Posamezna številka 2 K. Štev, 209, PoStnina platana v gotovini. I / » , ' 1 v Liompi, v Cetrlek dne 15. septembra mi »SLOVENEC« velja po pošti na ws struii Jngn- slavij« In t Ljubljani: u oelo leto naprej, k 2Ub— sa pol leta „ .. „ 120-— se četrt leta „ . . „ na - ša ea msBec 20 — Za inozemstvo celoletno X 480-. ešs Sobotna izdaja: == Za oalo leto.....K 40 — m iaoseoatvo .. . „ s; — W Urednlštro je t Kopitarjevi nllol ilet. 8/1EL Bosopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ae sprejemalo. Uredn. teleti Itv. 50, oprava. Str. 329. Leto XLIX. Inserati: Knostolpna petitfrsta (59 mm ilralu In 3 nun rlsoka ali n|« prostor) it enkrat , . . po K 6'— poslana itd. , . po K Pri večjem naročila popust. HajmanjSl ogla* 59/9mra K13. Izhaja vsak dan izvzemši uonedeljka In dneva po prazniku ob 5. url zjutraj. Besehia prllone: Vestnik SKSZ Političen Ust za slovenski narod. Uprava |e * Kopitarjevi al. S. — fUaan poštne hran ljubljansko it. 650 xa naročnino in št 349 aa oglasa, atstr. in 6eSke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero, 7583. D Katastrofalne številke. Iz Curiha javljajo rine 13. septembra: Naša krona notira v Švici 2 franka 70 centimov. Iz Curiba javljajo dne 14. septembra: Naša krona notira 2 švicarska franka 50 centimov. Iz Zagreba javljajo: 1 dolar velja na borzi (pri bankah, kjer gre za manjše vsote, je treba seveda še nekaj dodati) 230 kron. Jutri bo veljal 240, čez nekaj dni mogoče že 250 kron. Isti proces velja za liro, velja za češko krono. Vrednost našega denarja se pogreza v doslej neznane nižine, prav kakor naša politična morala... Ti pojavi so silno resni. Dolgo se ni zmenil za borzno številke nihče, ker zanje ni bilo časa in tudi ne razumevanja. Kaj borza, kaj denar, kni naše blagostanje — glavno je stranka! Glavno je, ali bo »okruž-ni načelnik« v Piškopeji demokrat ali radikal, glavno je, ali bo Pribičevič minister notranjih zadev ali Marko Trifkovič, glavno je, ali bo pristopil minister Pucelj radikalni stranki ali bo še poslušal na politične nasvete dr. Žerjava; kako pa bo živela država, to jc popolnoma postranska stvar. Divja strankarska borba ruši državo že od njenega obstoja sem. Privremeno Narodno Predstavništvo ni imelo smisla za nič drugega kol za visoko politiko in za strankarsko borbo — o d/žavni upravi smo slišali prav malo. Ministri so prihajali in odhajali, nastavljali uradnistvo in odpuščali, izdajali naredbe in jih preklicavali, a ne kakor je to veleval interes države, kakor je to dopuščal državni proračun, ampak kakor je to zahteval strankarski interes. Poslanci so interpelirali — odgovorov ni bilo; intervenirali so osebno — uspeha ni bilo; vladal je strankarski malik, oblečen včasih v obleko narodnega navdušenja, in pa izvozničarski interes. Država se je pa sušila vsled strankarske tuberkuloze. Prišle so nove volitve, nastopili so deloma novi ljudje. Tudi novi ljudje niso pri-jnesli rešitve državi, ker so začeli takoj od vsega početka hoditi po starih, gladko iz-hojenih potih strankar. korupcije, bali pa so se trnjevega pota upravnih reform. Kakor je v Avstriji odločevalo o najvažnejših državnih problemih velevažno vprašanje, ali bo nočni čuvaj v Libohovicah Ceh ali Nemec, tako stoji v naši državi nad vsemi upravnimi problemi važno vprašanje, ali sme n. pr. postati »klerikalni« mežnar tudi občinski svetovalec ali ne? Vsa državna moč in oblast se troši pri nas na zasigura-nje strankarske moči in nadvlade, kakor da je država neka ^Assicurazioni Generalk za strankarske poslanske mandate, ne pa socialna organizacija za materiehio in duševno dobrobit vseh državljanov. Po svetovni vojni je zavladala po celi Kvropi silna korupcija. Tudi pri nas se je r;?.par-la ta kuga do skrajnosti. Zdravnika, l:i bi bil pripravljen lečiti to zlo z gorečimi kleščami, naša država ni našla. Neka ide, kfiko ide — to je bilo geslo in parola se je gkisila: Kjer hiša gori, grejrno ?e vsi! Malo poštenja in še manj morale je vplivalo na državno blagajno tako, da je bila vedno bolj polna — papirja. Narodna banka je naročala vagon za vagonom papirnega denarja, ki ga je požrla brezkontrolna državna uprava — zakaj? V katere svrhe? Nihče nič ne ve! Parlament dela : ustavo radikalci zmerjajo demokrate in obratno, potein počivajo — država pa brede v dolgove, da v Parizu komaj dohajajo s tiskarjem denarja — ali je potem čudo, če vrednost denarja pada? Borza je termometer za zdravje države. Ta termometer kaže pri nas silno vročino. Nikjer pa ne vidimo resnega in pametnega zdravnika, ki bi silno bolezen naše države odkrito ugotovil in rekel: Vi ste bolni in vaša bolezen se imenuje g n j i 1 a uprava. — , Pač, so zdravniki. Toda ti zdravniki so tujci. Angleži, Francozi itd. imajo pri nas kvoje konzulate in svoja poslanstva. Na teh važnih mestih pa ti gospodje nimajo kakšnih starokopitnih fevdalcev, ki se zanimajo le za lov, za pse in za gledališke igralke, ampak trezne in pametne ljudi, ki imajo oči, da gledajo in ušesa, da slišijo. Naloga teh gospodov je, da poročajo svojim mandatarjem to, kar vidijo in slišijo. Oni ugotavljajo to, kar je; oni niso krivi. Rezultat teh ugotovitev je borzni kurz našega denarja. Naše zlato cenijo v inozemstvu na 2 krajcarja za kilo , da govorimo po ljubljansko. Taki so plodovi naše strankarske visoke poliike, ki jo' delajo radikalci in demokratje s pomočjo slovenskih samostojnežev v Belgradu. Kar sejejo, to žanjejo. Državno upravo so prevzeli v svoje roke, ko je bilo vredno 100 kron 4 franke in pol; ko so sklenili ustavo, je veljalo 100 kron le še 3 franke in 90 centimov, in danes, niti po preteku enega leta, so srečno prišli tako daleč, da tuji svet ceni vrednost 100 kron le še na 2 in pol franka. V tej ceni je izražena tudi njihova moralna vrednost in njihova državniška sposobnost. Plačati pa mora to ceno vse naše gospodarstvo. Tudi slovenska trgovina jo čuti. Kupčije, ki so bile kalkulirane na ceni lire po sedem kron, bodo požrle trgovcem z manufakturo dvakrat in trikrat ves dobiček ljubljanskega sejma, ker bodo plačevali gospodje svoje blago nc po sedem, ampak po deset kron za liro. Ravno tako plodonosna bo kupčija s Češko; namesto 1 krono 70 vinarjev bodo plačali naši trgovci za 1 češko krono skoro 3 naše krone. Temelji naše trgovine se zelo občutno ma-jejo in gospodje trgovci naj se zato zahvalijo slavni p o d v odst v o m d e m o lc r a-tov stoječi državni upravi! Pri zahvali jih bodo drage volje podpirali vsi konzumenti, ki bodo morali blago plačevati v kratkem za 100 procentov dražje kot pred enim letom ! Dokler ne bo reda v državni upravi, zlasti v finančni, ni o zboljšanju naše valute niti govora. Dokler finančni minister ne ve, kaj prejme, tudi ne more vedeti, koliko sme izdati. On pa le troši, troši in troši... Kadar ni več, evo, nov vagon iz Pariza. Tako ne gre. Mi trdimo vedno: Najprej i m e t i, potem izd a jati in ne narobe. Najprej je treba organizirati davčne oblasti po vsej državi — danes jih še ni —, organizirati finančno kontrolo po vsej državi — danes jc še ni — potem redno pobirati davke brez posebnih nagrad davčnim uradnikom in videli boste, da pojcle. B r c z u p r a ve ni d r ž a v e , brez ustave pa so, in če imajo dobro upravo, prav dobro shajajo. Primer: Anglija. Prepričani smo sicer, da bo Jutro, takoj konštatira lo. da bo tudi ta članek slabo vplival na valuto, a kljub temu si ne moremo kaj, da ne bi ugotovili resnice. Belgrad, 14. sept. (Izv.) Stoian Protič je izdal danes ob pol 8. preglas na narod, v katerem pravi, da hoče od 15. oktobra da^je izdajati list Radikal«. Smer lista bo temeljila na programu radikalne stranke, ki ga je stranka, redigirala v septembru lanskega leta. Stojan Protič pravi, da hoče ia program samo izpopolniti z ozirom na kmetijska vprašanja in odnošaje napram kmetovalcem, ker jc v tem pogledu program izza preteklega leta nepopoln. V proglasu sc bavi tudi s Pašičem in pravi, da se je Niokla Pašič oddaljil od programa stranke in da vodi pot njegove politike v državi do razkola, ker je primoran iti skupno z demokratsko stranko, ki se zove demokratsko, a ni niti demokratska niti svobodomiselna, ker ima napačne pojme o delu države, državne uprave in svobodi državljanov. Na drugi strani sc jc uklonil upiivu politike, ki vzdržuje pogubne odnošaje med Srbi na eni strani ter Hrvati in Slovenci na drug? strani. Današnja ustava ne more dati dobre državne uprave niti solidne podlage za dobre odnošaje treh plemen nareda. Oni, ki so glasovali zanjo, so jo sami po enem mesecu popazili. Zatem sc v proglasu graja uničenje komunističnih mandatov, ker jc bi! komu-stom dovoljen vstop v skupščino in so bili njihovi mandati verificirani. Po spre- jetju ustave je bil izvršen atentat na vla darja, a po umoru ministra Draškoviča se je še bolj poslabšal državni finančni položaj. Nastale so pebune v Stari Srbiji, ko-mitaši sc jemljejo za čuvarje države, s policijskimi predpisi se ovira potovanje po državi ter se izvaja nečuvena novinska cenzura. Nekateri komunisti se aretirajo, "drugi pa dobivajo propustnice potom pri" jateliev Svetozarja Pribičeviča. Radikalna stranka je napravila veliko napako, ker ie pristala na vse zahteve demokratske stranke, kš je nesposobna za vsako resno d«lo v državi. Nadalje očita proglas Paiiču, da je s svojimi prijatelji v Ženevi pristal na tri vlade in dve državi kot izraz državnega in narodnega edinstva, sedaj pa. Pašič in demokrati proglašajo za separatizem avtonomijo in federacijo, ki iu pa vsak pameten človek v Evropi smatra za zdru-Ijivo s pojmom edinstvene države. Na koncu svojega proglasa povdarja Protič, da se mor« revizija ustave takoj izvesti, ker bi bil« drugače prekasna. Sedanja vlada jc pri sprejetju ustave nagla-šala, da je ustava potrebna za notranjo in zunanjo konsolidacijo države, vsled česar jo je freba čimprej sprejeti, in da sc bo megla pozneje izpremeniti. Medtem pa se j? sedaj postavila na i tališče proti reviziji ustave. Belgrad, 14. sept. (Izv.) Demokratska »Pravda« in radikalna >Tribuna< prinašata vest, da je minister Pucelj hotel s samostojno kmetijsko stranko vstopiti v radikalno stranko. Radikalci se šc niso odločili, ali naj samostojne sprejmem v svoje okrilje. " m. dr. Janiča. Belgrad, 14, sept. (Izv.) Današnji Balkan- napada dr. Janiča kot zaščitnika Pribičeviča ter pravi, da jc največja škoda za radikalno stranko, da je vstopil vanjo kot Pribičevičevo orodje. Sa du zborovanje, na katerem bodo zahtevali, naj se izpremeni in izpopolni uradniški aparat v Vojvodini, ker ga demokrati izrabljajo v svoje namene, Belgrad, 14. sept. (Izv. Pogajanja med radikalci in demokrati so odgodena. Pašič se pripravlja na pot. Razni radikalni ministri so nezadovoljni z režimom Pribičeviča ter zahtevajo njegov odstop. Vojvodinski radikalci. i Belgrad, 14. sept. (Izv.) Vojvodinski I radikalci bodo imeli v nedeljo v Novem Belgrad, 14. sept. (Izv.) Danes ic Svetozar Pribičevič izjavil, da bodo v orihod-njem šolskem letu mogli v ljudskih šolah v Vojvodini poučevati verouk župniki, ki sc bodo prostovoljno oglasili za to delo, Kmetska vstaja v Ukrajini. Lvov, 14. sept. (Izv.) V gubernijah Markov in Poltava jc velika vstaja ukrajinskih kmetov proti boljševikom. Doslej so kmetje popolnoma potolkli tri rdeče divizije. Poveljnik teh divizij Frunde je ranjen. Mažarska in Zveza narodov. Pariz, 14. sept. (Izv.) >Petit Journal« poroča, da se v krogih zveze narodov govori, da bo grof Appony umaknil prošnjo Mažarske za sprejem v zvezo narodov. Cc- bi grof Appony tega ne storil, bodo Poljska, Češkoslovaška m Jugoslavija ugovarjale proti sprejemu. Kdo ie v blatu ? Mi smo se dolgo časa pred Srbi ponašali s tem, da imamo dobro, nepodkupljivo in pošteno upravo. To zaupanje v baje iz cesarsko-kraljevih časov podedovano korektno upravo v Sloveniji pa se je zadnje čase začelo čezdaljebolj majati, dokler se ni razgrnila pred našo javnostjo takozvana Peskova afera. Od tega momenta naprej se moremo samih sebe pred Srbi le še sramovati, kajti ta slučaj nas je privede! do tega, da bodo odslej iz Belgrada kazali na našo deželo kol na klasičen primer politične korumpiranosti. Pesek kot oseba nam ni, kakor smo že opetovauo poudarjali, nič. Za nas je on le pravilno izvoljeni župan ljubljanski, katerega belgrajska vlada po celili' dveh mesecih po opetovanih kolebanjih ni potrdila z motivacijo, da je po tajni uradni preiskavi vsled izvestnih protinaravnih deliktov tega mesta nedostojen, dasi javnost še danes uradno ni obveščena o ničemer drugem kakor o goli nepotrditvi! To je postopanje, ki je mogoče samo v neustavni in nepravni državi, kar Jugoslavija ni. V ustavni pravni državi se taki dalekosežni akti javno utemeljujejo tako, da ni dvoma o njihovi zakoniti upravičenosti. Pri nas pa pravilno izvoljeno, po svojem starostnem predsedniku predstavljeno mestno zastopstvo in potom njega celo prebivalstvo ljubljansko do danes zastonj čaka, da se mu avtentično povejo razlogi ne-potrditve župana in je navezano na časopisna razkritja pro in contra, ki morejo biti čisto navadne starobabje čenče. V toliko je prizadet Belgrad, pride pa pokrajinska uprava v Ljubljani. Če že vsi drugi te dni nekaj odkrivajo, naj bo nam na podlagi informacij, ki jih smatramo za dovolj zanesljive, tudi dovoljeno nekaj odkriti. Tajna uradna pre-iskava o Peskovih deliktih ni šla skozi roke v to navadno poklicanih, vsega zaupanja vrednih uradnikov ljubljansko pokrajinske uprave, ampak se je omejila na tak krog, da jc popolnoma upravičen sum, da se je s preiskavo žc izpočetka nameraval doseči tak rezultat, kakor je bil v interesu obtožiteljev. Ampak to še ni glavno. Glavno je to, da je oseba, ki je imela vpogled v akt, kakor danes leži v miznici g .ministra za notranje zadeve, dobila i/, njegove sestave čisto določen vtis, da su se podrejenim preiskovalnim instancam dala laka navodila, da so le-ti bili primo-rani preclpolagati, da sc želi obsodba obtoženca. Zato na tem mestu apeliramo na gospoda pokrajinskega namestnika, da od osrednje vlade ne izposluje samo, da objavi motivacijo, zakaj Pesek ni potrjen, ker to po vseh dosedanjih razkritjih ni več glavna stvar, ampak da v celoti objavi tiste instrukcije, ki so bile iz Ljubljane odpravljene v Ptuj na glavarja Pirkmayerja! Če osrednja vlada lega ne stori, da krije pokrajinsko upravo, bo tudi na njej obvi-sel težki očitek, cla je na takem vsake ustavne uprave nedostojnem postopanju sokriva. Če se ljubljanski upravi očita tak zločin, je minister dolžan, da brez pardo-lia stori vse, da se stvar pojasni, naj potem trpi Pavel ali Peter! Preiskava sama pa je šc iz drugih razlogov osumljena pristranosli. Ne obstoja namreč, samo sum, da je ljubljanska pokrajinska uprava dala a priori preiskavi pristransko smer, ampak je tudi podrejena instanca od svoje strani osumljena pristranskega postopanja, Vodil jo je namreč glavar, katerega javno dolžijo, da je v prijateljskih stikih z osebami, ki so interesi-rane na Peskovi moralni diskvalifikaciji. Obstoja pa sum tudi glede prič, ki niso samo strankarsko obremenjene, ampak so sc tudi same s svojim pričevanjem mo-ralično diskvalificirale, tako da se ne smejo več kriti / uradno tajnostjo, ker jih njihovi delikfi — ako cela stvar sploh ni samo fingirana — onemogočajo kot javne, državne, z vzgojo mladine poverjene nameščence. Če pa je cela preiskava bila le namenoma uprizorjena, če se je Anton Pesek namenoma zamenjal z Josipom, potem je stvar še u-liko hujša in je treba dognati, kdo je tu namenoma inseenir.il {»menjavo, da uvede v zmoto ministra za notranje zadeve, in kdo je tu samo nehote padel v zmoto. V takem slučaju centralna vlada z ozirom na lastni ugled ne sme zadeve zatušati, če noče Še sebe diskrediti-rati pred javnostjo v celi državi. Ako torej še veljajo saj najprimitiv- • nejši pojmi javne dostojnosti, ako se hoče naša politična uprava očistiti teh težkih obdoižitev, potem gospodu Ivanu Hribarju ne preostaja nič drugega kakor da pred nepristransko javno instanco ,naj bo to sodišče ali kdo drugi, ugotovi, ali je Pirk-mayerjev akt resničen in Peskovi podatki izmišljeni, ali pa je Pirkmayerjev akt po-tvorba in Peskove ugotovitve dejanske. Eno kakor drugo mu je na razpolago. Če je Pesek zagrešil izvestne delikte, se bo umaknil iz javnega življenja in lahko naprej dela dobre kupčije, kajti tisti, ki ga danes obsojajo zaradi njegovega fatalnega moralnega defekta, se gotovo ne bodo branili z njim dobičkanosnih stikov, če pa je nedolžen, ne gre, da bi bil kaznovan s tem, da vsled pobalinskega postopanja svojih nasprotnikov, ki so zmanevrirali zdaj novo volitev, ne postane to, za kar je bil od večine ljubljanskega prebivalstva izvoljen, če Pesek ui ničesar zakrivil, odpadejo razlogi njegove nepotrditve in so nove volitve neopravičene. Zato, gospod namestnik, zahteva Vaše poštenje, da volitve sistirate, dokler se ne dožene županova krivda ali nekrivda! Centralni vladi v Belgradu pa se mora dati prilika, da izve, kakšne so upravne metode v Sloveniji in je li upravičen očitek, da je v Srbiji uprava kornmpirana, v Sloveniji pa kristalno čista. To naj se ugotovi! — Panika na belgrajski borzi. Belgrad, 14. sept. (Izv.) V Belgradu je na borzi zavladala velika panika radi padanja naše valute. Ultimat radi Albanije. Belgrad, 14. sept. (Izv.) Naš dopisnik doznava, da hoče ententa staviti naši vladi ultimat radi izpraznitve Albanije. Naša vojska se mora po zahtevi entente umakniti na demarkacijsko črto, kakor je bila določena 1. 1913 v Londonu. Fricferikovo posestvo v ameriških rokah. Newyork, 14. sept. (Izv.) Poročilo, da je ameriški sindikat prevzel vsa posestva bivšega nadvojvode Friderika, se potrjuje. Dve tretjini dohodkov iz posestev ima Friderikova rodbina, eno tretjino pa ameriški sindikat. Američani zahtevajo, da se jim izroče vsa Friderikova posestva v Jugoslaviji, Češkoslovaški, Mažarski, Avstriji in taliji. Posredovanje Jugoslavije in čehoslovaške na Mažarskem. Zagreb, 14. sept. »Novosti« javljajo iz dobro poučenega vira v Belgradu, da je vrhovni svet na željo Francije umaknil mandat, dan Italiji glede Zapadne Mažarske. Mesto Italije bi dobila nalog za posredovanje Jugoslavija in Češkoslovaška, Blokada Mažarske. Belgrad, 14. sept. Presbiro poroča iz Pariza: Pariški listi soglasno smatrao, da morajo zavezniške sile enejrgično nastopiti, da se končno napravi konec komediji na Zapadnem Ogrskem. Vsaka slabost in neodločnost bi utegnila meti resne posledice, in sicer take, da bi bil resno ogrožen celo mir v Osredni Evropi. Vsi so složni v tem, da se mora trianonska mirovna pogodba izvesti, samo v tem se ne strinjajo, s kakimi sredstvi bi bilo treba prisiliti Mažarsko, da izvrši pogodbo. V zavezniških krogih se vojaška intervencija ne odobrava, temveč so bolj razpoloženi za to, da se izvede proti Mažarski gospodarska presija. Po brzojavki z Dunaja je italijanski minister za zunanje stvari markiz Della Torretta v razgovoru z avstrijskim kancelarjem dr. Schobrom razpravljal o eventualni blokadi Mažarske, katere bi se udeležile Avstrija, Češkoslovaška in Jugoslavija, morda pa tudi Rumunija. Si lasna manifestacija SLS na Raki. V nedeljo dne 11. sept, je priredila Kmečka zveza za Rako in sosednje župnije zjutraj po prvi sveti maši javen shod. Pred žepniščem se je zbralo nad 800 mož in fantov. Poročal je posl. Sušnik, ki je v nad eno uro trajajočem govoru neusmiljeno žigosal zlasti gospodarsko in finančno politiko sedanje vlade, v kateri sedita tudi zastopnika demokratov in samostojnežev. Navzoči pristaši SKS so vstrajali do zadnjega, nihče si ni upal niti črhniti, tudi takrat nc, ko so pristaši SLS z ogorčenimi vskliki obsojali politiko Samostojne kmet. stranke. Po oficielnem govoru poslanca Sušnika se ie na inciativo g. župnika Škrjanca na istem prostoru vršil še eno celo uro javen razgovor o gospodarskih stvareh, ni posebno interesirajo prebivalce krškega okraja. Kmetje, tudi samostojneži so se razgovora živahno udeleževali, vstrajaili do konca in z velikanskim navdušenjem izražali zaupanje poslancu Sušniku. Popoldne ob 3. uri je imela shod Kmečka ženska zveza. Ta shod je bil še sjjajneje obiskan. Prišlo je poleg moških do 1000 žen in deklet. Govoril je zopet poslanec Sušnik o nalogah, kj čakajo ženo v politiki zlasti na socialnem in gospodarskem polju in dokazoval potrebo tudi politične izobrazbe in organizacije ter sodelovanja žene v politiki. Nato ie gospod dekan I^urent pozdravil navzoče in jih v krasnem govoru navduševal za versko in politično organizacijo Po shodu je priredilo Izobraževalno društvo igro »Dve materi«, ki je jako dobro uspela. Naša stvar na Raki gre izvrstno naprej!__ Poučni tečaj za organiste se je vršil v torek in sredo ob nepričakovano veliki udeležbi. Nad 70 j r g a n i -s t o v i n o r g a n i s t i n j je z veliko pazljivostjo in vztrajnostjo sledilo predavanjem cerkvenoglasbenih strokovnjakov (kanonika Ferjančič in dr. Kimovec, prof. Premrl, P. H. Sattner in urednik Zabret). Udeležencem je dvadnevni tečaj poleg pouka in praktičnih vaj podal tudi kar je moči vzorne zglede cerkvene in svetne glasbe. Najprej je v torek mariianiški cerkveni zbor, pomnožen s štirimi zunanjimi pevskimi močmi (ker dijakov še ni bilo) pel pete lita n i j e z odgovori za vsakim klicem; večina, menda skoro vsi udeleženci so to pot prvikrat slišali te odgovore, hkrati pa litanije vse pete; tudi takozvane »molitve« po litanijah so se pele. Marijino veliko antifono: »Češčena bodi, Kral iica« so vsi udeleženci z zborom vred koralno peli, kar je bilo krasno slišati. — Zvečer istega dne je SI. gl. društvo »Ljubljana« nalašč za udeležence priredila poučen koncert. Spored je kazal skoro brez izjeme samo take pesmi, ki jih naši podeželski zbori tudi zmoriejo, če se ob-orože z neko pridnostjo. Par točk je bilo pa tudi obširnejših, ki so pokazale, da se »Ljubljana« ne ustraši vsake težkoče. Peli so ta večer naravnost presenečajoče, naravnost sijajno, tako da so se odlični slovenski glasbeniki, ki so bili navzoči, divili globokemu umevanju, enotnemu duhu, točnosti, jasnosti, lahkoti petja in krasoti, sočnosti, polnosti glasov. — »Ljubljana« je s tem svojim nastopom dokazala, da vrši veliko kulturno nalogo, dokazala, da ima pred očmi samo en smoter: širiti in poglabljati smisel za lepo pesem, dokazala, da je resnično demokratična, ko je brez vsakršnih lastnih koristi tem našim največjim trpinom na ljubo zbrala svoja vneta grla in jim priredila tako sijajen večer; saj je marsikdo po dolgem dolgem času zopet enkrat imel priliko prisostvovati koncertu in poslušati prvovrstno petje. To je bil i z glasbene i s socialno-etične plati najlepši del te prireditve. — V sredo zjutraj je frančiškanski zbor zopet nalašč zaradi udeležencev pel staro, pa še vedno krasno in zelo učinkovito Foersterjevo slovensko mašo na čast sv. Ceciliji. Maša je hkrati imela namen osvežiti in počastiti spomin neustrašenega prvoboritelja za preporod in poglobitev cerkvene glasbe med Slovenci, Nestorja slovenskih glasbenikov prof. Ant. Foersterja, očeta in učitelja velike večine danes med Slovenci delujočih organistov. Da je bilo petje na višku in je napravilo največji vtis, ni treba posebej poudarjati. Ob poldvanajstih je bila za mnoge najbolj zajemljiva prireditev: v m a r i j a -niški kapeli so udeleženci praktično pokazali, kako naj se pri nas razvije vsaj ena panoga zaželjenega in potrebnega cerkvenega ljudskega petja. Med mašo so peli iz Premrlove Cerkvene pesmarice štiri speve enoglasno. naj jemlje material? Ni čudno, če v silni naglici kakšnemu senzacionalnemu poročilu nasede. Zlasti če se tiče poročilo gospoda Peska, Cela Ljubljana govori le o Pesku, toda odkod jemati? Kar ti prinese pošta debel zavoj in v zavoju so akti, pravi resnični akti. Kdo aktom ne bi verjel? Ali je čudo, če časnikar ponatisne akt, kakršen je, v dobri veri seveda, da je vse res, kar je v aktu? No torej! In danes se nehvaležni svet zgraža nad »Jutrom« in njegovimi časnikarji, češ da lažejo in ljudi farbajo! To je grda nehvaležnost in mi si ne moremo kaj, da ne bi vstali v obrambo zatiranega »Jutra« in konšta-tirali, da je bilo le ono grdo mistificirano. »Jutro« ni zakrivilo ničesar, ampak vlada. Vlada je vsega kriva in klerikalci. Tako kakor pri valuti! Vlada piše akte z ne-tečno (to je tiskovna pomota, pravilno se mora glasiti netočno) vsebino, klerikalci so pa bili tisti, ki so »Jutru« take akte podtaknili. Tako se je rodila Peskova afera, za katero nosi v zadnji vrsti poleg vlade in klerikalcev največjo odgovornost g. Pesek sam. Zakaj je pa na svetu in ustvarja afere, da jih mora »Jutro« pri-občevati? Iz česar sledi, da »Jutro« ni le najbolj informiran, ampak tudi najbolj nedolžen list v Sloveniji. + »Elsasser«. Strasbourški prijatelji so nam poslali katoliški list »Elsasser«, v katerem najprej opisuje člankar zasluge našega škofa za narod, preganjanje vsled majske deklaracije in njegova prizadevanja za slovansko bogoslužje. Omenja Ljudsko stranko v boju za avtonomijo pod Aleksandrovim žezlom in enakopravnost vseh treh plemen, očrtuje naše organizacije SKSZ z vsemi podzvezami, posebno poudarja boj med Orli in Sokoli ter dobesedno prinaša med drugim sledeče: »Naši gostje, Orlovska Zveza, Ljubljana, Slovenija, so priborili v tukajšnji tekmi v 1. diviziji 1. Prix d'Exellence (prvo odliko) med 70 sotekmovalnimi vrstami. Dva njihovih tekmovalcev sta dobila vence v artistični tekmi; dalje e organizacija postavila enega lahnega atleta, ki je bil tudi nagrajen.« Na koncu pouči čitatelje še o naši državi v zemljepisnem oziru. — V drugi številki riše »Elsasser« yelo laskavo portret pokojnega kralja Petra, njegove boje in zvestobo do ljudstva v svetovni vojni in prej; pri tem pa ostro podčrtava trpljenje njegovega naroda med vojno, — Na koncu pristavlja: »Nikakor nismo mogli drugače, kakor da smo prinesli te spomine na moža, o katerem je svoje dni (med vojno, op. por.) vsled napačnih podatkov stalo vse drugače v našem listu, Peter živi v legendi svojega naroda . .« — Zdi se, da so Orli s svojim izletom v Stras-bourg le precej doprinesli k medsebojnemu spoznavanju in vzbudili zanimanje vsaj med katoliškimi mednarodnimi vrstami. Zanimivo. »Beogradski Dnevnik« od 12. septembra priobčuje daljši uvodnik o princezi Jeleni, ki ga zaključuje s sledečim odstavkom: »Danes nihče ne more vedeti, kaj bo z Rusijo, Toda če pride v Rusiji do monarhistične restavracije, in če bodo Romanovi iznova poklicani na prestol — druge dinastije v Rusiji ni — ni nemogoče, da postane sin Jelene Pe-trovne in Ivana Konštantinoviča Vsevolod ruski car. Da bi to za našo državo bilo silne politične važnosti, ni treba dokazovati.« vsem jugoslovanskim trgovcem in indu-strialcem. pel zbor marijaniških učencev, ki so jih njih učiteljice in vzgojiteljice čč. šolske sestre v par dneh izvrstno pripravile, tako da sta se oba sestavna dela: moški in deški glasovi brez vsakršne skupne vaje zlila v čudovito mogočno in učinkovito, srce pretresujočo celoto, kakor bi že od nekdaj skupaj pela. Tisti, ki so ta prvi poizkus enoglasnega ljudskega petja slišali, so bili polni priznavanja moči in lepote takega enoglasnega ljudskega petja. Pelo se je vse v kapeli v klopeh, na koru je bil pravzaprav samo organist. Ko bi mogel človek v vsaki slovenski župniji pokazati tak zgled, bi se Slovenija mahoma vnela za ljudsko petje, — Upamo, da bosta trud in delo rodila najlepše sadove. Politične novice, '+ Težak poklic imajo brez dvoma časnikarji. Ljudje hočejo brati in vedeti in časnikar naj dan za dnem polni prazne predale nenasitnih dolgih kolon. Odkod Trst in Reka propadata, ker sta kot trgovska in pomorska centra popolnoma odvisna od nas, V Italiji vlada vedno "eč-ja trgovska in industrijska kriza. Mnoga industrijska podjetja so ustavila delovanje. 400.000 italijanskih delavcev je danes brez dela, 600.000 delavcev je zaposlenih samo po tri dni na teden. Na stotine nezaposlenih italijanskih delavcev prihaja zopet iz stare Italije v našo državo s trebuhom za kruhom in to Ž njimi je i isti delavci, kateri so, preoblečeni v »ar- dite«, po premirju postali junaki in klali naš nesrečni narod po Dalmaciji, Istri, Goriški in Reki. Ti ljudje so postali sedaj zelo ponižni in kradejo kruh našim delavcem. S seboj nosijo gnjilost, umazanost in hinavstvo italijanske rase in s prislužki v naši državi bodo vzdrževali svoje mnogo-brojne družine in gojili novo nam sovražno zalego. Zločin bi bil z naše strani, da mi podpiramo narod, kateri nam je povzročil toliko zla, ki vedno in povsod ruje proti naši državi, narod, kateri pod firmo fašizma v sporazumu z italijansko vlado preganja in ubija naše neodrešene brate, požiga naše narodne dome, vničuje naše šole in ne prizanaša niti najrevnejši istrski koči. Sladke obljube italijanske vlade so v nasprotstvu z njenim delovanjem. Zopet požigajo laški banditi nekaznovani naše narodno premoženje. Razvaline naših narodnih domov v Trstu in po Primorju so dokaz brezpravnosti našega naroda pod italijanskim jarmom in brezobzirne itali- janske brutalnosti, ki hoče vničiti vse, kar je našega. Udarite Italijana po žepu in zadenete ga v živo! Ne kupujte blaga od italijanskih trgovcev, ne kupujte laških proizvodov, ne sprejemajte v službo italijanskih de-lavcev. Posebno Vas odvračamo od italijanskih tvrdk v Trstu, ki so najodločnejše podpirale fašiste, ko so žgali naše domove in preganjali naš narod, med tem ko so avtomobili teh tvrdk letali po Jugoslaviji in nosili italijansko blago brezvestnim trgovcem. Ne prisilite nas k drugim energičnej-šim meram! Ljubljana, dne 9. septembra 1921. Narodna Obrana v Ljubljani. — Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je skrajšal svoj dopust in se je vrnil 14. t. m. v Ljubljano. Dne 15. t. m. začne redno uradovati. Stranke bo sprejemal vsak dan, razen ob četrtkih, od 10. do 12. ure dopoldne. Opozarja se, da bodo imele pristop stranke le dopoldne. Predsednik katoliškega shoda V Stični, g. župan Erjavec, nas obvešča, da je katoliški shod pozdravil tudi župan občine Radohova vas, tako da je od 36 občin okraja samo ena, to je Slivniška, ki shoda ni pozdravila. — Na orglarski šoli Cecilanskega društva v Ljubljani se je začetek šolskega leta 1921/22 preložil na dan 3. oktobra. Ta dan bo ob 9. dopoldne vpisovanje učencev in vsprejemni izpiti nanovo vstopajočih učencev. Zadnji naj seboj prineso rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in priporočilo župnega urada. — Med šolskim letom se učenci ne sprejemajo. — Št. Janž, Občinske volitve so končane. Rezultat: Kmetska zveza9 odbornikov, Rudarska 2, Samostojneži 8, Občin-sko-gospodarska 2, Kmetsko-dielaVska, 3. Naša stranka dobi sigurnih 11 mandatov. Ka, bodo storile ostale tri stranke, ne vemo. Sicer je g. Majcen pred voilitvijo izjavil, da se te tri vežejo in se je pri razdelitvi mandatov tudi to upoševalo. Vendar pa ne moremo tega verjeti, ker ne moremo razumeti, da bi se predali naši rudarji Samostojnežem po predstavniku listine, zlasti ker je ta vest povzročila med rudarji hudo razburjenje in odpor. Zato moramo javno pribiti, da je izšla iz teh volitev naša stranka kot zmagovalka kl,ub vsej pijači, kljuki podkupovanju, kljub naravnost kanibal-r skim lažem nasprotnikov. Skorai 30 let je bila šentjanška občina v rokah zagrizenih liberalcev. Vse so vodili, vse delali kakor so sami hoteli. Nihče ni mogel razgrniti zavese njihovega dela. Danes pa pride v občinski odbor 11 odločnih pristašev SIS, ki bodo nasprotnikom jasno in odločno dopovedali, da je že konec njihovega neo-majanega gospodstva. Lahko rečemo: Stara liberalna trdnjava v Št. Janžu je razrušena! — Še celo največji mojster g. Berce je ni mogel rešiti s svojo »Občinsko-gospo-darsko« stranko. Celo tako daleč je prišlo, da g. Berce niti izvoljen ni in svetovno-znani »resnicoljub« g. Iv. Majcen je obsedel na zadnjem klinu. (Še par glasov in imela bi Kmetska zveza 10 mandatov — Samostojna pa samo 7 in poslančevo nežno telo bi obležalo na tleh.) No, pa kakor vidimo, ga ima Bog še nekoliko rad — menda bo ta migljaj božji zanj vsaj v toliko koristen, da bo v prihodnje bolj varčen z neresnico. Tako je pri nas. Sicer pa cela zadeva ni še tako sigurna. Skoraj gotovo bo g. poslanec zopet našel kako zamašeno skrinjico, naredil pritožbo in deželna vlada — eksponent slovenskih Samostojnežev — bo pritožbi sigurno ugodila. Mi pa prav mirno pričakujemo, ker vemo, da se takrat šentjanška liberalna trdnjava ne bo samo prevrnila, ampak bo do tal pogorela. — Pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče dr. Lovru Pogačniku v Kamni gorici se najiskreneje zahvaljuje za poslane prispevke, kakor tudi udeležnikom, ki so pripomogli, da je slavnost tako lepo uspela. — Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto s 16. oktobrom t. 1. Šola je šestmesečna ter traja do 15. aprila 1922. V šolo se sprejemajo vnanje in notranje gojenke. Prošnjo za sprejem je vložiti zadnji čas do 1. oktobra t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Koleka prostim prošnjam je priložiti rojstni list ia zadnje šolsko izpričevalo. — Železniške vesti. Vse železniške postaje so bile ponovno opozorjene, da se sme blago, namenjeno za vožnjo po južni železnici, nalagati samo v zaprtih vozovih, ker je južna železnica naročila svojim postajam, da morajo transporte v odprtih vozovih vračati v oddajne postaje. — Za obmejno postajo Rakek je radi nakopičenega blaga do nadaljnega ustavljeno sprejemanje blaga, in sicer samo za lokalni promet. Izvzete so pošiljatve živine, živil in blaga, ki se hitro pokvari. — Popravek. Prejeli smo: Blagovolite popraviti v št. 265. »Slovenca«, »Učiteljski vestnik r., sledeče: »Učiteljica I. iz Ribnega je prestavljena meni nič tebi nič v Radeče.« — Resnica je, da je prestavljena učiteljica gdč. Manica Jenko v Rateče, ker bo mesto učiteljice v Ribnem definitivno oddano; ta pa dobi zato kot provizorična pro-vizorično mesto v Ratečah. — Obiskovalcem »(iraškega semnja«. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel od zavoda za pospeševanje obrti v Gradcu potne legitimacije za obiskovalce graškega sejma, ki se vrši od 24. septembra do 2. oktobra 1921. imetnikom potne legitimacijo je dovolila južna železnica polovično vožnjo na vseh vlakih v Jugoslaviji in Avstriji, izvzemši ekspresne, D in L vlake. Pri D vlakih je dovoljena polovična vožnja samo za 1. razred. Pri avstrijskem konzulatu plača imetnik potne legitimacije samo četrtino običajne vsote za vizum. Potna legitimacija velja od 16. septembra do 10. oktobra ter stane 1 dinar. — Izplačila 20% priznanje. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva jc končal priprave in zbiranje priznamo od raznih denarnih zavodov in bank za zadržanih 20% kronskih bankovcev o priliki žigosanja denarja. Sedaj se v generalnem inšpektoratu vrše priprave za izplačilo onih 20%. — Podpore dijakom, ki študirajo na vseučiliščih v kraljevim. Od oddelka za prosveto in vere smo prejeli: Ministrstvo prosvete v Belgradu je z odlokom z dne 1. septembra 1921, štev. 2795, odredilo, da ostane glede denarnih podpor dijakom, ki študirajo na vseučiliščih v kraljevini, do uveljavljenja novega proračuna za leto 1922., t. j. do 31. decembra 1921, pri dosedanjem načinu podeljevanja. To se daje na znanje s pristavkom, da morajo dijaki onih strok, za katere se je v preteklem študijskem letu podeljevalo podpore poverjeništvo za uk in bogočastje, in kateri niso uživali državne podpore za dijaško menzo pri akademskem podpornem društvu, vložiti pravilno opremljene in kole-kovane prošnje oddelku za prosveto in vere najkasneje do vštetega 5. oktobra t. 1. Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo. — Slike od slavnosti odkritja spominske plošče dr. Lovra Pogačnika se dobijo pri fotografu Vengarju v Radovljici. Razgledniški format 1.50 din., večji format po 7.50 din. Slike dr. L. Pogačnika se lahko naročajo pri Orlovski Zvezi v Ljubljani. — Najdeno okostje ponesrečenega moža. Na gorah zahodno od Boh. jezera pod vrhom škrbiiie sta naSla posestnika Janez Markež in Franc Iskra iz Polja, 'fio št a iskala živino, okostje moškega trupla. Okostje je ležalo v skalnati duplini, 200 do 800 korakov /od steze, ki vodi od Boh. jezera preko Skrbine na Primorsko. Okostje je že popolnoma razpadlo in je Ijilo pomešano z že strohnelo obleko. Ponesrečeni je najbrže pozimi tam hodil, onemogel in zmrznil. V listnici so bile beležke v poljščini in dopisnica (Feldpostkarte) naslovljena na Jan. Cu-brik 39/11 M. K. Ponesrečenec je najbrže kak poljski vojni ujetnik, ki je ušel iz italijanskega ujetništva. Okostje so pokopali v Boh. Srednji vasi. — Kdo pogreša? V občino St. Peter pri Novem mestu je prišel okrog 10 let star deček, gluh in mutast. Oblečen je v bele blačice, srajco jn slab suknjič; na nogah ima opanke. Vse kaže, da mora biti srbijauskega pokolenja. Na srajci ima napis: Ljubišič št. 37. Piše nekoiiko cirilico. Več se poizve na županstvu Št. Peter pri Novem mestu. — Tatvine. Tovarnarju Mihaelu Tomšiču na Vrhniki je bil ukraden 3400 kron vreden gonilni jermen. — Zlat prstan, vreden 1200 K, je potegnil na Ambrožovem trgu v Ljubljani natakarici Rozi B. s prsta neki gost iu potem izginil iz gostilne. Vrniti prstan ljubeznivi gosi kljub ponovni zahtevi ni hotel. — Cigaua Rak in Held sta ukradla posestniku Antonu Tomšiču v Zg. Zavinah blaga v vrednosti 1200 kron. — Kamenjanje v Bizoviku. Dne 8. t. m. so v Bizoviku razbili zlikovci posestnici Mariji Bab-nik 9 šip. Malo je manjkalo, da ni zadel kamen 16 letno Fraučiško Babnik, katera je spala v sobi. — Star berač in tat pred sodiščem. Dne 3. marca 1883 v Sp. Berniku rojeni berač Janez Stare je bil že 25krat predkaznovan. Poznajo ga od leta 1898 naprej pri sodiščih v Kranju, Kamniku, Železni Kaplji, Vipavi, Tržiču, Velikovcu, Laškem m v Ljubljani. Dne 9. septembra 1921 se je moral zagovarjati pred zbornim sodiščem v Ljubljani. Slare se je -zadnje čase potepal in beračil po Gorenjskem. Dne 12 avgusla letos je prišel v Tržiču v gostilno Ivana Dovžana in prosil miloščine. Natakarica je šla v sobo po drobiž, da bi dala Staretu miloščino. V sobi je visel Dovžanov telovnik, v katerem je imel Dovžan denarnico z vsebino 20.000 1< denarja. Staro je denarnico vzel in odšel. Natakarica je še tekla za njim, da bi mu dala miloščino, pa ga ni bilo več videti. Pred hišo Janeza Brejca so videli, ko je štel, dva 4000-krouska bankovca; bankovea za 4000 kron je tudi menjal. Stare je pri razpravi odločno tajil tatvino, kar mu pa ni nič pomagalo iu je bil obsojeu na dve leti težke ječe. št?!er$ke novice. š t Itimat policijskega uradnika pokrajinskega namestniku, iz Maribora poročajo: Včeraj se j ■ zguuil pri pokrajinskem namestniku g. Kolenc, uradnik železniške policije v Mariboru. Njegova družina živi še v obupnejših razmerah, kakor smo žo poročali. Njegova žena, ki je že pred porodom, mora od julra do pozne uoči posedati po kolodvoru, deca pa se potika brez nadzorstva po nie-u, zvečer pa se vrne na kolodvor, kjer mora i -ii.ati do prihoda zadnjega vlaka, ki pride šele ob '-'J. uri, da jih more nesrečni oče sprejeti v svojo Mduhlo pisarno, kjer prenočuje vsa družina na o l ili tleh do prvtga vlaka ob 4. zjulraj. Tedaj ■ i.io vstali, ker se prične revizija potnikov. — . nc jo našel sicer že sedem stanovanj, toda i i izmed gospodarjev ga ni hotel sprejeti radi i r..iine. Na slanovaujskem uradu pa se celo norčujejo. Ker je pokr. namestnik Hribar ob svojem prvem obisku zagotavljal, da hoče iztrebiti korupcijo in skrbeti za pravičnost, je včeraj uradnik nc pokr. namestniku izjavil, da mu pripelje j družino v Ljubljano, oko ne bo tekom 24 ur ko-ikc škandala. Namestnik Hribar ga je poslal k dr. Baltiču, ta pa k poverjeuištvu za socialno skrb. kjer so sprejeli njegovo prošnjo brez kake tolažbe. Tako vidimo v Mariboru, da država ne preskrbi svojim uradnikom stanovanja, pač pa podpira vele-kapitalistc iu banke, ki jim dovoljuje, da izpre-minjajo zasebna stauovanja v poslovne prostore. Pokrajiuska vlada so ludi ne briga, du bi name« stila predsednika ua stanovanjskem uradu v Mariboru, kjer vladala popolna anarhija in nered. LJySiI|anske novice. lj Volitev župana. Starosta občinskih svetovalcev g. ravnatelj Janko Jeglič (SLS) je sklical sejo občinskega sveta na soboto, 17'. t. m. ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu je volitev župana. IjPoroka. Danes ob 3. uri popoldne se poroči v šentpeterski cerkvi g. Drago Pire, podpredsednik ljubljanskega orlovskega ohrožja, z gdč. Zofko Florjančičevo. Obilo sreče! lj Senzacionclna novica. Gospod Fi-gale, vodja nekega bivšega poverjeništva oziroma nekega sedanjega oddelka pokrajinske uprave ima silne notranje boje. To se mu vidi že na licu, na očeh in na laseh. Noč in dan išče miru, pa ga ne najde. Njegovo obnašanje se je zdelo čudno njegovi okolici in gospodje si niso mogli razložiti, kaj bi bil vzrok težkim duševnim bojem. Premestitve v Skopje se mu ni bati, v urad prihaja lahko kadar hoče, denar ima, torej kaj? Zagonetko je rešil uradni sluga, ki je opazoval svojega gospoda preko poldne. Takrat je ostal gospod sam in izvlekel iz miznice neko tiskano polo. Gospod bere, bere, odloži list in ves zbegan vzame klobuk in palico in gre iz sobe. Sluga pa v sobo gledat. Popoldne je skrivnostno pripovedoval: Gospod berejo Protičev proglas! — Podrejeni možje so pa ugenili: Aa, grunta, kam bi: ali bi ostal še demokrat, ali bi šel v — radikale! To odkritje je silno vplivalo na celo pisarno: vse je načelo »gruntati in tuhtati«; najpametnejši pa so šteli na knofih: demokrat, radikal, demokrat, radikal... Pri večini je hotel slučaj, da so se knofi iztekli na radikale. lj Z dežele nam pišejo: Naš učitelj Janez Prepričan se je udeležil ljubljanskega velesejma. Iz Ljubljane se je vrnil ves pobit in otožen. Nekateri zlobneži so uganili, da je njegove otožnosti vzrok prepogost obisk paviljona »G«, kjer se je seimarski svet tako dobro počutil, toda to ne bo res. Pač pa je resnica, da prav pridno pregleduje stare zapisnike različnih učiteljskih društev, iz česar sklepajo, da jc moralo nekaj silno vplivati nanj: ali Peskova afera, ali pa Protičev proglas. Kjer je Protič blizu, Korošec ni daleč. Kjer je Korošec, ni daleč Brejc, in kjer je Brejc, ni daleč Verstovšek in — Slomškova zveza! Je stvar za premisliti in premišlja jo tudi naš učitelj g. Janez Prepričan. Upamo, da najde kmalu mnogo posnemalcev. lj Razcep demokratskega kluba občinskih svetnikov. Poroča se nam, da se bo demokratski klub ljubljanskih občinskih svetnikov razdvojil, ker bodo staroliberalci osnovali lasten radikalen klub in se ločili od mladoliberalnih Jutrovcev. Tudi se uam poroča, da je gosp. Frelih izstopil iz JDS in prijavil vstop v NSS. — Pravijo, da mu bo sledil tudi klubov načelnik g. Jože Turk. lj Stanovanjsko vprašanje bo novi ljubljanski župan rešil na ta način, da bo dal policijsko izgnati vse poligamiste in koruzni ke. Pometati prične baje v vrstah, ki se najbolj zgražajo nad g. Peskom. lj Učiteljska imenovanja. Pretekli mesec je bilo imenovanih cela vrsta učiteljev in učiteljic za mestne šole v Ljubljani. Mnogo teh želi v mesto zaradi družinskih razmer, ker je treba otroke pošiljati v srednje in višje šole. Opravičen je la vzrok popolnoma, kajti učitelj šola otroke, ker jim drugega dela nima dati. Nekateri se uče tudi raznih obrti, vendar morajo imeti potrebno predizobrazbo. Tu pa |e že treba posebnih stroškov, katerih učitelj z veliko družino ne zmore. Prav, privoščimo mu, da pride v položaj, kjer more svojo družino vzgojevati v dobre stebre države, zlasti če je že nekaj let deloval na deželi. Toda najbolj silijo v kraje, kjer so srednje šole, zlasti pa v Ljubljano, laki, ki družine niti nimajo, predvsem pa oni, ki so bili že prej na udobnih krajih in niso nikdar poskusili življenja na kmetih. Kdor je bil v Trstu, ta ima privilegij, da t ride v Ljubljano, četudi na ta način prepreči pot družinskemu očetu, ki sližbuje že nekaj let bogvedikje v hribih. Na merodaj nem mestu se polaga posebna važnost na prosvetno delo. Opozarjam, da je na deželi za tako delo jako široko po je in bolj potrebno, pa tudi bolj hvaležno nego v centrali, kjer je duševnih delavcev v izobilju. Slišali smo, da se je v nekem okrajnem šolskem svetu posebno naglašalo, kako potrebni so slovenski učitelji v zasedenem ozemlju, zato naj jih nikar trumo-moma ne importirajo slovenska oblastva v kraje, kjer je dovolj domačinov, toda bil je to glas vpijočega. Pa ko bi ti učitelji šc služili dejansko v šoli! Imenovani so, pa so istočasno zaposleni tam in tam, samo ne v šoli. Imeti morajo namestnike. Tu pa leži zopet drug zajec. Mesto starejših učiteljev in učiteljic pridejo na vrsto kot su-plentke mlade učiteljice, ki še nimajo usposoblienostnega izpita. Od prisednika do predsednika, od znanca do neznanca tekajo dobre mamice in skrbni očetje, slikajoč nujno potrebo, da hčerka ostane v mestu. Vsak pozna le sebe, pa našteva vse mogoče, na čemer je le »v. 1 ...daj kaj resnice. Kako boli člo- eka, ko nora poslušati največkrat izmišljene čenče, zlasti če pozna nekoliko družinske razrrere. Dobe se pa tudi ljudje, ki hočejo nasilnim potom vse doseči. Poznam človeka, o katerem pravijo, da je bil nekje nekak namestnik. Trdil je, da bo dosegel, če ima iti tudi na najvišje mesto. No, pri takih razmerah se mu utegne tudi to posrečiti, kajti tudi veliki gospodje znajo biti hvaležni za svoječasno voliko uslugo. Mi pa pravimo, da po pravici ne gre, da bi nekatere učiteljice sedele vse dni v oskrbi mamice in atka v mestu, druge pa bi bile obsojene na celo življenje v hribe in zapuščene oddaljene kraje. Ali je prav, da učiteljica po posebni protekciji deluje v rojstni hiši z očetom leto za letom v mestu, ko morajo druge po pol uic daleč hodili do šole po blatu in snegu? lj Pričetek šolskega leta na mestnih otroških vrtcih. Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti št. 1 in pa v Cerkveni ulici št. 21 se prične šolsko leto 1921/22 v petek, dne 16. septembra 1921. Dne 15. septembra 1921 bo pa v šolskih prostorih od 9. do 12. ure dopoldne vpisovanje. lj Dograjena palača Zadružne gospodarske banke. Dne 14. septembra je bila dozidana nova palača Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti do strehe, medtem ko je veliko stanovanjsko poslopje banke že pokrito. Obe poslopji sta se pričeli graditi 28. majnika. Tako naglo v Ljubljani že dolgo vrsto let ni bilo nobeno poslopje dograjeno, kar je stavbni tvrdki Ogrin v čast. lj Krompir za mesto Ljubljana. Občinstvo se opozarja, naj nemudoma naroči pismeno ali z osebno prinesenim naročilom pri mestnem tržnem nadzorstvu, magistrat, količino krompirja za celo leto. Vsem strankam, ki naroče nad tri vreče, to je nad 200 kg krompirja, se bo krompir dostavil i a dom. Na trgu se bo krompir razprodajal v najmanjši količini 80 kg, ker je razprodaja na drobno tehnično preveč otežkočena. Cena krompirju bo 3 K 30 vin. z; 1 kg. — V naročilu naj se navedo točen naslov. lj »Vi ste že enega otroka ubili, zilaj boste pa še ene ga k je kričala Marija Ilabjan iz Vod-maia št. 37 nad Ano Tirol dne 30. avgusta, ko se je ta pred hišo nekaj prerekala 7. Angelo Jevnikar-jevo, in je trikrat pristavila: -.Umorila si ga, zdaj boš pa še legal Vse to je polrdila kot priča zaslišana Ana Tirol, katero Habjanova zgovorno prekine, češ, da ni iako, kakor Tirolova priča. Tiro-lova io nato rekla: Pa naj me Bog vpričo kaznuje, če to ni res,t Višji svetnik g. Potrato je vprašal Habjanovo: >Kaj pravite vi na to?« — »Ona tepo otroka tako, da je strah in groza. Mene danes toži, jaz pa nisem nič rekla, ko jo mojega otroka tako sunila, da je bil ves opraskan, ko je padel čez ograjo.« — llabjanova jo bila obsojena ua 400 K globe. lj Razbojniki. Na ljubljanskem sodišču sta imela Jožefa S. iu Pavel J. razpravo o stanovanjski zadevi. Ko sla se vrnila v ŠiSko, sla pa imela ua-stop s hišnim gospodarjem g. Emilom A., ki je nad Jožefo S. in nad Pavlom J., kakor je povedala kot priča zaslišana hišnica Marija M., kričal: >Vi ste razbojniki! Razbojuiki ste! Razbojniki! Le pojto po stopnicah gori, zadnja ura vam bije. Le pojdite po stopnicah, saj dolgo ne bosle več hodili!t — G. Emil A. je bil obsojen na 300 K globe. lj Nesreča na Usposvetski cesti. Na Gosposvetski cesti sta trčila skupaj avto g. ileinrichavja s Trate in voz Antona šerjaka z Blata pri ško-feljci. Na avtu je škode 5000 kron, konj jo poškodovan ua prsih in uogah. lj Slab jezdec. Predovičev hlapec Jožo Papež se je hotel izkazati kot dober jahač in je jahal po Dalmatinovi ulici žrebca brez sedla; na Vodnikovem trgu je pa žrebec vrgel Jožeta na tla. lj »Ich bin narednik, ich vverde Ihnen schon hcltenl« je zaklical na glavnem koiodvorub godbenik Jože Weibl nad vratarjem, ki je zahteval od njega vozni list, ker se je Wcibl brez njega pripeljal z Bleda. Za 25 godbenikov jc imel vozne listke neki drugi narednik, kar pa Weibi vratarju ni povedal. _ Vestnik S.K.S.l Društvena disciplina je vir rasti in uspehov v vsaki organizaciji. Zavedajte se tega vsi oni, ki hranite doma še neizpolnjene društvene izkaze ter čakate, da vas osrednja pisarna SKSZ opozori pismeno in se obremeni z drago poštnino. Vnovič nujno opozarjamo vse društveno odbore, da slore takoj svojo dolžnost. Ona društva, ki izkazov niso prejela, uaj jih gotovo takoj zahtevajo pri osrednji pisarni, Ljubljana, Ljudski dom. Dramatičnim odsekom! Ko sestavljale repertoar, ne pozabile,, da jo izdala Slov. kršč. soc, zveza dva zvezka ljudskih iger. Prvi zvezek prinaša ljudsko igro >Lovski tat« in slane samo 10 K, po pošti 2 K več. Drugi zvezek vsebuje Anton Medvedovo ljudsko igro .»Stari in mladi' ter stane 16 K, po pošti 2 K več. Vsak oder, ki si hoče pridobiti pravico uprizoritve, mora kupiti najmanj 10 izvodov igre. Malenkostna cena omogočuje tudi revnejšim odrom nabavo, zato: Segajle predvsem po svoji zalogi in zaloga pri SKSZ jo v prvi vrsti vaša. Prosvete. pr Pevski večer pevske šole dr. Pavla Kozina v veliki dvorani Mestnega doma so vrši v četrtek 15. t, ra. ob 8. uri zvečer. Spored: I. Fran Kimovec: Teče mi vodica, Emil Adamič: Tožba, mešana zbora. 2. Miroslav Vilhar: Prijazne oči, Thomas: Poznaš deželo; recitativ in romanca iz opere »Mignon«, peje gdč, Marija Fajgeij (uči sc tretje leto). 3. Fran Gcrbič: V noči, dvospev; pojeta gdč. Ančik in Fajgclj.4. Fr. Smetana: Ariju Marinke iz »Prodane nevesten. J. Flcišman: Metuljček; poje gdč. Hcrma Ančik (uči sc dve leti). 5. Vasilij Mirk; al Kolo. b) Julro; (posvečeno kvartetu prof. Kozinc); poje kvartet prof. K. Idr. Kozina. , Slegnnr, Završan, Kragclj!. 6. J. Verdi: Zlata Ajda iz opere Aida. G. Puccini: arija iz opere Tosea; poje g. Peter Burja (uči sc eno leto). 7. P. Mascagni: dvospev iz opere »Cavallcria Ru- »ticana«; poieta gdč. Ančik in g. Burja. 8. Stanko Pirnat: Žalost; osmeroglasen mešan zbor. — Vstoo prost. pr Pevski zbor »Glasbene Matice«. Sestanek vseh pevcev in pevk se vrši v soboto, 17. sept eni-bra, in nov četrtek, 15. sept., to pa vsled javno produkcije učeucev in učenk prof. dr. Kozine v veliki dvorani hotela >Uniou«. Prosimo polnošte-vilne udeležbe. — Odbor. (k) pr »Primorski odmevi« sc imenuje nova kompozicija izpod peresa znanega skladatelja Jos. Fr. Breznika. Opozarjamo že sedaj ljubitelje romantično glazbe na ta pojav v glazbeni literaturi. Kompozicija izide v kratkem času. Orlovski vestnik, Horjulski orlovski odsek priredi v nedelfo 18. t. m. popoldne ob 3. uri jevno telovadbo v lolhovem Gradcu. Ondotni tantje hočejo ustano-viti Orla tudi tam. Bratski odseki z Dobrove, Viča, Vrhnike in drugod iskreno vabljeni k sodelovanju. Uaimo |im v začetku krepko oporo, da preidejo cnu lažje in čim preje v polni tok. Po telovadbi se takoj pomenimo o polhograjskem Orlu ter si določimo delo čez zimo. Fantje iz Polhovega Uradca m okolice gotovo vsi zraven! Pridite pa tudi vsi drugi naši prijatelji, ki nas morda še n« poznate dovolj, da vidite, kaj so Orli! Sosterški Orel preloži svojo odsekovo prire-ditev: javno telovadbo in veselico od dne 18. septembra na naslednjo nedeljo, dne 25. septemhra z istim sporedom, radi delne prireditve O. Z. v Ro-guški Slatini, kamor je našo okrožje, obvezno. —. Prosimo bratske in sestrske odseke, ki so nam obljubili svojo pomoč, da to vpoStevajo in nam ostanejo zanesljivi za 25. september. Pri športnem tednu, ki ga je priredila športna zveza za Slovenijo, je odnesel br. Pavlič Jože kot clau kluba Jadran ter član vaditeljskega zbora Orlovske zveze pri skoku v višino s palico (2.72) prvo mesto. Orlice-dijakioje! V četrtek, 15. septembra ob 5. uri popoldne je seja v Šentpeterski prosveti. Telovadna odseka Orel in Orlica v Kamniku sta dne 8. septembra javno pokazala svoje uspehe in napredek. Nastopili so v kroju in pri telovadbi izključno le člani kamniškega odseka. Članov v kroju 56, obrtnega in začetnega naraščaja v kroju 40, Orlic ter gojeuk v kroju 56. Ob tri četrt na dve smo odkorakali iz Društvenega doma v župno cerkev k litanijani; od tam pa na telovadišče, katero so bratje Orli in sestre Orlice jako lepo priredili na dvorišču prijazne Rodetove gostilne v Kamniku. Telovadba je bila izvrstna, kar jo dalo poguma tudi novim članom. Udeležba je bila nepričakovano obilna. Dijaški vestnik. d Osrednji odbor S. D. Z. ima danes ob 14. uri v II. nadstropju Ljudskega doma važno sejo. — Predsednik. d Odbor S. K. S. Z. ima danes ob 20. uri v navadnih prostorih važno sejo. Ljubljanski ve!!ki semenj Tudi zadnji dan semnja jo bil naval obiskovalcev velikansk iu tudi sklepanje kupčij je. bilo jako živahno. Še ob zaključitvi semnja, ob 6. uri zvečer so se mnogokje še sklepale kupčije, da se izrabi še zadnji trenutek. Po ugotovitvi sejmskega urada je bilo obiskovalcev v vsem skupaj 121.000. Kupčijski uspeh je bil mnogo večji, kakor se je csnilo te dni. Urad je ugotovil okroglo za 600 milijonov kron fiksno sklenjenih kupčij. Vsi razstav-ljalci so bili izredno zadovoljni iu isto se sme trditi o obiskovalcili iu kupcih, marsikdo je naravnost v navdušenih besedah zagotavljal ob slovesu samskemu uradu svojo veliko zadovoljnost. Vsi razstav« ljalci so na vprašanje urada z vesel ioni zagotovili, da drugo leto zopet razstavijo, iu sicer velika večina ua mnogo večjem prosloru, deloma v lastnih paviljonih. Ker je tudi o.) podjetij, ki letos še niso razstavila, ob živahnem zanimanju, ki ga je semenj lelos zbudil v njih, zanesljivo pričakovati številno udeležbo, so sme že sedaj trditi, da bo prihodnji -»Ljubljanski veliki semenj- ostal ne samo ua sedanji višini, temveč, da bo imel še večji obseg. Zlasti zadovoljni so bili tudi razslavljalci iz Hrvaško in Srbije ter se ob odhodu uradu gorko zahvaljevali iu zagotavljali udeležbo ludi ua prihodnjem semnju. Upati pa je, da se ob velikem letošnjem uspehu semnja priglasi iz Srbije in Hrvatske prihodnjič še veliko večje število razslavljal-cev. Smoter semnja je popolnoma dosežen. Uspeh je naravnost sijajen, kakor ga ni nihče pričakoval. Gospo^rstvo. BORZA. Curih, 14. sept. Devize: Berlin 5.30, llolan-dija 182.50, I\e\v-York 580, London 21.57, Pariz 41.30, Milan 24.80, Pluga 7, Varšava 0.13, Zagreb 2.50, Budimpešta 1.20, Bukarešta 4.40, Dunaj 0.55, avstrijske krono 0.45. Zagreb. 14. sept. Devize: Berlin 2.16—218, Italija izplačilo 998-998, London 800—900, New-York 234—235, Pariz 1700—1710, Praga 290—295, Švica 0. Dunaj 15.40—15.80, Bukarešta 197—210, Budimpešta 49.50—61. Valule: Dolarji 230—284, avstrijske krono 16—17, rublji 18—20, češkoslovaške krone v zlatu 0—825, uapoleondori 795—810, nemške marke 213—216, italijanske lire 980—990, souvereign 0—980. Dunaj, 14. sept. Devize: Amsterdam 53.450 do 58.650, Zagreli 678—682, Belgrad 2670—2690, Berlin 1477—1483. Budimpešta 333.50—336.50, Bukarešta 1305—1315, London 6490—6510, Milan 7390—7410, Ne\v-York 1664—1668, Pariz 12.980 do 13.020, Praga 2147—2153, Sofija 990—1000, Varšava 33.75-35.75, Curih 29.275-29.825. — Valute: dolarji 1645-1649, nemške marke 1472—1478. angleški funti 6460—6480. Francoski franki 12.980 do 12.970, kol. goldinarji 53.350,—53.450, italijanske lire 7335—7366, dinarji tisočaki 2665—2685, stotaki 2655—2675, poljske marke 34.75—36.75, švicarski franki 29.225—29.275, češkoslovaške kroue 2122 do 2128, mažarske krone 382 50-835.50. g Vladne odredbe za okrepitev naše valute. j.Iularuji lis' javlja iz Belgrada: Včeraj je finan-čuo-gospodarski odbor ministrstev imel sejo, na kateri je bil soglasno sprejet sklep, da so na ve-I liko število predmetov popolnoma ukine cnrinu. a ; na nekatere da se znatno zniža, da se na ta načia poveča izvoz in se zabrani padanje naše valute. Razen tega je ukinjena prepoved uvoza žilaric in obratno dovoljen izvoz moke. ila so na ta način zaposlijo naši milni. Ta sklep ministrskega odbora so izroči v odobritev zakonodajnemu odseku in stopi takoj v vel jav o. — To bi bila prva odredba vlado za nkrepitev naše valule, kateri bodo sledile še druge. Na praznik dne 8. septembra se je izgubila na tabori! SKS nn Bledu pri blagajni tenmorujava skunks-boa (damski ovratni kožuh). Pošten najditelj naj isto blagovoli izročiti v Kranju v trgovini Fr. Sire proti dobri uagrudi. 3338 Za dvakratno obiavo v ledna se računa 10 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šclenburjiova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabiec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgai & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna. Pred škofijo. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE *Pri Mariji Pomagaj«, Re&Ij. c. 1. ME H ANIONA DEL A V NIC A za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PARNA PEKARIJA Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PREOBLEKOV VLMCA KLOBUKOV za DAME in GOSPODE: Barborie-Završau, Mestni trg 6—7 RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 SPEDICIJSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15, Žuran Martin, Mestni trg 12. KL0BLK1 iu KONFEKCIJA: Kunovar Ivan, Stari trg 10, TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikaš L, Mestni trg <5. HRARSKA POPRAVILNA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno doli- (Za dvakratno obiavo v tednu se računa 16 kron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec &. Turk pri »zlati lopati«. Valvasorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta M'. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cililar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. no štev. 10. (Ceno in točno.) ZAL0GA VOLNENIH IN SVILENIH TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO j SIT. Čeme Lud., Wolfova ulica 3 'Schuster Auton, Stritarjeva uL !?. Išče se deklica ^S« t angleškega jezika, ki jo došla iz Amerike, k dvema dečkoma. Stara naj ho uad 14 lei. — .lavi nuj se Ivanu Kramarju, Sv. Peter pod Sv. Goro. Išče se takoj llpCMI/A meščansko ali nižjih raz-UutnmH redov srednje šolo se sprejme na .stanovanje in brano. — Kje, pove uprava lista pod štev. 33(15. KErI.£ Obleke, čevlje in dobra služkinja pohištvo. Martin Drame, Sv. Jakoba nabrežje 29. 3362 za vsa hišna opravila. Začetna plača 200 kron. Stroški se povrnejo. Pavla Sondi?, soproga zdravnika, Grubišno polje, Hrv. Novi Dve DIJAKINJI se sprejmeta na hrann in stanovanje. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 3333. album, cena 24 kron, jjjP* ii w * ■ s p0st0 26 K, po p<»- FAVORIT- :!4 K osestvo ua Gorenj-HI5rfll\ skem. 12 kilometrov od j Ljubljane oddaljeno, se išče. Stanovanje hišnika vsebuje dve sobi, kuhinjo, klet J in podstrešje. Plača po dogovoru. Pred-j nost imajo vpokojenci, ki razumejo nekaj .vrtnarstva in sadjereje. 3330 HIŠA na Glincah štev. 37 ob Tržaški cesti, dvonadstropna, pripravna za vsako obrt, se proda. Več se ji ve istotam pri lastniku Tribuč. 3262 Zahvala. Najtoplejšo zahvalo izrekamo vsem: preč. g. župniku, g. dr. prof Brezniku, g. nad-učitelju, g. organistu, orlov, naraščaju, sol. mladini, sorodnikom in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili k zadniemu počitku našega nepozabnega sina Ivkota. Ihan, 11. sept. 1921. Žalujoča rodbina Ložar. IHHSBSSlSiBEfeffi^HIBHHaHI ribničan, mandalon in prepeličar (koks) kupuje in plača n a j v i š j e dnevne cene ufoljana Gosposvetska cesta štev. 8. Prosiut za ponudbe! lasBii» B Basa m as FSS E H Bi ! Amerikami, oziroma Primorci ! Posestva od 3—100 oralov, trgovske hiše, vila s parkom ali posestvom, gostilne z. ali brez posestev, mlin z. žago, stanovanjske hiše. pekarna, kotel, se prodajo potoni pisarne Zagorski, Maribor, Barvarsko ul. 3. unnilin]IIIIIHnMlliiniilllMllinnHI!!MH!!!M!HM!IHIHIIIIlB 1 Tovarna pralnega sndišecega 1 B 1 CHRH0U1G, MIK i IH1 j I preje: Ha JanHcv/c i sin f | Kruševac i osnovana leta 1839 obnovljena 1897 2 | naznanja p. n. trgovcem, da je 1 | razstavila na Ljubljanskem ve- | | likem sejmu od 3-12 sept. | | celokupne vzorce svojih pro- 1 1 izvodov v izvirnih zavojih. § | Na sejmu bo sprejemal naročila 1 1 in dajal pojasnila član naše ^ 1 tvrdke J | čurkovič, Ristič & Komp, § ...........................................................uiiiiiiiiih^ ZAHVALA za presrčno sočutje vsled prehitre izgube nepozabnega očeta oziroma svaka, gospoda Ernesta Sfockl kakor tudi za prekrasne vence in šopke ter za mno-gobrojno spremstvo k njegovi zadnji poti. Ljubljana, 14. septembra 1921. Žalujoči ostali Ivasm S tockl ln rodbina Krašovlc. ic, Bata i I prei n. mmi sinoo. Tovarna kemičnih in rndn. baro ter lakoo. Centrala: Ljubljana. D. z d. z. SkladiSte: rioDisad. Brzojav;: Meraki Ljubljana. Telefon 64 Emailni laki. Prani flrnei. Barua za pade. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve sa obleke, vse vrste barv, sobe m oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski ktej, pleskarski, slikarski ln mizarski čopiči, kakor tadi dragi v to stroko spadajoč, predmeti. •MERAKL« Lak za pode. »MERAKL« Llnoleum lak za pode •MERAKL«. Eraajlnl lak. »MERAKL«. Brnnoline. Ceniki sc zaCasna nc razpoSlliaio! Sprejiuo 9e v trajno delo J^- izvežbani mizarski pomočniki. Hrana iu stanovanje v hiši ali izven hiše. ANDREJ KREGAR, strojno mizarstvo, št Vid nad Ljubljano. 3310 H.SELJRK zastopstvo v Ljubljani Tavarns SMIii OTIM LttJUBLtdAlMR — P^RHfl. Prva češka tvfopniea ra mo« bilije in knjigoveze, - Vrhno usnje vseh vpst. GHMflŠE in drugi usnjeni izdelki. Velika zaloga čevljev. Karlovska cesta št. 2. Prešernova ulica 52. Svečama v Ljubljana, Celovška cesta 90. priporoča preč. ccrkv. oskrbništvom, gg trgovcem In s'avnema občinstvu: čebefriovoščene sveče in zvitke, namizne sveče »GLORIA« v vseh velikostih, pravo kadilo, Oglje za kadilnice itd. po najnižjih cenah. MORSKA TRAVA 22 » drobno se dobi pri tvrdki Brata SEVER, trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvetska eesta 13. VILA na Glincah štev.! ob Tržaški cesti, enodružinska z velikim vrtom, se proda. Več se izve istolam pri lastniku Tribuč. 3261 JVCoko KUPIM DRVA: 0b7;ne rud* z dobavnim časom je poslali na J/ POGAČNIK, Ljub-ljaua, Dalmatinova ulica 1. prvovrstnih baškib in banatskili mlinov nudi po najnižjih dnevnih cenah iz svojega skladišča v Za- ILa? wMa rw