lahko, pogovarjali vsaj izobraženci, da bi se jim ne bilo trelia raz^ovarjati v izvenslovanskih mednarodnih jezikih! Pravijo, da so slovanski jeziki Jožki. Ne bom podiral te trfVtve. Pa poglejmo srednješolska izvestja zadnjih let. Primeroma največ ponavljalnih izpitov imajo dijaki iz francoščine. Kaj bi se to reklo? Ali ne, da je tudi francoščina jezik, ki dela našim fantom težave. Učenje vsakega jezika je združeno s težkočami. Naš narodni praznik! Domoljubna čuv-stvu, ki morebiti v boju za obstanek, zlasti še v dnevih današnjih gospodarskih težkoč, nekoliko zastajajo, bodo spet oživela. S ponosom se bomo spominjali svoje lepe domovine, njenih naravnih lepot in krasot, njenega bogastva, njene očarljivosti. Toda v istem hipu, skoraj v istem trenutku, se nam odpira tudi okno v svet. Izseljen iška nedelja! In mi gledamo na »voje po svetu razkropljene ude. Francija jih Ima, po Avstriji in po Nemčiji iščejo kruha, lam daleč za morjem, od Kanade preko »Amerike« v našem smislu (Zedinjene države) pa do Brazilije in Argentine: povsod jih boš našel naše ljudi. V črni Afriki, v obširni Aziji, povsod stopa noga naših ljudi, povsod si iščejo vsakdanjega kruha, povsod se trudijo. da sebi in svojim olajšajo ali izboljšajo Ijenje. S kakšnimi čuvstvi praznujejo svojo nedeljo? Pripovedujejo si morebiti, da je kruh v tujini grenak, zulit z brezštevilnimi potnimi kapljami, zabeljen s krvavimi žulji, zagrenjen R pelinom domotožja. Morda ga jedo z grenko zavestjo, da so kakor kaplja na veji: če potegne malo bolj neugoden veter, pa se jih bn tujina otresla in jih pognala, odkoder so Prišli. Današnje dni je vse mogoče. Predme je nekoč stopil rajni dr. Janez Ev. Krek s šopom vestfalskih pisem. Pokazal mi je na duhovnika Fridolina. »Poglej!« mi je dejal, »vprašal sem ga, koliko ima tujcev v svoji župniji. Pa veš, kaj mi je odgovoril? .Tujcev?' je vprašal za-tegnjeno, ,tujcev? .laz ne poznam nobenega tujca v svoji župniji; vsi katoličani so moji farani in moja dolžnost je za vse enako skrbeti.' Vidiš, takole mi je dejal.« (Izbrani spisi Krekovi, IV., sir. 138.) To je beseda! »Ali pa tudi tisti tako govore, pri katerih so naši ljudje v službi in katerim po-I magajo množiti bogastvo?« Krek me je presunljivo pogledal. Tako je le on znal. Mi drugi ne spravimo takega pogleda na dan. Potem pa je rekel: »Kapital nima srca, nima duše. Kapital je mrzel, je hladen.« Da, dal Tak je kapital. Računa, gleda na moč, vidi telesa, duše pa ne pozna. Kapitalu vi nisle ljudje; sužnji ste mu, še sužnji le komaj, komaj. Smilite se nam, če se tudi pohvalite, da morebiti zaslužek ni napačen. Krvav je delež ponižanih, zatiranih, zasužnjenih . . . Smili se nam vaša vera. Ce bi bili tudi vsi duhovniki na svetu sami Krekovi Frido-lini... Sam duhovnik ne zmore vsega. Vi pa ?... Ne morete? ... Nečete ?.., Ne smete?... Družba se vam posmehuje?... Sram vas je?... Toliko resničnih in namišljenih nevarnosti! In žalostno besedo slišim. Zlasti pri tistih, ki ste morebiti namenoma pretrgali vsako zvezo z domom. Vi ne, vaši otroci bodo gotovo za naš narod izgubljeni. Bridka misel za tistega, ki ima vsaj še trohico domoljubja v sebi. Naš narodni praznik! Zastave plapolajo, zvonovi zvone, glasovi slavnostne in zahvalne pesmi se dvigajo v višave. Ali smo srečni, ali nismo? Ali ni s solzo radosti pomešana tudi solza bolesti? Spominjamo se bratov, katere loči krivična, strategično potegnjena meja, kakor pravijo, to je meja, ki je posvečena vojski, krvi, smrti,,meja, iz katere ne diha mir in je ne ogreva ljubezen. Teh ee spominjamo in pa vas, po svetu razkropljenih siromakov, sužnjev, vas, ki ste kri naše krvi, meso našega mesa, ljubezen naše ljubezni... Kdaj bomo prve, kdaj bomo druge smeli pritisniti na svoja srca? Do tistih časov pa Bog z vami, vi pa z Bogom: to bo vaša sreča, vaš blagoslov, vaša rešitev... Vlada rešu e kmeta Nova uredba o zaščiti kmeta. Strahotno stanje kmetov v vsej naši državi najbolj označuje potreba, da je morala vlada izdati zakon o zaščiti kmetov in da mora ta zakon spreminjati in v novi obliki uzakoniti za dolgo dobo To bo pričalo stoletja, v kako težkih časih je bilo naše kmetsko ljudstvo. Ne bo nova uredba povsod sprejeta z enakimi občutki, premnogim prinaša veliko manj, kot so od nje pričakovali, toda sedaj je to gotovo dejstvo in treba se je po njem ravnati Vsi tisti, ki so mislili pa tudi drugim govorili, da ne bo treba nikoli več dolgov plačati, so razočarani in se bodo morali radi ali ne radi prepričati, da se dolgov kar meni nič tebi nič ne da zbrisati. Marsikatero kmetsko gospodarstvo bi stalo vendarle bolje, če se ne bi bila zanesla sveječasno med ljudi vest, da bodo dolgovi izbrisani. Kdo je po novi uredbi kmet? Za kmeta po novi uredbi se smatra tisti, ki obdeluje sam zemljo in je to glavni dohodek, od katerega plačuje davek. Gostilničar tedaj, ki plačuje svoje davke v prvi vrsti od svoje obrti, po tem zakonu ni kmet, četudi se peča obenem z obdelovanjem zemlje. Zaščiten tudi ni tisti, ki bi imel preko 75 ha zemlje. Potrdilo, da je kdo kmet v gornjem smislu, daje občina. Kako se odplačuje dolg? Kmetje bodo plačevali svoje dolgove upnikom v roku 12 let. Denarni zavod bo z dnem 23. novembra 1933 napravil obračun Ta dan je namreč stopila ta uredba v veljavo. V tem obračunu bodo upoštevani: glavnica, neplačane obresti, zamudne obresti, kar je morala posojilnica izdati za zavarovanje posojila n pr. za vknjižbo i. t. d Ta vsota tedaj, ki se dobi pri tem obračunu, velja za podlago, od, katere se potem plačuje tako-le: 15. novembra 1934 bo kmet moral plačati 6% od te vsote, 15. novembra 1935 6.75% od te vsote i. t d. skozi 12 let. Naslednji vzgled in tabela kaže, kako bi se odplačeval dolg, ki bi znašal na 1' Stran 60"J Ste\. .(g glavnici Dni 10.000. z vsem skupaj pa Din 12-150. Vekdo ma pri posojilnici Din 10.UG0 dolg«, ni p-> plačal že tri leta obresti. Posojilnica se jc zavarovala z intnbulacijo. Njegov dolg ie narasel do danes na Din 12.450,— in sicer: kapital 7* obresti za 3 7* n—idiie obresti . . . intabulacija m drugi stroški ......Din 10.000 leta.....Din 2 100 Din Din 147 203 Din i:.4>n Skupaj Po novi iiaredbi bo moral dolžnik svoj dolg takole plačevati: »OOMOIItUH dne novembra 1033.__ RAZGLED PO SVETU Katoliška cerkev do 15. nov 1334 a—'« dolga Din 747.— do 15. nov. 1935 675»» dolga Din $40.37 do 15. nov. 1936 7.65$ dolga D111 052.42 do 15 nov. 1937 S.94S dolga Din i 113.03 do 15. nov. 193$ 10.76% dolga Din 1339.62 do 15 nov. 1939 12.tif* dolga Din 1.57S.O« do 15. nov. l«W 14.72* dolga Din 1.832.60 do 15 nov. 1941 15.64% dolga Din 1.947.10 do 15. nov. 1942 16.85K dolga Din 2 09".S2 do 15 nov. 1943 17.38* dolga Din 2.163.81 do 15. nov. 1944 17.85* dolga Din 2 222.32 do 15. nov. 1045 dolga D111 2 33$ 11 Skupaj Din i«. 172.98 '' s Drobiž. Po najnovejšem štelju ima Kanada 4,285.3$$ katoličanov. Po narodnosti jc med niimi največ Fraucozov, namreč 2,927490, drugo odpade na ostale evropske narode m domačine. Največ jc Irco in Nemcev, nato Italijanov, Poljakov. Madjarov itd Na račun katolikov. ki jim ie materni jezik angleščina (na j Irce. Angleže, Škote) gre 400.000 duš. lo je desetina katoliškega prebivalstva. Na praznik Kristusa Kralja ie prvič opravil sv mašo v aeroplanu neki francoski misijonar, ki se je po zraku vračal od vzhoda v Francijo. — V poljskem Pinsku je bila nedavno konferenca poljskega duhoviiištva z ruskim in ukrajinskim Zbor se ie bavil z vprašanji, ki naj pospešijo združitev poljske pravoslavne cerkve s katoli-i ško. Navzočih je bilo okrog I4i* katoliških in ' pravoslavnih duhovnikov. Pri zadnjih vo-! litvah v španski parlament, kjer imajo tudi s ženske volilno pravico, so prišle na volišče tudi , katoliške sestre-redovnice. da pomagajo vreči i vlado, ki je onemogočila toliko katoliških šol. Dertil ie bil obsojen na pet Itt težke je&. V zimskim času bo vozil med Celovcem in Bi-strico v Rožu poseben električni voz, namenjen za smučarje. — Pevski odsek izobraževalnega društva v §t. Janžu je priredil 26. novembra lepo uspeli koncert Med sporedom jc govoril poslanec g. Stare. — V Ločah nad Baškim j«, zerom so predstavljali »Dekle z biser; — \> Škocijanu so igrali »Stare in mlade- V ^ brla vesi so priredili »Skrivnost križa y Zitara vesi bo 3. dec. zanimiv Miklavžev večer. Francija Bolgarija V 12 ietih bo torej dolg plačan. Za k*' j s Razno. Bolgarske oblasti so prepovedale Din dolga, ki ga ima 23. novembra bo terej j Perčecovemu prijatelju Marku Došenu njegova plačal pn denarnem zavodu Din 1>4.— Pri j predavanja, ker je v njih napadel razmere v dolgovih, ki jih ima pri kakem drugem upniku, i Jugoslaviji Na letni skupščini bolgarske bo plačal nekaj manj. kmetske mladinske zveze »Aleksander Stambo- Če bi kdo trikrat zamudil plačati tak obrok iijski je prišlo do navdušenega odobravanja, do 15. novembra, izgubi vse pravice te zaščite. | ko je poslanec Dimitrov govoril o potrebi bratskega sporazuma med Bolgarsko in lugo- Še ena olajšava. če bi pa kdo hotel plačati svoj dolg takoj, potem se zniža niegoi dolg za vsako skrajšano leto. kolikor let namreč poprej plača, za 2"» od preostalega iznosa dolga slavijo Avstrija Maii dolgovi. Kdor tli dolžan več kot 1.200 Din. bo izplačal t« dolg v ireh leiih v jednakih obrokih Tudi tu se računa kot začetek teh treh let < .. . . . . , , 23. november. Obresti za te dolgove ne smejo ,mL?aK P0®«..23 "S™*"}? sol v Medgorjah znašati več kot 7%' Kdo. bi bil dolžan več !n Ka"zah' u,dl ^ * izved,e Predpriprave za osebam zneske, ki niso čez Dm 1.200.—. tako j s Drobiž. \ oktobru se je vršil letni občni zbor »Sudmarke- V poročilu o delovanju društva v preteklem letu se navajajo sledeči podatki Za šole obmejnih krajev ob Karavankah se je trajno skrbelo, tako za šole v Slovenjem Plajberku. Žitari vesi m na Blatu. Nudilo se je da znesejo vsi ti zneski skupaj do Din 3.600 — plača te vsote v petih letnih obrokih Kaieri dolgovi ne spadajo pot u zakon1 Od tega zakona so izvzete vse javne dajatve m z zakonom predpisane pristojbine. Torej predvsem vsi davki. Dalje dolgovi, če niso večji Kot 500 Din, nastali iz nakupa življenjskih potrebščin. .vbleke in obutve po 30. oktobru 1931. j Dalje so izvzeti vsi dolgovi kmetov, ki so na- i stali po 20. april« 1931 Prav tako so izvzete j iz tega zakona terjatve za vzdržavanje, ki iih j ima kdo proti kmetu dolžniku, terjatve, ki izhajajo iz kazenskih dejanj, terjatve iz naslova poljske škode, terjatve iz naslova plač osebam, ki so zaposlene v dolžnikovem gospodarstvu, zakupnine in najemnine, terjatve obrtaike v 2,1 podporo šoli na Ledenicah. V Železni Kapli se | je podpiralo otroški vrtec, velikemu številu šol j so se dala na lazpolago učna sredstva, trajno : se je skrbelo za duhovniški in učiteljski nara-I ščaj Posebno podporo so uživali gospodinjski tečaji, ker so tovrstni slovenski tečaji nedvom-i no napredovali. — \ Borovljah so pokopali j mesarja Petra Urbanu \ št. \ idu pri Pod-j Jiin: je zapustila solzno dolino 74 ietna Majda Jernej — Atentator na kanciena Doihussa rPOSOit! Ne ►uf.ujle ilabo poceni blago, ampak dobro, kiterees dobite pri »ČeSniku« Liogairjeva ct (jH^ieet Stritarjeva nt -Vajtečja iibera jesenska** in zimskega M»?s za ic-nste in mo^ie objete in droeib tioskih potrebščin J-1-—■ A 1 uvršenj obrtniška dela. ki so zapadle po oktobru 1031 Za dolgove nastale po 20. aprilu 1"32 smatra samo one dolgove. ki so v resnici novi. a ne tudi toki, ki so bili samo podaljšam To bi bili glavni podati: iz nove uredbi o zaščiti kmetov Ker bodo s tem seveda silno prizadeti denarni zavodi, ie napovedana tudi nova uredba o zaščiti denarnih zavodov. Predvsem bodo pač morali denarni zavodi znižati obrestno mero za vloge in pa vlagatelji bodo morali še počakati za deaa;. ki so ga vložili v denarne zavode. To bo urejeno ko! rečeno z uredbo, ki jo pričaluieio gospodarski kropi v prihodnjih dneh 3 Francoska vlada je odstopda, ker ji je izrekel parlament zaiadi nameravanega zuia-nja uradniških plač s 121 proti 2-17 glasovom nezaupnico. Padec vlade .-o povzročili neod. vtsn: socialisti s svojim predlogom, da -e uradnikom z manj koi 10.000 franki (okrog J3.(XKi Din) letne plače, ne smejo prejemki znižali Vpliv uradniških organizacij na parlament je v Frani m zelo velik. Ko to pišemo, sestavljanj v o vlado Cliauternps Italija s Načn za gospodarsko ozdravljenje. Mus solini je |K>dai te dni osnutek načrta, ki ga namerava sedaj izvesti v svoji drživ i v svdio gospodarskega ozdravljenja \ januarju 1923 je italijanski tašizem pokopa! politični liberalizem 111 gre sedaj za tem. da odstrani še gospodarski liberalizem Kot igra na političnem polju danes fašistični vrhovni svet gljvno vlogo, bo odslej na gospodarskem polju odločala ker-poracija. Značilno za položaj je — je deial -, da s kapitalizmom propada tudi .- .-.lalizeni Vse socialistične stranke Evroj>e so razbite. K načrtu, ki ga izvaja Italija na političnem in gospodarskem polju, se bodo nekoč podale vse evropske države. Zato pa je potrebn troje: 1. enotna stranka. 2 država, ki čuva vse narodne interese, 3. predhodna doba visokega idealizma - S tem daje italijanski \!.:dm šel nekak recept za pofašistenje L v rop-. Temu upanju bi lahko na drugi strani stavili • ..sproti željo komunistov, da razširijo svojo komunistično vero potom svetovne revolucije po vsem svetu Tudi njihov recept bi nemara lahko sli-čil fašističnemu. A kot komunizem ne ho (udi ne fašizem prinesel rodu sreče in miru. ker pač ta ni nikdar odvisna od zunanje oblike, marveč od notranjega razpoloženja naroda in poedina s Drobiž. V vsem območju tržaške občine s > prepovedani na grobnih kamenih slovenski napisi, tudi po okoliških vaseh Zdaj is tjd' -.-».T-ijt-i ,... - - t i _. u . ...- 'Ivi .......... ."V..;^ IZli.tiil tilUAl ....... Prepovedala je celo popravljati start napisi-Za vse napise jc predpisana \ Trstt: " Gc-nci italijanska pisava Ct se jc umrli pis?! r pr-Kokosa: se na grobnem spomeniku ne BANKA BARUCH 85 Svc Lafanjcjie. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnfvrc Vsrrt. Vrši nt bančne posle aajkutentse;« Postu: aradi v Belgiji. Franciji, Holaniiji is Uirpu »p^-e-aiajo plalil* u» na?« čekevae rac«* «l«UA: J. WJ-W rjUMIM: M lll'-W -■ - 1424: S. <«»*s!M.Kat? UGEMBnC S. i*" I*«««"' Ni zahtevo nciliesmo fcrezpUioo i.aše fek etoS. Štev. 48. »POMOUUBc. dne 29. novembra 1933. Stran 908 ime tako vklesati, ampak »Cocosciar«. Ooriška n redba velja za vsa pokopališča v občini, torej za Vrtojbo, Šempeter, Solkan, Pevmo, Podporo, Štandrež, to je tudi za povsem slovenske vasi, ki so bile nedavno priključene »veliki Go-rjcj,', _ V Idriji so tatovi vdrli v trgovino sadja, katere lastnica je Josipina Novak, doma jz Ljubljane. Odnesli so vse, kar jim je prišlo pod roko, nazadnje so pa trgovino še zažgali. _ Avtomobil je povozil v Trstu 62 letno Ano Kocjančič. — Neki deček je po nesreči ustrelil 35 letno Josipino Kavs v Logu čez Sočo. Španija s Parlamentarne volitve so se vršile 19. novembra po vsej Španiji. Desničarske stranke so dobile menda 180 mandatov, zmerna meščanska levica Lerrouxa 100 mandatov, socialisti pa, ki so jih imeli doslej 114, samo 40 poslancev, radikalni socialisti (komunisti) so dobili 25 mandatov (prej 56), Macia 29 mandatov (prej 43), katalonski katoličani 21. Več ministrov ni bilo izvoljenih. To nedeljo so se vršile še ožje volitve v 164 okrajih. Za te volitve so se združile razne frarnasonske stranke, da rešijo, kar se še rešiti da. Ko to pišemo, uspehi še niso znani. Verjetno pa je, da bo framasonska vlada na vso moč pritiskala, da bo izvoljenih čimveč njenih pristašev. Naj bo kakorkoli, že dosedanji uspehi katoličanov so tako veliki, da bodo sovražniki Cerkve morali svojo dosedanjo protiversko politiko, če ne opustiti, pa vsaj omejiti. Rusija s To in ono. Amerika je službeno priznala sovjetsko Rusijo, kar je za poslednjo zelo velik aspeh, za Japonce pa vsekakor hud udarec. Dogovor ni točno znan, vendar pišejo, da je Rusija med drugim priznala svobodo veroizpovedi za ameriške državljane vseh veroizpovedi, ki bodo smeli zidati cerkve in svobodno vršiti svoje verske dolžnosti. — Ker vlada v ruski Ukrajini velik glad, se je obrnil Osrednji odbor za pomoč Ukrajincem na ameriškega predsednika Roosevelta za pomoč. — Sovjetska vlada je nedavno izpustila iz zapora 50 duhovnikov, od katerih je 16 katoliških, s škofom msgr. Matulio-nisotn. Zatnena za komunistične agitatorje, ki so bili v litvanskih ječah! V ruskih zaporih je baje še okrog 200 katoliških duhovnikov. Koliko svetovnega hruma in šuma bi bilo, če, bi tam tedel kak cesarski princ. Amerika s Računski zaključek trinajstletne prepovedi alkoholnih pijač. V Združenih državah ameriških so pred 13 leti prepovedali vse alkoholne pijače. Časopisje prinaša znaj računske zaključke dobro mišljenega, a vendar pretiranega zakona. Tako zvana »alkoholna voina« je stala Združene države nič manj kot 35 milijard dolarjev. V boju med policisti in tihotapci z alkoholom je izgubilo življenje 34.000 ljudi. Nič manj kot pol milijona Amerikancev je moralo radi raznih kršitev protialkohoine postave v ječo. — Vsa čast abstinentskemu gibanju, vendar tudi v tem pogledu velja zlati pregovor: »Sila ni mila« in pa Slomškovo geslo: »Po paketi ga pijmo, da pamet ne zgubimo«. Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! Drobne novice Da se poveča potrošnja sira bo dobival vsak avstrijski vojak vsak mesec po en kg tega važnega živila. Protihabsburške demonstracije so priredili študentje v Budapešti. Madjaraka mladina ni monarhistična. Volitve v romunski parlpmcnt bodo 20., v senat pa 28. decembra. Italijanščino bodo poučevali na poljskih srednjih šolah. Žično železnico na Učko goro hočejo zgraditi Italijani. Za 1800 Din je bil prodan avtomobil bivšega španskega kralja Alfonza. Mnogo Nemcev se vpisuje zadnji čas v francosko tujsko legijo. Svilnate srajce bodo nosili odslej japonski vojaki. Vsako leto se pogrezne v morje za 4 cm japonsko mesto Osaka. 15 rudarjev je do smrti zasulo v rovu Grassmoore pri Chersterfieldu v Angliji. Zopet pričakujejo hudih preganjanj Cerkve v Mehiki. Največje letalo Sovjetske Rusije se je pri Harkovu zrušilo na tla iri pokopalo pod seboj 14 žrtev. Radi previsokega števila učiteljstva so zaprli tri učiteljišča na Danskem. Učiteljske plače v Kanadi se sučejo med 500 in 600 dolarji na leto. Od Kitaja se je odcepila pokrajina Fakieu in se proglasila za samostojno državo. Hitler razglaša, da je za mir. Koga se je neki ustrašil? Gcl So&jcme, ugodju. Danes se lahko iznebite vsa kršnih bolečin, bodisi ušesnih, zobnih, neuralgije ali bolečin povzročenih od prehlada. Aspirin tablete jih odpravijo. Njih zaščitni znak je Bayerjev križ. Brez skrbi vzemitel Ne Škodijo Vami ASPIRIN .. |u««(a V d. Z*t,ttb. Ca(iva )Z Oglat ic »'jiitr pod S b. M07 oi t- IH Jože Gregorič: Dom sv. Rafaela »Raphaels-Heim, Giosse Alle 40—4l...< Tako mi je odgovoril prileten možiček, ki som gu našel v sobici kolodvorskega misijona mi hambiirškcm kolodvoru, kjer som izpraševal za najbližji katoliški Imspic. Povedal mi je še, kod naj hodim, da ne bom zašel, in zatrdil, da se mi ili treba voziti s tramvajem, ker sem tudi peš v petih minutah lahko na mestu. Zagrabil me je vrtinec potnikov, ki so se stekali od vseh strani, me odnesel proti v rti lom in se razi i I v vse ulice. Ko sem se izmotal iz najhujšega vrvenja, sem s kovčkom v eni in z zemljevidom mesta Hamburga v drugi reki iskal Velikega drevoreda, ki mora biti nekje na desni ml kolodvora, kakor mi je bil označil moj »misijonar« Ure sem kmalu našel zaželeno ulico ki s svojimi bolehniini lipami, katere so že na|K)l gole kakor nebogl jeni siromaki stegovale svoje črne rogovile, prav nič ne zasluži lepega imena, ki ga nosi. Kljub glu.šočemu hruniotu, ki je grmel okoli mene. sem se ustavil in se hotel razgleda ti. Oko me je zabolelo, ko sem zagledal nad seboj sivorjavo nebo. ki je viselo prav do črnih streli in bi se bih. najbrž spustilo še nize, da se m oprlo na te nenaravne stebre. Na levi velikanska stena hiš. ki se v nemi grozi stiskajo druga k drugi, na desni ista podoba, edino pred menoj se ic odpiral nekam v nedogled izdolben predor po katerem se je prelivala množica neznanih' obrazov ... f.<' ko sem zapušča mehko valovito, skoraj snnjavo otožno Vesffalijo in se poslovil od našega gospoda lensunderna, se me ie lotila nek n bojazen in tesnoba. Pa čim b bze m,s ie divjajoči »Ink nesel proti morju, tem boli som čutil neko ledeno pest na svojem srcu. Kolesi! so pela svojo pošastno pesem ko zvon iz »Dume. Hambark! Hamburk!... In ko smo zavili pod kolodvorsko streho in se je srel)OMOLJL'B . dne 2!). novembra 1933. KAJ JE NOVEGA Človeško življenje nam ni več sveto Pied dvema tednoma smo na uvodnem mestu pribih. da modema, brezbožna družba v našem narodu kar po nač'tu uničuje one svetinje. ki so nam bile doslej nedotakljive. Posledice tega dela se v vedno žalostnejših merah kažejo. Vedno več je med nami takih, katerim človeško življenje ni več sveto. Komaj se poleže govorica o enem zverinskem umoru, že pride v svet druga. o še grozne jšsm Dnevno časopisje nam zopet tu en dan poroča zopet o dveh žalostnih slučajih. Pohlep po kjer je izvršil n.id ubogo žrtvijo zverinski umor. To se je zgodilo v soboto. Roparski morilec se je na dosedaj še nepojasnjen ltačni priplazil v stanovanje uboge žene, ji zadal v sence smrtno rano in izginil z uropanim denarjem neznano-kani. — V zgodnjih nedeljskih urah pa se je zgodil v Ljubljani drug zločin, katerega nedolžna žrtev je postal 31 letni strojni stavec Karel Kocmur. V pretepu med dvema družbama je dobil smrtonosni udarec z vozno ročico tretji nedolžni Žalostna, dan za dnem bolj žalost- •teiurju je privede! neznanega roparja v hišo na ie ta kronika (»bojev in umorov po naši de-šM-leme Marije Juvanfičeve \ Vidmu ob S.« i. želi. Kam plovemo? Zahvale 1'prava »Domoljuba« mi k izplačala P n I000 podpore, ker ari je kot naroča H; u !i?t« pogorela stanovanjska hiš.; Za to podporo se toplo za hvaljujent Domoljubu hočem ostati zvest še nadalje "ter j>a bom vsakomur priporočal. Vrtita Ligojaa št IS pii Vrhniki. laaez Verbič, ! i ★ Dne S. avgusta t. I. rm je pogorela iiisa t S spodarskim poslopjem. Pasi sem se šele letos prvič naročila na : Domoljuba in pravočasno plačala naročnino, mi je uprava Doni ljuba izplačala 1000 Din podpore. Za ta či;i se iskreno zahvaljujem ter priporočam vsem podeželskim -posestnikom, naj se na-ročv- na Domoljuba . Vrrdrnee pri Horjulu. Juika l.ot.ir. I. r Osebne vesti d Naškoi Jeglič j t to nedelj« obiskal Ljab-l|ine, l's:av:l se je tudi v ljubljanski bolnišnici, kjei ie dva meseca leži težko bolan nadškofov j kega gosta se Ljubljana in cela škofija vedno razveseli Bog daj. da bi ga imeli še večkrat v svoji sred! J S6 let je dopolnila te dni Katarina Uni-nikova iz Šenčurja pri Kranju. Materi Antona ____ Stev, « »ovil svoje lastno podjetje, ki je i, ,„ajC|! početkov zraslo po njegovi pridnosti v Vci. obrat. Menda ni slovenskega kmetovalca k" bi ne poznal Stupicovih železnih izdelkov i' poljedelskih strojev. Njegovo podjetje jc rt'! plod pridnih slovenskih rok. Bog živi juh' lanta in njegovo delo še mnogo let! (1 70 let je dopolnil vzorni vinogradnik in sadjar g. Josip Janežič st. na Biz.eljskem ' KoPkor kapljic ... d Petdesetletnico rojstva jc nedavno pra. z nova I v Zavrhu pri Trojanah g. Franc Kralj Jubilant je preživel celo vojno \ strelskih jar kili. Po vojni se je udeležil osvobodilnih boje, ua Koroškem. Doma se udejstvuje g. Kralj pr, gasilnem društvu, katerega je on ustanovil, p,j občini, pri hranilnici, pri mlekarski zadrugi itd Je zvest naročnik »Domoljuba-« in »Slovena. Bog daj, da bi jubilant dočakal vsaj leta sw jega očeta, ki je letr - že dopolnil i ;ivn !«.. in suši kti CvOTit ts. i-c ». i Iii.,i > j^,.«. brc/ tovariša. twv: a-igvSa Ralaek' Kdo: j-, tukaj iimimii« »o. i-aj se to -N-avi — hvaUi Bog«. tU nis seboj vse. ki: do-jo vat,.- -.niiK- «s»v:a »uu. kdor afsV. , !i «ug» spodiaat in —Iflti v r«-.> i; nropMle. k: i,- aiii skoraj ni rešitve. t.-U} rdrsac- so 1» tfžko vroitai'. kc« ga skotaji ai iiovtAa. K h. -..- vriedal «• «»x iijus. tt rekel 3,-p..- Sticvfc*.'.. Kior sinaaak. je MM xeliiaasli rimiaV f••»< •• i-c jkw iiti.vj r-' - .'.* - -.vk. o-1 s;- kirar.. s—:::a' fj>t<\ 5j»dj<- hoiji. sika: « sibie t . SiV. f.s«ji :t Ii ras g s-tist. t« i.U; iiai fnrjr ata. kdoj » l»j!Si 55i.sk imaaa donr.a ovse- krni lo < tajnai kri rsaj ira. dj »»o . HKhsi. 'k ptvzaaji i* i: }ih -v- rsirn ti rajusofjft. kakor i-anS-. r.,; ns-»tjsrjr ^ Tcjin,' .»e rvtCvia bvrs stvas. TsmJš i? cartiseš r.-vcr«-i> •• \ šr ir.iSK ixje T!« in Al »»k« Baw -rb*. Sertroasla rtaVe® pttjBjc- r.sif. t« tr • JnJ.- '.T neii^. TVi.t , s^TTi 7.5j^f-i-®. j.. v Irs!« («Mn|i tš rupnij. pa . .. . dveh dneh nisem videl niti enega ».atoliškcia dubov atka. Oprostite, enega scui pa le videl, ker je takoj .-a mano maše val \ kapelici j Morsko j \ e«!e < » Rapbaels-llrimu. Tt elikauskega labirinta ;avoz!nai!. uiiv in peni sivo aeK-v bciečih st.eh. Proti-:a:i;-skih jo vež, tadi lepo eo aa .-unaj — ali kaj t: bo k a tli ea p ".vege!, al so boš ob aita.-u ;re!! Katoličani se ibivjo k slu/bi boJji po taki« J.jj*lkah kako; j« otia v Raphaels-Her.a; Pti iaoji avaši ii": jo !n!o morda :v! stotino, jc »a š!i vsi k obhajil, stari in mladi. mo»j. Tnkaj Hti kr" prod sodomnajs;« ■»• kitk t! i! roo- Ob Ha .». - MBd r:o:r o.mo in tvo po.lobno k--' \ Rimn . !i osemnajsto leti. in tukaj naj ho ijoves 0 drugod iska'. Ko soi sc ptifUtlja!. jo . aio: ■•!fJaki sivo > josi V pmtaaSča $0 posedali i;wnv rj, in M aao«J.» iuipovodorah dogodivščine * svojih vlivaj v* nOTji^: aad t »šv » slo ia ste kanalov, so utripali pm liglii in ta« ie saaieralo drotc. ie kljnh v^tun sro>jeinu napted-',B?1 onaetiKvsti in umetniji ai oJttci . Kaj ti jvrara < ^ - .>"-.- 6|»w!ri. « ne prioa« mirti in s rove, stvfc . M» w «elo| UMI videl aikjor . Ko » /t ti al »m! ir neštr^ kaaalov se j., r.-v-go s,- -.. ^^ ^ aocs ras-, »k 5opk _,„ „ . lar gre® doseov k'-5.' 1 .-••!.. SITI h t>; v Svvpro. Ibjotr;1' vira): za odlx>rtiike po G liha (Grosupljej. Arhai (Št. Vid). Hojan (Vrhnika) in Franr Peršin (Ježiea); \ nadzorni od L.. Svet« (Podpeo), Dolničar (Stožire '. čuk t G: -upljel, Rupnik (St. Vid). Medved (DoL=ko za zastopnika pri Gasilski zajednici dra -ke banovine pa Hojan (Vrhnika). Domače novice «1 Naročnike, ki imajo nepora\ nun zaostanek na tniii /a tekt»če leto. vljudno vabi-mo. (ia ua /anesljivo i a k ti j j)o-t a \ 11 či j n bodisi naravnoM hh upravo ali ;\t \ roke poverjenika pri katerem li-t prejemajo, sklepu leta mora uprava poravnati \ se obveznosti nasproti tiskarni. rega pii ne more sjoriii. dokler nnroeniki-zaniudniki ne «torc- -v'v je dolžnosti. Zato vnovič pn-imo: \ e od I a ši t j! e' - NjsJov; 0j!».«0\ . • Ja.re aprava s^ao te*iai. ako ie vprak;:. f-' brem dopisnica ali znamka odgovor d t*-! tilii" Dne 25. dovodi br.' 198S • je ..-šila \ liuHljansken fra£u-x>sker društvu rek. k pa siovesn^«. Francki konir l-. m*f; (jsiis ie Neuv ille je oi. veliki na-, -č"0511 dawv fraa."o&k«fta dne'-v* P" j J™ odlikovjcje g«ni Vinki 1'^f jtn Gosnod ker.ml js iijavil. i& i vta-ia •.> vi®^ 'Sttikonrie rokhnf* fN* Štev. 48- ■»OMOI.JUH , Uiie 29. novembra 193». SI ran G0,"> lifakurjevi kol pi izuunjc za njeno znanstveno ,delovanje na mednarodnem vzgojnem pod-Gdčna učiteljica Učakarjeva je pred-^ .,.,1, sodelovala na mednarodnem pedago--jjpin kongresu v Niči. Delovala je tudi na leni področju v Parizu in lo njeno delo jo 1,11,1 toliko opaženo, da ji v znak priznanja francoska vlada poklanja odlikovanje svojega prosvetnega ministrstva z naslovom officier tfarudoinie. Navzočno občinstvo je le izraze priznanju francoske vlade slovenski učiteljici sprejelo s prisrčnim odobravanjem. Polom |', jc dobil smrtonosen strel, so jo opo- lekol in padel mrtev na tla. Njegovega tovariša pa je slrel ranil ua glavi, šol je takoj I; zdiavnilui in je izven nevarnosti. 'I Trnovimi umira. Šlovilo trgovin v Sloveniji se ie v letu 1932 znižalo v primeri z lotom 1931 za ITti. V prvih devetih mesecih lota i9;>;; jc ustavilo obrali.vanje nadaljnjih 87! trgovin in 971 t.brlov. |)o koncu lela "so bo število še povečalo. d S praškom ju je omamil... V novembru so začeli prihajali v Slovensko krajino delavci iz Francije. Ker je lam zaslužek še precej dober, prinašajo mnogi lepe denaree domov. Tako sta so vračali dve delavki iz Goričkega. liili sta že več let na Francoskem in tako sta si zaslužili precej denarja. Ko slu na postaji v Hraloncih izstopili in se nekoliko oddaljili ud vasi, se jima jo pridružil neznan moški, ki se je nekaj časa zaupno razgovarjal ■i. njima o vsakdanjih stvareh. Nato pa sami no vesla, l;aj se jo zgodilo z njima. Zločinec je svoji žrtvi omamil /. nekim praškom in se je nato polastil ročnih torbic, kjer sta imeli ves denar v znesku 35.000 Din. Ko sla se nesrečniei zavedli in videli, da sta okradeni, sta odšli nazaj na postajo. Toda vsaka sled za zločincem je bila izbrisana. Med brati Hrvati <1 Dva kilometra z dečkom na rogovih. V vasi Palačkovcih pri Derventi na Hrvatskem je pasel krave 12 letni Svetozar Nastič. Ena izmed krav jo zašla na sosedovo njivo, pa jo je Svetozar zavrnil s kamenjem. Pobesnela krava se je zaletela v dečka in ga nabodla na rogove, s katerimi mu je raztrgala trebuh. Z dečkom na rogovih je krava dirjala dva kilometra daleč. Kmetje so pozneje sneli mrtvega dečka z rogov pobesnele krave. d Devet hrvatskih vasi jc v Romuniji in sicer: Rekaš, Hrvatska Keča, Krašova, Nennot, Jabiča, Klokotič, Ravnik, Vodnik in Lupak. V Rekašti žive dalmatinski Hrvatje, v Keči bivajo Turopolci, v ostalih krajih pa bosanski Hrvatje. Razen onih v Keči, ki so kajkavci, govore vsi ikavsko narečje. d Nov vodovod. Enemu najbolj stihih hrvatskih okrajev, to je Kordunu, jc bila lo dni napravljena velika usluga. Otvorjcn jc bil namreč vodovod, ki bo ves okraj preskrboval z vodo, uporabno za ljudi, živino in namakanje polja. Vodovod jo dolg 12 km lor vodi od Plitvičkih jezer pa do vasi Močila pri Se-nju. Blagodali vodovoda bo deležnih kakšnih 40.000 prebivalcev. Vodovod jo zgradil Higi-jenski zavod v Zagrebu. - Kdaj dobi vodovod naša Suha Krajina? d 8 letni junak. V Trsteniku na polotoku Pelješču v Dalmaciji so so igrali trije sinčki Avgusta Dominisa, šoferja ua finančnem motornem čolnu. Najstarejši 8 letni Srečko se je oddaljil od svojih bratcev, od katerih je eden star 4, drugi pa G let. Zadnja dva sta gledala morje, ki je pljuskalo ob poniolj. Bila sta vsa zaverovana v morske pene. Naenkrat jima je spodrsnilo in oba sta padla v peneče so morje. Z oken precej oddaljenih hiš so ljudje opazili strašen prizor in hiteli k morju. Njihova pomoč pa bi bila zastonj, če ne bi v tem trenutku 8 letni bratec utopljencev pokazal pravega junaštva. Na klice ljudi: »Na poinočk se I Ravno občutljive obleka Iz volna, svile In umetna •vila, kakor tudi pestrobarvna oblačila zahtevajo i« prav possbno ne&o. Perall, ki se raztopi v hladni vodi, opere vsa oblačila na lahek način, ter Jim poda zopet prvoten sijaj. Le poizkusite enkrat Parali, ter pazita tudi na navodilo o uporabi. ZCLfCr&tkcMMVl. Parali aa prodaja samo v zaprtih zavitkih. je Srečko obrnil in ko je videl, da bratcev ni več na pomol ju, je stekel proti označenemu mestu. Bratca sta se že potapljala. Srečko je brez preinišljanja in obotavljanja kar oblečen skočil v hladno morje, zgrabil bratca za lase in ju vlekel do stopnic pomolja. Med tem so bili na pomolju že drugi ljudje, ki so vsi prestrašeni prihiteli ter vzeli onemogla bratca iz rok drznega 8 letnega junaka. Vse tri bralce so hitro nesli domov in jih preobleki! in okrepčali d Tisočaki so frčali. Oni dan je divjal v Novem Sadu hud veter, ki je razsajal pozno v noč. V tem času sta stala na trgu Osvobojen ja dva izvoščka, ki sta na svoje veliko začudenje zagledala, ko sta začela le papirje loviti in sta opazila, da so to pravi tisočaki, pomešani s stotaki. Nabrala sla vsega 9 tisočakov in 7 stotakov. Ker sta poštenjaka, sta jih odnesla na policijo. Tam se je kmalu oglasila žena nekega trgovca iz Bačkega Gradi-šta, ki je povedala, da ji jo bankovce veter iztrgal iz rok. Poštena najditelja sta dobila vsak po 200 Din. d Delavsko kuhinjo v Gružu je obiskal te dni nadškof dr. Carevič. Kuhinjo vodijo sestre domiuikauke. Ni edina v tej škofiji. Zelo dober in obilen obed stane 4 Din. Delavci so se škofovega prihoda zelo razveselili; prijazno se je pogovarjal z njimi in jih izpra-seval, če imajo glede hrane kako pritožbo. Nadškof je ta dan plačal vsem obiskovalcem kuhinje obed i/, lastnih sredstev. d Prosvetno društvo v Preski priredi v nedeljo 3. decembra ob 3 popoldne Miklavževo proslayo s kratko igrico. Miklavž hoče obdarovati revne otroke. — Dekliška Marijina družba vprizori na praznik Brezmadežno 8. decembra ob isti uri zelo lepo igro iz rimskih časov »Vestalka«. Cene bodo zaradi gmotne krize zelo znižane. Zato trdno upamo obilne udeležbe. tz naše prestelke d V Belgrad p« švicarske bike! Kmetijski minister je v soglasju z ministrskim sve-tom nabavil v Švici Je tretjo partijo bikov, Ki se bodo razdelili med naše poljedelce. Ti biki so že prispeli in se bodo prodajali 2., 3., 4. in 5. decembra t. 1. v državni žrebčarni > Karagjorgjevo« v Belgradu. Osem bikov se bo dodelilo živinorejskim zadrugam južno od Save in Dunava. ostalih 14 se bo pa prodajalo ta druga področja simeutalske pasme. Prednost pri nakupu bikov imajo v obeh primerih živinorejske zadruge, ostale kmetijske zadruge, družne in organizacije. Biki. ki jih ne bi kupile zadruge, družbe in organizacije, pa se bodo prodajali ostalim interesentom proti gotovini. Kdor želi bika. mora prinesti s seboj /ienar. da ga pri nakupu izroči na licu mesta komisiji. d Saje bi rada kupovala. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu za trgovino in industrijo \ Belgradu sporoča, da se zanima ueka tvrdka na Poljskem za nakup saj. ki jih potrebuje za izdelavo oglje-nib elektrod za električne plamene iu električne žepne baterije. d Za obnovitev socialno - demokratske stranke. V Novem Sadu se je vršil 19. novembra 1933 prvi javni politični shod za obnovitev socialno-demokratske stranke. d Fomaaaj si *»»! Ako si prehlajeu ali če te muči glavobol ati zoboboL ta nadlog« ne bo preebc raimevaril vlak. V bližini Novega Sada se je pripetila železniška ne- 1 snva. ki je zahtevala življenje treh .seb Na nekem prelazu je zagrebški brcoviak. ki je vozil z brzino 70 km na uro. podrl kmečki i PodaSfšaf! mladost ne jo v v»6 teleBrio star.ičevjo, oiUtranlii nakopičene in zdravju Škodljive usedla urejuje o prebavo in tako P,anink»!č' se more le s pravilno nego svojega telesa-Ako Vam je do tega, da se tudi v po/uih letih po.utite zdravi, delazmožni in samozavestni. ako Vam je do leta. da obranite neskaljeno veselje do življenja tudi v starosti, uživaite relno, toda brezpogojno »edai na lesen dnevno |>o t skodelico j laninka ča a pred zajtrkom. i Plan nka čaj čist, Kri, sestavine nje- |.EHAHMfl Mf. SfiHOVEC, L3liBL3DNH govih zdravilnih planinskih/.eiiSč promk- „ t .„„ ----- »""miuih , m laKo Hianinka-fa! pomlajuje ves notranji sistem ' Zahtevajte v apotekah samo nravi PLANINKA CAJ-BAltUVKC v plombira nib zavitkih po Din 2U — in z napis()ffl proizva alca Bi»ši pchaj.sk; ki u Kubi pred retolucipit« so- d.ičesi Poticijski ;«{ Cimnis -e cd desna rcia diklasorja V.actaeb, raso j« bi! zdaj po dotocčni atmigi rr>«t'A*i;e cosc e" -j ivjai s: i« in pol prisilam dela. voz, na katerem sta poleg lastnika sedeli še dve deklici. Lokomotiva je vse skupaj razdrobila in razmesarila na drobno. Vse tri osebe j so bile na licu mesta mrtve in razmesarjene. Voz je popolnoma razbit in tudi konja sta ubita. d Se ena železniška nesreča. Med postajama Kapelo in Orlovac se je zgodila huda železniška nesreča, pri kateri je bil takoj mrtev železniški delavec Marko Mokrovič, nevarno sta pa bila ranjena delavca Zivko De-vetak in Ivan Dokie. Delavci so popravljali železniške prage. Vedeli so, da bosta kmalu Radar — 5 krami milijonar. Francoski rudar Louis Ribiere iz Avignona v južni Franciji je zadel dobitek o milijonov frankov v francoski drž. loteriji. privozila dva vlaka, in sicer eden iz Broda, drugi pa :-j spustili vlak. inienivan »Lastovica-, in ropotanje. ki so ga čuli. je bilo od tega vlaka. Zaradi goste megle niso zapazili., da so v nevarnosti; v tem hipu pa je že pridrvel vlak. Lokomotiva je vrgla Doki ta in Pevetaka s proge in sta obležala hudo poškodovana. Mokroviča pa so kolesa razmesarila iu je bil takoj mrtev Oba hudo ranjena deiavca prepeljali v Vanovm-sko bolnišnico v Brod. kjer je Devetak polegel poškodbam, medtem ko se Dokič bori s smrtjo. d Otroci nivo nikdar dovolj pod nadlor-strom. Voznik Pero Cvijanovič v Osjeku. ki stanuje z ženo in dvema malima otrokoma v o:-: Osj*ka, je zjutraj odšel v mesto ta zaslužkom. žena pa na trg. Preden je Pero odšel. je naložil da otroka ne bi zeblo. Se«, br. l}Wt - 90 VII. Itrrj Nato je zaklenil vrata in zaprl okna. Kmalu zatem je sosed Mato Nejasnik začul obi klicanje otrok. Pogledal je skozi okno v soj,, ki je bila polna gostega dima. Ker so l,ij( vrata zaklenjena, jih je razbil s sekiro. So« je bila tako zadimnjena, da ni videl konj predse. Odprl je okna in ko se je dim r«. podil, je opazil na tleh oba otroka mrhi. Na lice inesia je bila takoj poslana komisija, ki je ugotovila, da je padla iz peči. ki bila dobro zaprta, žerjavica, od katere se je vnel) bližnja postelja. d Snaga je pul idraiji! To pa le tedaj, ifj gojimo z zdravju koristnimi sreo.--.-. Os>r:i katerih sestavine kožo sa.\ 10 dražijo, zdrnvju škodujejo, kakor mu more koristiti sn.141. Kr.i torej za unii .anje .e blaga medici.iv^a mili, bi kršna 50 Fellerjeva Elsa-mila zdravju atepo!'. (j so popolnoma neškodljiva, prijetno d1-- J) zadnjega kovčka izborilo penijo. V pr< -lu dem VH* mil. Po pošti pošilja na poskoinjo fi kosov za 52 Um brez vseh drugih - :>v leta. nar Evgen V. Feller, Stubica Donja. Klza trs !S Savska banovina. Novi grobovi d Dolgost življenja našega je kratka... V Kamilici pri MariSoru je umrl -;>lski upra-vitelj Franc f'epej. — V Breznu 1 pri Školp Loki je umrl 81 letni posestnik in lesni Irgo-vec Valentin Sttšnik. — V Maribi ru je 7.3-pa! v Gospodu bivši svetobarbarski župnik .lanei Vogrin. — Na Prevaljah je izdihnil svojo dušo 69 letni posestnik Štefan Sušnik. ' če profesorja dr. Franceta Sušnika v M .n. aru. - V Mariborski spli šnt bolnišnici je odšel » večnost profesor Luka Brolih. — V Solkanu pri Gorici so pokopali dolgoletnega gostilni-čil rja na Sveti gori Ivana Cerneta. — V Križa pri Kamniku je zapustil solzno dolino Iu« Dimic. — V ilrastju-.Mota je izdihnila supr"Si lesnega trgovci- Marija Streicher — V 1» lenji \ :si pri S\ Pavlu pri Preboldu je umrli veletrgovka Mara Mar m* rnj. W - Si "T *»» dirkalni motorni Angleški dirkal'-«.- z.n"J 'ornimi čolni Scott-Paire je poskušal na "K*)" boutbaniptoau nov enometorm Jirkalni čoln Britain 1II.<. S tem čolnom je dospel nagu« 161.5 kilometri oa uro Ste v. 48. »DOMOLJUB«, dne 21). novembra 1933. Stran 607 Vranskem se je nenadoma poslovil od sveta 45 leini dr. Bogdan Novak, zdravnik v Brodeh pri Vranskem. — V Samoboru je zapel mrtvaški zvon odvetniku Vladimiru Presečkemu. _ v Lokah pri Zagorju je zaspala v Gospodu Fani lizifnikova. -- V Laporju pri Slov. Bistrici je zapel mrtvaški zvon Juriju Kolariču, 0{etu profesorja dr. Rudolfa Kolariča. — V Ljubljani so umrli tobačna delavka Frančiška Vrhove, Marjana Aecetto roj. Zadnikar, Kozina Pogačnikova, Simon Justin, oče san. podpolkovnika v pok. g. dr. Mateja Justina, in Uselmica Horvat Marija. — Naj počivajo v miru! d Umrl je »oče srbske stenografije« Jo-van S. Milovanovič. Izredno se je zanimal za slovenske narodne pesmi. Nekoč je rekel: j Kako srečen bi bil, če bi mi umirajočemu zapel i -Po jezeru» ...« d Pretekli teden je umrla v Drnovem pri Les-kovcu Marija K ram pel, naša dolgoletna zve-ita naročnica. Naj počiva v mirul Razno d Kakor divji so bežali čez grobove. V teki okoliški vasi pri Banji luki je umrl kmet Jovo Cačič, slar 48 let. Imel je čudno bolezen in niti zdravniki niso vedeli, kaj mu je prav za prav. Za to boleznijo je okrog treh zjutraj umrl, ob 6 zvečer pa je bil že pogreb. Ves dan je ležal na mrtvaškem odru in družina ga je objokovala. Na pogreb je prišlo mnogo ljudi in ko so ga spuščali v grob, je etlen izmed navzočnih zaslišal iz krste ropot. Dvignili so krsto iz jame, jo odprli in zagledali Cačiča živega. Vse navzočne je prevzel grozen strah. Ljudje so kakor divji bežali čez grobove, niso imeli niti časa, da bi šli skoz vrata, marveč so poskakali čez ograjo. Jovo Oačič je čudno glodal okrog sebe. Končno se mu je posrečilo, da je priklical svojega soseda, katerega je prepričal, da je živ. Prosil ga je, naj mu prinese od doma obleko, da bo lahko Sel domov. Ko se je oblekel, se je Jovo napotil domov, pa je našel vrata zaklenjena. Skozi okno so vsi preplašeni kukali njegovi domači, drhteč od strahu pred »vampirjem«. Bali so se, da bo vsem izsesal kri. Komur se je živi mrtvec približal, da bi ga prepričal, da ni umrl, vsak je bežal pred njim. Šele čez dolgo časa so se nekateri opogumili, prišli k Jovi in se prepričali, da ni vampir. Šele sedaj so ga pustili v domačo hišo. 1l Vam nudi Centralna W Jfl. ril vlnarna. Llubliana. Mamama v svoji posodi najugodneje. d Zanimiva sodnijska obravnava. Te dni se je vršila pred šoštanjskinn sodiščem razprava g. Marku Novaku, uradniku Woschna-gove tovarne; obtožen je bil, da je ob priliki občinskih volitev dne 15. oktobra zvečer, ko je bil razglašen uraden izid volitev, izjavil, preden je odšel iz volivnega lokala, volivni komisiji: »Gospoda, jaz se Vam zahvalim za tak švindel.« S tem je kršil 79. člen zakona o volitvah, ki pravi, da se volivne komisije ne sme žaliti. Kot priče so bili zaslišani člani volivne komisije: Ljubo Šnuderl, sedaj učitelj v Braslovčah, Avgust Schonvetter, učitelj v Ravnah, Deberšek Baltezar, posestnik v Ga-berkih. in orožniški narednik Kadunc. Novak, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Hodžar iz Celja, je bil obsojen na 20 dni zapora pogojno. d Božične razglednice. Vendar smo letos dobili za božič krasne božične razglednice, ki so delo priznanega umetnika Ivana Pengova, katere nam predstavljajo »Polnočni zvon,« Jaslice, Pot k poinočnici in Sv. tri kralje. V jako živahnih barvah Delo je umetniško dovršeno in priča o prvovrstni reprodukciji, ki jo je izvršila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Razglednice se prodajajo v prid Katoliške akcije. Dobe se v glavni zalogi KA, Miklošičeva cesta 7. Naročniki »Domoljuba« zahtevajte te razglednice po vseh trgovinah in trafikah. d Duhovne vaje za dekieta bodo na Mali Loki od 16. do 20. decembra. Ne morete se lepše pripraviti na svete božične praznike, kakor da v samoti in tihoti popolnoma prenovite svoje dušno življenje. Lepo povabljene! Pišite na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. d Dom duhovnih vaj pri Sv. Joieiu nad Celjem. Tridnevne oddeljene duhovne vaje v domu bodo za -g o s p e : začetek v soboto 16. dec. ob 6 zvečer. Za dekleta: prvi tečaj: začetek v soboto 2. dec. ob 6 zvečer. Drugi tečaj: začetek v torek 26. dec. ob 6 zvečer. Vzdrževalnina 75 Din. Prijavi priložite znamko za odgovor. d Društva in organizacije, ki žele prirediti v adventnem času in za božične praznike primerne prireditve, se opozarjajo, da dobe pri Izposojevalnici diapozitivov in filmov za 8. december sledeča predavanja s skiopti&nimi slikami: 1. Marijina božja pota, ?.. Marijino živlienie, 3. Marija v umetnosti, 4, Lurški dogodki, 5. Film »Lurška prikazovanja« in »Bernardka«. Za Marijanske akademije se dobe tamkaj tudi primerne recitacije in igrice. Za ad-ventno dobo je zelo primerna igra »Slehernik«, verski misterij, ki je povsod vzbudil ne samo največjo pozornost, temveč tudi željo po poboljšanju. Kdor naroči 5 izvodov, ki stanejo 40 Din, dobi obenem avtorsko pravico do vprizoritve, Za božične praznike, ki bodo letos dokaj š-tevilni, pa priporočamo društvom sledeča predavanja s skiopti-dni-mi slikami: t. Potovanje v Palestino, 2. Znameniti kraji v Palestini, 3. Naša svetoletna pot v Rim, 4. Božič v slikah in svetopisemski filmi kot: Abrahamova daritev, Mojzes, Jeftejeva prisega, Božič slepih, sv. Cecilija itd. Najbolj primerna igra za božične praznike pa so Timmermanovi »Trije kralji«. K Ž veza kntol. kmečke mladine Francije«. Njen cilj je rešili podeželje nravnega in verskega propadanja. Mi-•el je padla na rodovitna Ua. Zveza ima zdaj že glasili »Jemiesso Naš gospod župnik Spisala Helena H n I u s c h k a. Iz nemščine prevedlo Marija Kmetova i—mjjp ny 'EjP— W » » 1 A moral je poiskati drugo mater za male otročičke. Najmlajši niti shodil ni in tuintam se ga je kdo usmilil, da je pazil nanj. Bernard je iskal ženo, pa je ni našel. Vdovec ne more dobiti žene kar tako in na kmetih nič kaj radi ne vidijo, če se kdo v drugič poroči, celo ne — če je kaj otrok — in še od Parižanke! Pa si človek dvakrat premisli iti za mačeho. Mimo lega lepi na tem imenu nekaj tako zlobnega, da se celo najboljše ženske prestrašijo tega. Zlasti še mlajše, ki mislijo imeti še lastne otroke. Zatorej je Bernard zaman trkal na razna vrata. Sicer so mu ženske povsod prav milo odgovarjale, slednjič so pa le odločno dejale: »Ne, se ne upam!« Zdaj se je Bernard zaprl sam vase in se začel hu-dovati na Boga, ki mu je poplačal njegovo ljubezen s takim hudim trpljenjem. Še bolj ko smrt ljubljene zene ga je s trlo spoznanje, da ni bil on, kakor je rekel, »njena prava ljubezen«. Naš župnik ga je tolažil in mu govoril o otrokih, ki jih je začel zanemarjati. A Bernard ni hotel ničesar več slišali ne o dolžnosti ne o Bogu ali cerkvi, zlasti pa ne o ljudeh in sploh o vsem življenju ne. Nekega dne bo vsej tej godlji rekel »adijo« - ali pa, če se bo zgodil kak čudež? „ . Moj Bog, kako je molil tedaj naš župnik in prosil čudeža! Imel je vero, da bi gore premikala, a tedaj je potreboval potrpežljivosti, ki bi oinečila skale. Zakaj, dolgo, dolgo ni bilo ne znamenja ne čudeža. Drvar so je zagrizel v svojo bolečino in je začel popivati. Vladarica in župnik sta skrbela za otroke. Župnik jih je vsak dan poklical v župnišče in jih izročil prestrašeni »La Pepieji«. Stara gospodična je jadikovala: »Za Kriščevo voljo, kaj naj pa počnem s temi parnži?« Saj še vedela ni, kako je treba najmanjšega prijeti! Naš župnik, seveda, tudi ni vedel... Tole pa je bilo izrečeno tiste dni, ko se je napol sveta »La Pepie« spet nekoč ustavila na poti popolnosti in se ozrla, ali ji kdo ,ledi v spoštljivi oddaljenosti. Tiste dni je opazila celo take, ki so hodili po poti pogubljenja, na primer drvarja, ki ni hodil, marveč je na vso moč kar tekel v pogubo. Zasmilil se ji je. Ko se je ozrla nazaj, se je izločila iz meglene preteklosti podoba neke mlade deklice, ki jo je pogledala zaničljivo iu zaeno očitajoče ... »Ali me še poznaš, ,La Pepie'? Ali si pa popolnoma pozabila mlado Rozo? Kaj jo boš na vse veke tajila? Ali se sramuješ njenega mladega, gorkega srca, ki je tako koprnelo po ljubezni in življenju? Ali se nisi še dovolj spokorila za to Rozo, ki v resnici še grešila ni? Pokliči jo vendar k sebi, da ne bo prepozno! ,La Pepie' in Roza naj bosta eno, če gresta v nebesa!« Tedaj je »La Pepie« iztegnila vrat kolikor je mogla visoko in odločila: »To ne gre, Roza; ti le ostani, kjer sem te pustila, ko sem šla v župnišče!« Tega dne je pa le Bernardovemu najmlajšemu dala prvikrat steklenico z mlekom in ga celo pestovala. Mali se je z glavo zaril v njene prsi in ji resno in preudarno gledal v obraz. Nato je odločno zasadi} yn»tke v njena laso in iih silovito vlekel k «ebi. To je moralo biti pre- 6* Stran 608 »DOMOLJUB . dne '.'9. novembra 1033. PO DOMOVINI (z Narodne skupščine Nove davščine Finančni miiiisicr je narodni skupščini predložil več predlogov, kuteri bodo za kmečko gospodarstvo tudi zelo važni, kateri pa stopijo v veljavo le, če jih parlament in senat sprejmeta. Kmečki stan predvsem zanimajo te-le trošarine: Trošarina na kavo, ki je doslej znašala 4 Din pri kg, naj bi poslej znašala 8 Din pri kg. Cena kavi bo s tem poskočila, kar bodo občutili" konsumenti. Nova trošarina jc nameravana tudi na železne ia jeklene grede in drogove in znaša 10 Din za 100 kg. Predlagana je tudi trošarina na navadno opeko in keramiko ter z.uaša 10 Din pri 1000 kosih. Za vse druge vrste opeke in za keramične ploščice vseli vrst ter za dele peči pa znaša trošarino 30 par od kosa. Cisto na novo naj bi se uvedlo trošarina na stavbni les. Ta unj bi znašala: Deske, letve in podobni izdelki, razen bukovih, ccrovih in vrhovih, 20 Din zn kubični meter: za bukove, ce-rovc in vrbove take izdelke pu 10 Din za kubični meter. — Parketi vseh vrst 5 Din za kvadratni meter. —■ Za grede, traine in prage (razen bukovih, ccrovih in vrbovih) 15 Din za kubični meter; za bukove, cerove in vrbove pa r.50 Din. — Okrogli les (brez bukovega, eero-vega in vrbovega) 10 Din za kubični meter: za bukov, cerov in vrbov 3 Din. Državna trošarina na les se bo pobirala že na žagah, preden bo les šel v promet in porabo. Zato bodo morale žage imeti posebne knjige z natančno določenimi obrazci. Čc so ti predmeti izdelani kje drugje in ne nn žagali, se bo trošarina pobirala tam, kjer so bili izdelani Na navadna drva pa ni določena državna trošarina. Tisti dan, ko bodo te i rosa rine stopile v veljavo, se bodo morale pri vseh žagah popisati zaloge stavbenega lesa. S tistim dnem bndo žage morale tudi začeti voditi predpisane knjige. Težave v lesni kupčiii ker imamo pri nas nad 140.000 gozdnih posestnikov ter m na dosettisoče delavcev na žagah in v gozdovih služi svoj kruli, jc jasno, da jih mora ta predlog zelo zanimati, posebno še v današnji dobi. ko je lcsua kriza tako občutna in kmet za le-; že sedaj skoro nič ne dobi. Dne 24. t. m. je bila v skupščini sprejeta nujnost interpelacije, ki govori o lesni krizi pri nas. Zalo je pričakovati, da predloženi osnutek novih trošarin utegne biti v parlamentu vendarle znatno spremenjen. Ker se bodo trošarine plačevale tudi za blago, katero izvažamo, je jasno, da se bo zaradi trošarin podraženo blago toliko težje izvažalo v inozemstvo. Če žage trošarin ne bodo prevalile na konsiimcnta. ga IhkIo pa prevalile ua kmota-producentn. Kmetov izkupiček za les pa je /e danes tako majhen, du težko govorimo o kakem možnem zmanjšanju. Saj /naša cena lesu na panju 15—60 Din, včasih pa še manj. ic raste los v bolj odročnih krajih. V navedenih izčrpkih i/, uredb iu predlogov smo povedali glavno stvari, katero kmeta naravnost prizadevajo. So pa v predlogi!) tudi stvari, pri katerih bo kmet vsaj posredno prizadet kot konsumont. Četudi drugi prizadeti stanovi novih bremen ne bi prevalili na rame konsiimenta, ki je seveda tudi kmet. se bodo pa cene prizadetemu blngu ali zvišale ali pa vsaj no padlo. Omeniti moramo, da so nameravane nove takse na račune, da ie spremenjena šolnina, da se upeljejo posebno takse na vozne listke, ki bodo povzročile, du bodo vozne cene poskočile. Poleg tega bi bilo šo omeniti dejstvo, da se davčna prostost od zgradarine, katere so bili doslej deležni kmetovalci, ukine ?n vse krajo. ki imajo več ko 5000 prebivalcev. Ker se na eni strani kmetovi pridelki niso dvignili v ceni in jo cena kmfokim proizvodom zelo nizka, in ker so bo na drugi strani zaradi novih trošarin, taks in carin tistemu blagu, ki ca kmet kupuje, kajpada dvignila, bo moral kmet v bodoče to blago čim manj kupovati in Slov. 4n se še bolj ko ddseduj preživljati s svojim; ilelki. To pa bo takoj imelo svoj vpliv ,M stanove, kor So vodno drži Ih-m da i ^ steber. ' Ul"' Javna de a Dne -'5. novembra jo stopil« \ velja , II .. i. ioinili s t o 11 11 L ! ■•!> I.«-.' . uredba o javnih delih, ki jih hoče in seli odo vlada, da omeji broz|Kvsohiosi. V r/uiiainjjj krajih so bodo delali vodovodi, vodnjaki iT guliralc so bodo reko in potoki. 11 r a v ti.n hudourniki, izboljševala -o bodo zemljišč,' ' gozdovnle goličnve i. I.d. Ta dela Im, vodij"' vsakem okraju okrajni odbor, v katerem |K1 iz vsake občine po en zastopnik, la okrujJ odbor bo potrebna dela predlagal banoviu^f mu odboru, kateremu bo predsedoval ban Odkod so ho dobil denar za -ta javna dcln'j t rodba jo poskrbela tudi /a to na ta-le način-Pri Državni hipotekami banki sc bo ustanovil državni fond za javna dela, ki se bodo vanj stokali t i-le dohodki: carina nn mešanico bencinu in špirita se poviša za 50 Din pri I mi ).„ uvede so trošarina na cement in hidravlično apno v znesku 1» Din za 100 kg. Poleg teli da. jalov, ki jih bo prispeval tedaj ludi kmet, L finančni minister dajal v ta fond 30 i n i li junov Din. Vrhu tega |>a bodo Sle v ta fond vse ter-jatve. katere ima bivše ministrstvo /a pri-, hrano in minististvo za socialno politik,, jt.r. jati od ljudi, katerim so ta ministrstva »vojni posodila na račun prehrane pasivnih krajev in dala predujme za izvrševanje javnih del. V ha novi ii.sk i fond za javna dela bodo posamezne banovine dobivalo sredstva na dnu način, n. pr. s posojili. Važno pa jo, da lioilo banovine poslej smeli če bodo tako sklenili ba novin.ski sveti, trošarino na vino iu žganje f pobirati v drugačni izmeri kakor doslej. Doslej je bila trošarina ua vino in žganje pavja-I i rana, |Kislcj pa se bo pobirala lahko od količine potrošene pijače. Producent v tej sprr-membi ne 1h> čutil posebne razlike, pač pa sc bo to poznalo ua eni strani gostilničarjem, na drugi strani pa konsumentom. Trojna slovetnost (Sv Katarina nad Medvodami! Na kalarinsko nedeljo smo imeli Irojno slovesnost. Vršil se je ta dan običajni shed in je bil obenem zaključek malega misijona za župnijo. Vilki mlaji in slavoloki pa so pričali šc o drujji La Pepieji ni kazalo drugega, kc da je spet prepustila svojo lasuljo fantku v zabavo. Zarotila se je pa, da ne bo nikoli več niti mezinca ponudila takemu hudičku. Potem je prišla soseda, ki jo je rešila in spravila otroke domov. A mali ni hotet s svojega igrišča in ko ga je La Pepie vzela v naročje, je nenadoma začutil« nekaj vlažnega na licu: mala usteca si hlastnila po njenem obrazu. Ali jo je poljubil ali hotel ugrizniti? Brez dvoma je to pomenilo, da mu je bilo La Pepie' zelo všeč; kar ponosna je zarad tega postala na samo sebe: •Lušten mucek tole, tako priden, tako miren. -Škoda Bernarda, je zamrmrala sosedu; tako vesel in dober mož... Zares, čudeža je bilo treba! Naš župnik je še zmeraj molil in prosil r še edno mnogi pišejo. Tako se mnogokrat zgodi, da lismo roma skozi Releče v Rateče na Gorenjcem. ali pa doli za Zidani most. Smrtna kosa (Dcv. Marija v Polju.) Nedavno smo pokopali gdč. Ivano Podboršek iz Vevč, v starosti 54 let. V vevški papirnici je delala polnih 40 let, nakar jc zbolela in po 18 mesecih hudega trpljenja lepo vdano umrla. Med boleznijo je bila vpokojena. Bila je dobra delavka, članica Marijine družbe in tretjega reda. Članice so jo z zastavo spremile k večnemu počitku. Počivaj v miru; preostalim naše sožaljel — Igra »Vcnancij« je vsem zelo ugajala. Želeli je, da bi se la lepa duhovna igra ponovila in naj bi bil začetek takoj p o krščanskem nauku, lo je ob pol 4. Skupina bojevnikov vabi k občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo, 3. decembra ob pol 4 pop. v šolski dvorani. Tovariši-člani se opozarjajo na izredno vainosl lega občnega zbora (radi event. spremembe pravil in snovanja zveze vseh bojevniških organizacij), zalo naj nihče ne izostane. — Odbor skupine. Miklavžev večer. (Do! pri Ljubljani.) Zo-pet stopa sveti Miklavž pred hrepeneča otroška srca, da zadosti njihovemu veselemu pričakovanju. Kal. akcija priredi v la namen Miklavžev večer že v nedeljo 3. decembra točilo ob petih popoldne v cerkveni dvorani. Pred nastopom Miklavža vprizorimo šaloigro, nato pa sledi obdarovanje oirok in razdelitev daril tudi za »drasle, ki sc naj dobro nauče molili, sicer jih parkelj pu-grabil Prijatelji, pridite pogledat od vseh vetrovi To in ono. (Ig.) Na Gor. Igu jc umrla Marjana Tancek p. d. ! Mihatova« mama. Že od lanske zime je bolehala; ' iskala je zdravja tudi v bolnišnici, loda nič ni po-I magalo, morala je umreti. Bila je skrbna in verna j mali, in njena hiša je znana po gostoljubnosti, ka- tere jc bil deležen marsikateri popotnik. Prav je, da sc jc spomni tudi »Domoljub«, ki je redno vsak teden kol težko zaželjeni prijatelj hodil v njeno družino. >Mihatova« mali je ludi v najslabšem vremenu, ob slabi in dolgi poti, vsako nedeljo in praznik prihajala v lamo cerkev na Igl Počivaj v miru, verna in gostoljubna mali! — Prosvetno društvo na Igu je dobilo precej lepih novih slovenskih knjig v s.vojo knjižnico! Člani in članice pa prijatelji društva in lepe slov. knjige, pridite v knjižnico ob nedeljah popoldne do dveh! — Miklavžev večer priredi prosv. društvo v >Kat. domu« v torek 5. dec, ob 7 zvečer! Vsako leto je bilo lepo na lem večeru in tudi letos bo. Kratka otroška igrica s peljem, deklamacije in kar jc glavno; obdarovanje olrok! Slišimo, da šc nobeno leto ni bilo tolikega navdušenja za Miklavžev večer našega prosv. društva kot ravno letos. Darovi, kalere prinese sv. Miklavž, naj se dobro zaviti in z naslovom opremljeni prineso v torek 5. dec. od pol 6 zvečer naprej v garderobo. Vstopnine za olrckc ludi letos ne bo. Novice iz Zagreba. (Zagreb.) Malo jc znano slovenski javnosti, da tudi v Zagrebu živi in slovensko misli in čuti lepo število Slovcncev. Iz krške doline, iz Bele krajine, z Bizeljskega, Haloz in Slov. goric in od drugod so se zatekli semkaj, da si skromno pomagajo skozi življenje. Nekateri so revni, a tudi imovitih je nekaj, Najbolj vredni svojega doma so vsk ki še nanj mislijo in ki svoj domači jezik ljubijo. Da bi aslali čim bolj v zvezi z rodnim domom, imamo tudi nekaj vezi, ki nas družijo s spomini na dom. Pri Sv Roku imamo svojo slovensko cerkvico; majhna je, a se po naše moli v njej in beseda božja se po slovensko oznanja. Pa tudi pred iavnost sc upamo pekazati. Slomškovo prosvetno društvo priredi večkrat kako igro in za prihodnjo nedeljo je na Smuči! oiJ Kdor prsi pride, prel Najbsljle in najosneja kupite vse patrih SSina ta zimtki Šport In ilplnlstlko pri: ALPINA o.l LJUBLJANA, TVRiCVA CESTA 7 ~— ——— sntuia! svujo j ur/i iiio vil I i šče, prisilili viharji, mraz, icjr iu divji vetrovi, i so se morale ustaviti i Avstrijskem. Poiska-r so si zavetju v Du-lajskem lesu. pa ludi m mestih in vaseh. Ker ' jc bilo bati, da bolo isi1 lastovice poginile <1 sladu in mrazn. sc '' duna jsko društvo za jarstvo plie odločilo, » jih / letali prepelje, krajo milejšega pod-lohjn. predvsem v Itn-'Jo. Avstrijska družba ® zračni promet jc da-»društvu na razpolago Cl velikih letal, na kafra so naložili od druS-vcniIt članov polovlje- 10 lasluvice. še prej pa !l iih zaprli v primer-i« ogrele prostore, da 11 se lastovice nasitile odpomogle za dol-11 pot. Direktni iu indirektni Učitelj govori v o direktnih in indi-l«l»ih davkih. Nn kon-' ranluge pozove užen-?' n"j mit navede kak-en primer indlrektnih fVkov. Učenec: Davek Pse. Učitelj: Po čem » sodiš, da je ta davek "hrektcii? Učenec: Ker ^je plačuje pes. ampak se kdo takole zmoti; a kaj more 011 za to in sploh: saj vam je podaril tudi kaj lepili let?' -To že, že ., ampak kaj mi to danes koristi, če pa ni bila srečna z menoj?« Vidite, Bernard, saj je bila pač tudi srečna z vami, kakor je to sploh pri vseli ljudeh, in vam je bila hvaležna za vašo ljubezen. Šele zdaj ste jo užalili, ker ne privoščite njenim otrokom, da bi živeli.« Nalahno je zaprl župnik okno in se čudil zgovornosti svoje redkobesedne gospodinje. Prav za prav se mu pa nekaj ni zdelo tako do pičice po notah. 2e nekaj dni so si ljudje marsikaj prišepetaval. Nekoč je šel Sebli mimo farovškega vrla in je fdisal, kako je zaklical drvar: >Lahko noč, gospodična Koza, dobro spite I-To je bilo pa že malo preveč /.a vdovca! In kdi * bila pač lista gospodična Roza? Kaj pravite, Sebli! Dobro spite! je rekel? Gospo dična Roza, je rekel? Kdo bi si mislilk Sicer pa gospodična Ko«, ni bila ta-» /elo skuta, da bi ne bil kdo zdaj pn «laj videl samo njenega predpasnika ... Ljudje so že ugibali so bili zdravi in snažni. Konec poletja je prišel župnik nekoč prej domov l akor se je bH napovedal. Nekaj je po tihem popevnl glave skupaj I11 hodila ko ljudje, ki se odpravljajo na dolgo pot Kakor ljudje, ki so že vajeni drug drugega. -La Pepie« iu drvar Bernard! Župnik je strmel v ta čudež — in tako je molil, da bi se zgodil kak čudež! — iu ni prav nič razumel vsega tega. Drvarju pa, ki se je zgodil čudež zanj, se je zdelo vse to prav razumljivo. Prečasliti je najprej obema obrnil hrbet in nato je lako neopazno odšel z vrta, kakor je bil prišel. Lep večer je bil, tako mehak, tako zasanjan, ves zapreden v svetlo luč. Pa je naš župnik taval okoli med njivami in se hudo prerekal s svojim Gospodom: »Ljubi moj Bog, tako pa ni bilo mišljeno, kaj pa to pomeni?« ,Ljubi moj župnik, to pomeni, da je Roza in »La-Pepie« eno in isto. Tvoja stara »La Pepie« se je pomladila. Vstala je njena mladost, tista, ki jo je nekoč dobra Roza žrtvovala tvoji iu moji službi.« Toda, ljubi Bog, tc vendar ne more biti, saj se bodo farani smejali, da bodo počili!« •Pusti jim veselje!« Dolnolljivi Bog, ne morem. ,La Pepie' je moja leva roka, ne moreni jo pogrešiti, saj bi moral potem sam mislili nase, a veš, da ne utegnem k. Boš že ulegn.il, čeprav bcš moral skrbeti »ase. Vršil br.š lo dolžnost ko rlrtige.« Gospod pa nisem potreben samo njenih čednosti, marveč ludi njenih napak: teli nemara še bolj ko vsega di'U"e"a D.i. njene nečednosti, naj bodo blagoslovljene, na veke blngc-lovljene! Prav vadi njih sem bil primoran storiti marsikaj dobre««. Pr«.:itrebne so mi za zveličanje moje dliše < Ta dva čevlja sta nosila dva gospoda 6 mesecev. Gospod A je negoval svoje čevlje A samo s ŠMOL-PASTO. Cospod B ie čistil svoje čevlje B nevede s slabšo kremo. S ŠMOL-PASTO negovani čevelj A izgleda skoroda nov, usnle Is čudovito mehko, prožno, brez madežev in nepremočljivo Čevelj B ie razpokan, lisast, zgrbančen, trd in tišči pri hoji: freba ga Je vreči prof. Ne usnie. temveč krema za čevlje |e temu kriva ! Gotovo želite tudi Vi šteditl in imeti lepe čevlje kakor A ? programu narodna igra M&lova Zala, za katero vlad« precej veliko-zanimanje. Upamo, da nas pričakovanje ne bo prevaralo. Igre prirejamo v dvorani družbe sv. Hicronima na Zrinjevcu. — Že tri lela se zbiramo Slovcnci pri Sv. Roku k službi božji, katero je imel v glavnem na skrbi p. Gabrijel Ceuc. On pa j« bil sedai nameščen na župniji Sv. Vid pri Ptuju. V Zagrebu ga močno pogrešamo. Službo božjo je prevzel p. gvardijan iz Bre-iic. Te dni pa je prišel za daljši čas v Zagreb g. Hladnik Janez in prevzel duhovno pastirstvo med zagrebškimi Slovcnci. Kdor bi imel do njega kako naročilo, na; se obrne na naslov: Kaptol št. 3, Zagreb. Sluibeno pa na: Župni urad sv. Marije, Kaptol št. 3. Spomenik trebanjskim vojnim žrtvam (Trebnie) V nedelio 26. novembra so v Trebnjem odkrili l ve.':kimi siovesnostmi spomenik 9S faranom, ki so umri: kot žrtve svetovne vojne. Nad tisoč ljudi, med njuni zajlopniki raznih organizacij, je prisostvovalo tej pomembni slovesnosti. Spomenik stoji ob steni dckani:skc cerkve. Šest metrov visoki spomenik predstavi a izmučenega vojaka, ki se skru-šen tr. strt zateka h Kristusu, Tolažniku in Pomočniku. Spomenik napravica mogočen vtis. Slo- Dobre knjige k Kunčič Mirko) »Prigode krojačk« reseljačka.. In druge pravljice. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1933. Str. 80, cena broS. Din 26, vez. Din 36 - Mirko Kunčič ie izdaj že 4. zvezek zbirke: »Iz torbe kotičkovega stnčka. |Na|-denček Jokec, Za židano voljo, Ptiček z dvema kljunčkoma in Prigode), ki so se mladim tako pri- ljubili, da ga pozna ta mnogo bolj, nego odr čitajoče občinstvo. Otroci sumi *o pa gotovo boljši kritiki. Z velikim zaninianiem in hJ" nosijo bodo oiroci »prejeli tudi la et.trti r> ' ki jim prinaša devet izbranih pravljic, pa{ ? koprej najpriljubljenc|še čtivo otrok. Za M,1,1,", ali za božič bomo pač težko našli za naSe ni mlajše primernejše darilcc kot to lepo i„ , ™ mernimi risbami bogato okrašeno knjigo. se je pričela že zjutraj, ko je bila v zupni cerkvi sv. maša za padle vojake. Ob tej priliki je i:i ei krasen govor g. vojni kurat Franc Bonač. Popoldne ob dveh se jc slovesnost nadaljevala pred spomenikom. Ko je odpel pevski zbor pesem v spomin padlim vojakom, je padla zavesa, nakar je g. dekan Tomažič z asistenco opravil molitev za padle larane. Spominu padlih se je oddolžil v lepem govoru bojevnik g. Kuster, Slavnost se je lepo zaključila v dvorani Prosvetnega doma, kjer so se vrstili govori zastopnikov raznih organizacij, pet e pevskih zborov in otroški igrokaz »Oj Doberdoba, ki je ganil navzočne do solz. Naznanila n Jesenice. V nedeljo 2. dec. ob 3 pop. se v Krekovem domu ponovi opereta »Pri treh mladenkah«. Ob odhodu vlakov bo opereta končana. n Žabnica. V nedeljo 3. dec. priredi popoldne ob 3 izobraž. društvo v cerkveni dvorani zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami. Predaval bo znani predavatelj' prol Janko Mlakar. Pridite poslušat v obilnem številu. Po predavanju bo društveni občni zbor. n Prosvetno druitvo Kriko priredi v nedeljo 3. decembra popoldne ob 3 v drušlv dvorani cerkvene hiše dr. J. Čcšuikovo dramatično zgodbo v treh dejanjih z naslovom: Dobrava. — K obilni udeležbi vabi vse znance in prijatelje društvenega življenja — društveni odbor. n Pogreša se 26 letni Anton Žnidaršič. V noči na 9. november je zblaznel in odšel z doma bos, go-lorok in gologlav. Velikost srednja, lasje kostanjevi v zgornji čeljusti ima zlat zob. Kdor bi kaj vedel o njem, naj proti odškodnini sporoči Anto- Ne zahtevajte nikdar kreme za čevlje, temveč !tre(no Smor kremo za čevlje. Tako izgleda z zakonom zaščitena Šmolpasta: 2S nsfvlijlh odlikovanji Parls, Rim, VVien, Budapest, Atene itd. nu Žnidaršiču 8» i, naj p: , vas St ierlelje, p. Rob na Dolenjskem. Z ljubljanskega trga Ljubljana, 28. novembra. Zakaj cene živini padajo? Zadnje leto so bile cene živini še dovolj trdne in stalne, v zadnjih tednih pa smo nenadoma zopet mogli zaznamovali rahel padec cen. Kmetovalce in živinorejce zanima, zakaj to? Kakor znano, gre največ naše živine v Avstrijo in Italijo, v najbližji sosedni državi. Do lani smo v Italiji mogli našo živino še dovolj ugodno prodajati, izvoz jc bil živahen in številčno močan. Lani pa je v italijanski uvozni politiki nastopil prelom. Italijani so začeli dajati prednost madjarski živini, na uvoz naše živine pa «o hj carino povečali. In tako smo videli, kako dre ' časa vršijo pogajanja. .jjj Kako silne so razlike v carini pri uvozu jtev. Ji DOMOLJUB:. dno '20. novembra 1033. ■jvuic V Italijo, nam živo pričajo sledeči primeri; ,(a 1929 so znašale italijanske carine pri encin „|u skupno 5.9% vrednosti, lclos pa znašajo 108 dstotkov. Pri konjih je narastel odstotek od 25.7 u 236, pri prešičih od 9.2 na 60 in pri teletih od 1 na 250. Povprečne cene za enega našega vola Haliji so lcla 1929 znašale 2773 Din, leta 1931 ,nl0 1567 Din, leta 1932 pa celo samo 1292 D. ulika je torej kar nadpolovična. Isto je pri kra-k j i.r so znašale leta 1929 povprečne cenc za BO kravo 2537 Din na 1574 Din v letu 1931 iri na 047 Din v preteklem letu. Zanimiv je še odstotek našega uvoza v Italijo primeri z drugimi državami, ki tudi uvažajo ži-jno v Italijo, l.cta 1929 je znašal naš dele-ž pri nožu ROV cd v Italijo še ■14.9%, madjarski pa samo S.4%, lani pa se je naš delež zmanjšal na 36.4%, jadjarski pa sc je dvignil na 46.3. Lclos je naš Itlcž zopet padel na 35.1?ž, madjarski pa je na-jslcl na 54.9%. V letošnjem septembru je znašal logon živine na milanski trg iz Madjarskc skupaj S94 kosov, iz Jugoslavije pa samo 494 kosov, ladjarska izvaža torej zdaj v Italijo kar trikrat tč kakor mi, dočim smo šc pred štirimi loli iz-:H ni i še enkrat več kakor Madjari. To so torej precej zanimive stvari, ki znalno plivaja na cene naše goveje živine. Zato je prav, 3 le stvari vemo in zasledujemo. Cene živini so: voli I. vrste 4 — 4.50 Din, II. sle 3—3.75 Din, III. vrslc 2—2.75 Din; lelice I. ste 4 4.50 Din, H. vrste 3—3.75 Din, III, vrste 2.75 Din; krave I. vrste 3—3.75 Din, II. vrste 2.75 Din, III. vrste 1.50-2 Din; teleta I. vrste Din, II. vrste 5 Din; prešiči: hrvaški 7.50—9 Din, omači 7—8 Din, pršutarji 6—7 Din. Cene mesa: goveje meso prednji del 8—9 Din. dnii del 10—12 Din, 11. vrste prednji del 7—8 D., jadnii del 9— tO Din, III vrste prednji del 5—6 D.. Strmi lili Adventrce misli Hožja previdnost vodi in upravlja svel. lav posebno pa skrbi za človeka vodeč ga njegovemu cilju. Človek s svojim razumom e more pojmiti, kako skrivnostmi so pota, ■j katerih Bog človeka vodi k sebi. Zato se i ljudje pogosto odvračamo od božjih iia-»enov in sklepov, celo upiramo se. Ta božja previdnost se ,ie posebno po-azalu v »ni dobi, ko je svet pričakoval Odre-enika. Takoj po padcu Adamovem ga je Bog veeano obljubil, a do njegovega prihoda je ilo še več tisoč let. Zakaj ga je moral svet ako dolgo čakati? Najbrž lega nikoli ne bomo azumeli, reči pa pač moramo, da je bila Ittdi likaj roka Previdnosti. Božje darove moramo miti. jih željno pričakovali in milost tem «'l.i želimo, čim liolj je potrebujemo. Prihod Odresenikov jo bil največji božji »r ljudem, največja milost Zato moramo čim lloblje spoznati veličino tega daru, da se čini edneje nanj pripravimo. Tedaj je Bog l spooaaja pravepa riroks b-ie&z^ tUf.: :.ts tod: K« i te«. i« lic=J koirf-B*, b:<* c-tout kje x idiatji * se«».-jK>«tL. Pr rermai i:is bc««s h, preitoin, ta c*»io. pri trguju t ftekJi boMiaaa t kr:ia. na &brwii ali ;c riea telesa. i33»jo r»Ji pri biii pran f>, »rju E m f!«u, ki rabi w B»d 30 i't Felierjer Eis« Hcid w dob ra t lekaraab m lii.ir.i trjoticah p;. 6 Din. HlaiiABt Pj tš« cj as«) 1 uro; i« ali 6 drojaib ali dre Teliki cpectjaloi rieku.i 58 Din. 3 teki »roji »»»:■ D:n l^oriL karsarro V F*-i~r, Siubi-j, nJ! Eli* trg 16 <3av»k* baoorinal J Ok>i*r*-. (•» »i* k* M » »- V hr S« H | !>£ * Pum 11!»! El«a tla <1 a*4aae P.|u ilaid; Najboljša nogavica! Mizarski s».wier »Sifese. ijstwe asi ŠK>. Je »r riiriase ?n deli t t >M; :ikra: »« «V«»m» Sr P«ri r,».'» it (u reda: Brinje in fige FRAN POGAČNIK, d. * o. t LffMjiu Tfrw»» (l>«»j»kal fe Radio PERJE pote s dobtTi;a E. TAJD.I Vlome polije trr,ir. k« Četrtek 3* Mttakt: 1*00 Vrr«k: o-troUia IUŠ-.Š ".iitaoi:. A Čerse*.« l&JC' Pofroeor 9 po-j-ili.; po-i preieV- 19X0 SrSjfenraitei (a* R^,: 19X PVjiie *• i«: a-- 3?'» Prtaa« a 3*.-frait 22 * tu w>Ht X*d:-»ati Pc'.ek. 1. decesabrar - » -i rt-a^t 10.09 S»ixjr»tf»r :2:«5 ?»fcžt '.2*5 ParoHla lJOC : :?.:»: Pr: ki>i i a :sojrjr,- »:»■: ( Lacror-i :i:5 Prosil« a " hbi:i> (mm crpetadoti !s_» predaiii-f sa-rzie* Sraie X &ak:.*:>0 JC' lwa ti »e-da: ir »» Rtitrrirmau u ?r«»e* 220? Čju. 22.2C SoiteU. 1 eeoeeic« :S!5 ?>OK( stia« :«: ^ V' ZiKfnj rpoČMKa šr 2." {♦." K*i>c srk*- t:t: 2! K' ftz-.i XJ «».b 213.' Jii 21 3Cl Rai>: arketr.cT 2ZX ?»i>r KaoeHa. S eacmsara: " kjtec.«ii prrc* > tt t i TaBaittA J: i j S.15 ? . i J;- C TT T.F i ii ^ v. ti. .CM J> K. Zakriiifi. »3 •! p.rct* -iti f'itb« lOCO Orfeist: krtnr«—: r-.jj i — t* iok*.-- »■a 1! 15 Siwtn.u.j (.fcjiM r.b-c :-t«i:er 1200 iu a. »..iftni- itrij • r£pr->d'jciraiB 1UK1 »mi rpre&aata — >" i«.' i kroao- pci i -T-i in. Siikr l»*š caska R^r»fac.iii i-.ii ii - i-irbi X"'J0 Radia k«i:er i-»,i jum X> Smioimii Ji S "t: 2: :•: Sioitafi« aa.-odE« v tercelc »eert S.-nr 213:- Čn. 2;.5o Rsd:c zzz P?Bea«;«k. 4. ieceaibra: 12-15 ReprodKjras »oaten «rtoiie. 12.15 Porodi a 13 CO C-ai lokala: ksaceri ruske pt- 5"". IS i«£i Gotpoiainui i arj Dr: b^o preno 7* M.tluij a bohi (i Sre.tlon IS X1' O sne-E-.e-^: ks:j=ic: uiitutt Srni '.9 00 S:r»_i.M.:i ti^to« 19J(i PotdSaM ii ir Cte.it 20X0 Rtprodic^iLi čeika plcrai ba XX' Prenos a Se'{r»d». i odi-^ čas a ?or>i^i Tosei i decestora: 1100 Seiilu ara P:»'hsce fs Mnais Kimu 1215 Reprodocira« Toiain. iaacerl aii. spera. pi .c - 1245 ?oroč;.a i 100 Čil reprsdckciva Č»k?uieja i-x:e >Ni:m» =»ciej« t&^chr-ašii-. k:.:«ek Hari« k 1 ? >3 Pt- r.a- fct iolž1 * sias.sii 'j-IoiJ«- Frt-cc^f r« Prfse"- 59 X- M».» j>»: S3rr«ič- dr Jker. Glasimo ob'.:ka»joi* d- Do^sr X*.3D Pra.sr. ..» lini nu Rid» oritster 2! JC> ta«. 2150 V»kaic: koncert jdic« Mi t 22 Kotiti- e jMči. ) tv Piiučne bolezni so ozdraviiiire! ketari t crl«. w>jt. >r todluji M m »tdrailj ri: Prri vike ireek krn. U trri. 1*1;.»^« iifct-rtsterj >aiir> k»-*eii iaieijL »latai ksi+l). »•r»» pMea e > roabiplai l«ter. a«taaa m«* In^ii « Na tisoče ozdravljenih! Zsi'.er«jsP un k»nr» nM«v« »ra »tnajt prol»r»na>", k: y> ie irji:«e rešila ' P t POPOLMOH« ZASTOMJ d-jfc.le ®o.» ts;iej. n katere toste ni*. K:-r:i4aee» Kočar t«; nofijo fcoMise. itior <« bobe na -,»:■- t*"-*- Ijilo ia bre.i oevsro:^ reiis *t-u!s ta "le pnait: d« d>b »e »:.jt t«J»«ia ;«i«Idmh irc»-ob»«» i Vai* rtrta i bo V«; s^ra.ni ?woro pntrd-f iracs HOW«m9 MftŽIMSJ VAUE PKiMEAMa. ki kol aS»nM*» tre vr-:Je«-~ 2»:; « t hiiC pišeSe. V4a >»' troje Uasiaje'»c^-stvi r Ta es &isg ndenije portre^^ Ctpaile pouk in oja»»o voljo do thrU««!* t kn « ukstieoMa idraraika. oti«$>6k> is IMiMMho is h ««!» ti f«. -vTki zkiratei« u FiIjsif. Itriii-KtiJililii. BTssfcebssrTis« n. fti Mali oglasnik kufca lfO'.«a rral.ca ali ^ prontor telja u entrai Dio Naročniki -IhraoljuLa" plafajt «n>o polorsco «ko kapo** o troetijske po •reb&frioe ali proiaiajo »roje pridelke t|, ifeio pošlo« ciiroma ofcrtsiki pooof/iikot ali raieoeet m narobe Pistsm si ifKiiii č>lrt ure od postaje St Jaat lik 2't setr-itf bi iu rulsika se f^rola lepo i m- ?ko jo s-rSro * aobr^as i'»-a u ii i et«" n ^ko Obrtjc ; i* po ire ■jr Prant Kobal C*-bn>e:e. ■ Krme; . D ji. to rofoi *■■»£v> Bt^tii reza i flroj dobro ohran^n kop b • Vlariji. Z«k'ao« 14, p. Hor a! mu Miki. ffo f<> j- > •tf-ei de a iii n reje roo it >.ra> tiM-tea d.'le<. it -pre;®e r •1.11» - Hiibo - f'onoi-t«e š (phifnli d--«-al oži* na a rat-n-ls-o "oaio u a -<»d Goi.^jars-ki .*To ri'1 s I. Luni V d fvvšn r Ito a r ri Hr Mešia :-bs4r. ii 1 fef ?.*» i>e jit30r»»~ke kut ia p:>.';>:ts.T<« 11' ■ • ^ ij-jb« &i>j -te-i 1 >-00 2i iiiisif« a ^ i-» i;ri-jo. 5* i;-t>l »gg pr. sttlki >t Tei-1 Z^fivb Gor-to «5 iS. r r.viis r<> 3kr ta L> n KO — r >rk OrtM-te Ua!' «' .t- >51;, -(e -.ij-iu >r i--:?; i t Ettiiar. iiiflai strsj * rov. JesTO- Jcraj 13 Sa-ei-.i H pikeii (Bte^fitEU' ks) lobri okrin ^c« icc. ettj, kUi ria iut. liervecta S-jsos tak i«iiski »tj Spol Pii-2 tt. p Ve), rode tn^i drokoai tT k O;BI aar,^ BI V« li rev. Pn< mini ireT}« [. ! te pr. tr«. p:a«"n -eo i n;t* J<-«-n A« ii pri ve«) d U kmilPt lniiitt Kai a -te mt*ti* n Bilsioe dam 'S ino rreioc>-' ..-a.'iktur c^ra b a 'ali e-lor DO jc . :m. ■ PO*!»::*m niiil>o S.J Ut.l f<- - J111 i'n.ikn 13 y. fn&i K Sil O f<*- Sito: hi* b -..>t vf -:• r«-sd m (po*.i K?-di »e ;«r -: .'.Tik: Tr- b* vjt s rrt » rt- -i K fivo!». K1T3« šerrio ob Sar. Hwa — ^ r laf- E3 ts»Bke u oiiv«' ea uji-vre. .01 >I*t»l' aa nii Cijre otT»-.a - 1 * soa-je® 1934. ItHjfU -»-ji _. v nr.to Pr 1 ;»«e »i««* ssa: 5o 1 .»Tssr« i-M l" - TJ stfADO !> s 15 ko ia 'i.v'«: ttetir" ^r i -25 K> te n-le- 2.: ,'.? ti ;•{■■• n* -- r !- - še rab 'd. re-'»r o" r i.b »s f i rja ?.v?ai j-r\>-i 0e3 ~t'T>TX. '"i0" rirj i ir-fc » rs V SA-C- e); IV| fijt^n; Pr^jsk lat t F. »ti*- k Zi J r» tira; kat-fi («