AÄO (LETO) XXIV. (18)
No. (štev.) 51
SLOVENIA LIBRE:
BUENOS AIRES
23. decembra 1965
Božična prošnja
Slovenci po svetu si prizadevajo, da bi se narodno in versko ohranili. Lahko rečemo, da je to njihova velika skrb. Vsaj tam, kjer jih živi več skupaj, ali pa celo v strnjenih slovenskih naseljih, in imajo organizirano kulturno in versko življenje. Temu namenu služijo organizacije, društva, slovenska tiskana beseda in slovenska pesem. Cerkvena in posvetna.
Po drugi svetovni vojni skoro lahko rečemo, da so se meje domovine močno razširile, odnosno, da jih slovenstvo sploh ne pozna. Kajti vsi skupaj Slovenci v domovini, v zamejstvu in izseljenstvu — so ena sama Slovenija.
Ta se svoje skupnosti zaveda. Nanjo jo zlasti opozarjajo veliki cerkveni pra zniki, in med temi v prvi vrsti božični večer, praznik Kristusovega rojstva.
Slovenski izseljenci ga praznujejo po raznih državah. Kaj državah, po vseh kontinentih sveta! Na severni polobli že v zimi. v snegu, na južni pa v poletju, v največji vročini. Ponekod sredi mirnega podeželskega okolja, drugod sredi velemestnega vrveža in hrušča. Vse te Okolnosti so samo nebistveni del božičnega praznika. Zato se v svobodnem svetu nič ne predajajo prazni sentimentalnosti, če doživljajo božične praznike v drugačnih okoljih, kakor so jih doma, ker dajejo prazniku rojstva božjega Deteta versko vsebino.
Zato za pravilno doživetje in občutje skrivnosti božičnega večera slovenski izseljenci po svetu, kjer je to le mogoče, poskrbe na ta način, da duhovno pripravijo svoja srca in duše za bivališče novorojenemu božjemu Odrešeniku.
Oznanjena pa je bilo pisto določno, koko noi posamezniki in narodi urede svoje ravnanje, da bo med njimi lahko prebivalo božje Dete. Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, tj., ki so po volji Gospodu.
Po volji Gospodu so pa samo tisti, ki izpolnjujejo 'Njegove zapovedi, zlasti prvo in najvažnejšo: Ljubi Gospoda svojega Boga, svojega bližnjega pa, kakor samega sebe.
Torej v nrvi vrsti ljubezen do Boga, takoj zatem pa ljubezen do bližnjega. Zato naša iskrena prošnja Bogu, da bi bila liubezen in mir najprej med nami. Po slovenskih družinah, slovenskih naseljih, organizacijah, društvih, v vsej slovenski skupnosti. Pri vseh Slovencih. Ljubezen in mir! Medsebojno razumevanje, spoštovanje osebe in nasprotnega mnenja. Ne pehanje zgolj za osebne koristi, ampak tudi skrb in delo za skupnost. Zato pametno, demokratsko dogovarjanje o vsem, kar je lahko slovenski skupnosti v največji prid.
Ljubezni in miru prosimo dalje novorojeno .božje Dete za Slovence po svetu, ,po vseh kontinentih, na severni in južni polobli, da bi si vedno bratsko podajali roke v skupnem prizadevanju, da bi vse svoje ravnanje tako uredili, da bi od njega imeli Slovenci največjo korist.
Miru in ljubezni naj božje Dete prinese v obilni meri zlasti v našo rojstno domovino, na tisti košček zemlje na svetu, ki ga je Bog določil za bivališče Slovencem. Tam še vedno ni miru in tudi we ljubezni. Sovraštvo še vedno gospodari tam in je osnova vsem dejavnostim.
Novorojeni Odrešenik sveta naj se zato zlasti usmili trpečega slovenskega
BLAGOSLOVLJENE
BOŽIČNE
PRAZNIKE
ŽELI
VSEM
NAROČNIKOM,
BRALCEM
IN
PRIJATELJEM V SVETU IN
DOMA
SVOBODNA
SLOVENIJA
Ponovna Izvolitev De Gaqlla
V nedeljo dne 19. decembra so imeli v Franciji naknadne volitve predsednika republike. Volilni dvoboj je bil med dosedanjim predsednikom generalom de Gaullom dn kandidatom levice Mitte-random. Kot je bilo pričakovati, je pri naknadnih volitvah zmagal De Gaulle in bo Francijo vodil, če mu bo Bog dal zdravje — star je 75 let, kot ,-predse^r nik republike še naslednjih 7 let.
Volilna borba med obema kandidatoma je bila izredno ostra. General De Gaulle je bil v svojo volilno ‘zmago že pri prvih volitvah tako prepričan, da sploh ni nameraval posegati v volilno kampanjo. Toda, ko je njegov glavni nasprotnik Mitterand začel dobivati vedno več pristašev, De Gaullov ugled pa
postalo očitno, ker je ravno kandidat francoskih krščanskih demokratov pri prvih volitvah, Jean Lecanuet dobil 3.700.000 glasov in je prav ta kandidat povzročil de Gaulov volilni poraz. Zato je v volilni kampanji za nadomestne volitve De Gaulle ponovno zatrjeval, da je Francija naravna zaveznica Amerike in da hoče graditi naprej Združeno Evropo.
Vsi opozicionalni kandidatje so svo-
I je bil v Washingtoniu predsednik bri-! tanske laboristične vlade Harold Wilson. Ta je Johnsona prosil za pomoč v britanskih težavah z (Rodezijo, obvestil ga pa o svojih namenih, da bo znova poskusil v Severnem Vietnamu, da bi se vojna v tem delu sveta zaključila na zadovoljiv način. Trenutno je na obisku v ZDA nemški kancler Erhard.
Rodezijski predsednik lan Smith je objavil načrte za poživitev rodezijskega gospodarstva v višini 2,620.000 funtov šterlingov. Blokado rodezijskih naložb v Angleški banki, ki jo je odredila britanska vlada, je označil za navadno tatvino. Angleže je opozoril, da bi bili morali pred tem pomisliti, da ima Rodezija zunanjetrgovinski dolg v višini 108 milijonov funtov. Zato smatra, da je po omenjeni odločitvi britanske vlade osvobojena obveze o plačilu navedenega dolga. Prav tako je napovedal, da bo
industrijsko središče v bližini Hajfonga.
Med drugim so razbili električno centralo. Ta napad je bilo povračilo za zad-	,	.	....
_• .	• ...	...	.	i tudi ostale zunanje rodezijske upnike
nje teroristično dejanje sevemovietnam-	, ,
„(1-, , . ,	, .	_ .	j usmerjal na britansko vlado.
skih komunistov, ki so v Saigonu po- !
gnali v zrak velik hotel, v katerem je (Sovjetska „Pravda“ se pritožuje, da bilo ubitih 10 Amerikancev, ranjenih pa \ so se v zahodni Ukrajini pojavila ža-nad 170 Amerikancev, njihovih žena in 1 riše a „reakcionarnega nacionalizma“. V
otroki ter Južnih Vietnamcev.
IZ TEDNA V TEDEN
članku namreč napada komunistične veljake v Lvovu, da pri nastavljanju ljudi na razna mesta dajejo prednost
Ukrajincem pred Rusi ter da poudarja-V Uruguayu je vprašanje prekinitve! ^a ima v Ukirajini ukrajinski jezik je volilce z me -5. decembra pozvali, diplomatskih zvez med to državo in So-! vežJ'i pomen kot pa ruski, naj glasujejo proti De G-aullu. To je Jvjetsko zvezo še vedno odprto. Uruguaj-! Avstrijski škofje v skupni poslanici
avstrijske katoličane opozarjajo na nuj-
stori! tudi krščanski demokrat Leca- ! ska vlada -namreč v bodoče noče več nuet. (Precej njegovih volilcev ga je po- j trpeti, da bi 300 uradnikov na sovjet-slu-alo, -vsi pa ne in so raje volili pri j skem veleposlaništvu pod krinko „di-naknadnih volitvah De Gaulla, kakor j plomatske dejavnosti“ še naprej nemo-
padati, je moral v volilni boj tudi De | df 'b.Ì 2 *Titterando™ PJ*® na P0™' : te™ in nekaznovano širilo komumstič-Gaulle. Toda bilo je že prepozno. Pri : J?	"f elementi kajti komuni- no propagando ter organiziralo stavke
volitvah dne 5. decembra ni mogel več J ®	“ J, ® Mltteranda “J; ; v Uruguay« in po drugih državah La-
tevah svojo udeležbo v njegovi vladi. , tinske Amerike. V dokaz svojih pred-
do-seči, da bi bil že tedaj izvoljen, čeprav je od vseh 'kandidatov dobil verino
Izgleda, da se je De Gaulle sam zavedel, da je začel izgubljati zaupanje Francozov prav zaradi svoje preveč osebne zunanje politike, zaradi svojega nastopanja proti Ameriki in ohromitve dela v Skupnem evropskem trgu. To je1 polna doslej.
'Čeprav je pri naknadnih volitvah zmn.rrs1 D s Gauht tudi po teh volitvah -prišlo do sprememb v Franciji. Zlasti se bo razširila vladna koalicija in tudi bodoča francoska zunanja poli-
njih -trditev navajajo, da so imeli v Uruguay u v zadnjih petih mesecih vsak lan kar po tri stavke.
Fidejskomiisna komisija ZN je z ve-
nosi, da mora biti politična borba med političnimi strankami dostojna in se ne sme spuščati na nižino osebnih napadov ter žalitev osebe in njihove časti. Izdanje tega pastirskega pisma jim je narekovala pojava vedno bolj surovega nastopanja socialističnih kandidatov proti kandidatom avstrijske ljudske st’ anke za prihodnje državnozborske volitve. Pri teh volitvah bi si socialisti radi na vsak način zagotovili tudi me-
čino glasov izglasovala gospodarske in1 s4° Predsednika vlade in se več ne za
tika ne bo imela v odnosih do zavezni- I diplomatske ukrepe proti Portugalski za
dovoljujejo s tem, da imajo predsedni-
kov več tistih ostrin, kakor jih je bila dosego samoodloče narodov v tistih afri- ka republike. Zato v politični kampanji
ških področjih, ki so še portugalska posest. Proti sankcijam so gasovale, ali se glasovanja vzdržale, vse države Latinske Amerike.
Ameriški predsednik Johnson je imel
ne izbirajo sredstev.
V vzhodnem Pakistanu je prejšnji teden divjal silovit orkan, ki je za sabo puščal strahotno razdejanje. Zahteval je tudi več človeška žrtev.
ZDA branijo v Vienantu tudi Evropo
V Parizu je bilo prejšnji teden tri- j oni s svoje strani prevzamejo nase del j dnevno zasedanje predstavnikov držav, j bremen za 'obrambo svobode v Vietna- - prejšnji teden v gosteh pakistanskega ki sestavljajo zahodnoevropsko obramb- j mu,. Ne z vojaškimi akcijami, ne sj , predsednika Ajuba Kana ki je prosil no skupnost. Z ameriške strani sta se j orožjem, pač pa z materialnim ipodpi- ! ZDA za vso pomoč za pravično uredi-ga udeležila zunanji minister Dean ranjem Južnega Vietnama, s pošiljkami ; tev 'spornih vprašanj med njegovo dr-Rusk in obrambni minister McNamara, j živil, sanitetnega materiala ter indù- žavo in Indijo glede Kašmirja. Za njim
Dean Rusk je v svojem poročilu o strijskih izdelkov.	j	_____
zunanjepolitičnem položaju v svetu pou- j Ameriški obrambni minister McNa- { vt i
darjal važnost vojnih dogodkov v Juž- j mara je pa člane zahodnoevropske de- S SPClO Srečanje Z dentini kabino V VSentirju nem Vietnamu. Tu Amerikanci branijo j mokratske obrambne skupnosti opozar-
Komunistični Kitajci so s svojimi vojaškimi oddelki zaičeli znova izzivati Indijce. Ponovno so vdrli na indijsko področje ter začeli streljati na indijska obmejne stražnike.
svobodo in demokratski sistem pred ko- ; jal na .nevarnost, ki jo za svobodni de-munisti,onimi napadalci ne samo žara- [ mokratski svet predstavlja komunistič-di .varnosti tega področja in ZDA, ampak tudi zaradi varnosti Evrope same.
Kajti, če bi Amerikanci pustili na cedilu napadene Južne Vietnamce in bi pogazili svoje obljube ter pogodbe, ni nobenega dvoma, da bi se komunisti tudi z večjo silo vrgli na Evropo, v prepričanju, da je Amerikanci ne bodo branili. Vse je zagotavljal, da bodo Amerikanci nadaljevali v Vietnamu boj tako dolgo, da bo neodvisnost Južnega Vietnama zagotovljena. Evropske ameriške zaveznike ja pa Rusk prosil, naj tudi
gradil srečo ljudem, Bogu pa brs* «tra-hu izkazoval čast in zahvalo. Sedanje brezbožne oblastnike pa naj privede do spoznanja, da je samo na Gospodovi zapovedi: Ljubi Gospoda svojega Boga, svojega bližnjega pa kakor samega se-
be edino mogoče ustvariti boljšo in naToda in naj mu zagotovi še nadalnje ! srečnejšo človeško družbo.
življenje, da bi lahko v zboru z drugimi narodi izpolnil Njegovo poslanstvo. Tolažbe naj prinese vsem tistim, ki še vedno trpe po zaporih, ki jih sedanja komunistična oblast še vedno preganja samo zato, ker so drugačnih misli in prepričanja, kakor ga pa oznanja obstoječi komunistični sistem s svojo tiranijo. Naj da vsem novih moči, da bodo mogli vztrajati še naprej in tako omogočiti, da bo slovenski narod znova lahko živel in razvijal vse svoje dejavnosti na vseh področjih, si v svobodi in demokraciji dajal postave,
na Kitajska s svojo armado 20,300.000 mož. Zatrjeval je, da bodo kitajski komunisti imeli do leta 1975 zadosti raketnega atomskega orožja, s katerim bodo lahko napadli Evropo in ZDA.
V zvezi s položajem v Vietnamu so listi prejšnji teden poročali, da je se-vernovietnamski kom. predsednik Ho Či Minh pripravljen na razgovore z Amerikanci za rešitev vietnamskega vprašanja. To da je izjavil biv. županu v
4. decembra začeti polet ameriške kabine Gemini-7 je privedel v minulem tednu do prvega srečanja s kabino Ge-anini-6. Slednje se je spočetka držala smola, saj se je 25. okt. po par minutah poleta razletela raketa Agena, katero naj bi 5 ur kasneje dohitela Gemini-6 in se sklopila z njo. Tabo oba člana posadke, Walter Schirra in Thomas Stafford tedaj sploh nista odletela na
narazen, sta vzpostavili medsebojno radarsko zvezo. Radar je odslej naprej ves čas meril razdaljo, podatke dajal elektronskemu računskemu stroju, težkemu 27 kg. Nadaljnje približevanje — človek sam ga nikdar ne bo v stanju dobro 'izpeljati — je vodil elektronski računski stroj in Schirra je le pritiskal gumlbe, nad katerimi je zažarela signalna luč. Dokler je gorela, je moral pritiskati gumb. Tedaj sta delovali
pot okrog Zemlje. Po kasneje napravljenem načrtu naj bi poskušala ujeti. vsaj po dve raketni šobi (od 23 pa' Gemini-7. V tej kabini sta .pilota Frank j rov (!) izpušnih šob) za krmarjenje Borman in James Lowel imela poleg Gemini-6. Nad Zahodnim Pacifikom sta Firenzah Giorgiu la Pila in enemu od j številnih znanstvenih poskusov glavno se kabini približali na 30 m, nato na profesorjev firenške univerze, ki sta : nalogo: podreti vse rekorde in vztra- 3 m in končno sta vozili vštric le pol-ta predlog sporočila italijanskemu zun. j iati 14 dni na poletu okrog Zemlje. j drug meter druga od druge. Več rund min. Fanfaniju, sed. predsedniku glav-j Gemini-6 je v prvem tednu poleta sta vozili kabini v tem prvem rendez-ne skupščine ZN. Ta je to sporočilo' postopoma z dodatnimi raketnimi sunki! vousu, nakar je Gemini-6 v četrtek, 16. poslal ameriški vladi, bi je nato javno popravljala višipo poleta in je 9. dec. dec. srečno pristal v Atlantiku le 20 pozvala |severnovietnamsko vlado naj dosegla staraj vzorno krožno pot s pe- km proč od cilja. Njegovo reševanje in sporoči, če je predlog za mirovne raz- ! «gejem 300 Km in apogejem 310 Km. ! prenos na letalonosilko je zasledovalo v
Za 12. dec. določeni odstrel kabine Ge- televiziji vsaj 20 milijonov Američanov.
■S temi prošnjami stopamo pred božične jaslice. Na slami ležeče božje Dete z otroško vdanostjo in zaupnostjo prosimo, da bi uslišalo naše prošnje. Majhni smo, malo nas je in potrebujemo 'Njegove pomoči, da bi lahko še naprej kljubovali vsem nevarnostim, ki groze našemu narodnemu obstoju. Naša prošnja je tem bolj globoka, ker je trpljenje naroda pod komunisti še vedno veliko.'Skrajšaj čas njegovega trajanja in napolni svobc.de oropane ljudi s svojo močno vero, da prinašaš Odrešenje tudi zanje.
govore resničen ali ne. Na odgovor Se. vernega Vietnama ni bilo treba dolgo čakati, kajti Severni Vietnam je takoj po radijski postaji sporočil, da predlog za razgovore ne odgovarja resnici in da je sploh brez vsake osnove. Istočasno so ponovili svojo zahtevo, da je pogoj za začetek razgovorov izpolnitev vseh zahtev Severnega Vietnama, t. j. med drugim takojšen odhod A-merikan-cev iz te dežele.
Zato se boj v Vietnamu nadaljuje t
mijii-6 je moral biti zo.pet preložen zaradi okvare v raketi Titan. Pač pa je 15. decembra Gemini-6 srečno odletela z rtiča Kennedy ob 10.30 dopoldne po argentinskem času. Gemini-7 je bila v tem trenutku 287 km visoko in 321 km naprej od rtiča Kennedy. 6 minut po odstrelu je bila Gemini-6 že na krožni poti in začelo se je 6 ur trajajoče zasledovanje. Ker je bila Gemini-6 na
Borman in Lowell sta v Gemini-7 nadaljevala obkroževanje in tako podrla vse rekorde, ki so doslej veljali pri vsemirskih poletih. Prebila sta 330 ur v tesni kabini in obrožila 206 Zemljo in preletela okrog 10 milijonov km. 18. dec. sta padla le 18 km od letalonosilke Wasp v morje in prvič v zgodovini poletov je ameriško letalo opazilo, kako Gemini kabina, viseča na padalu pada
vso srditostjo. Amerikanci in Južni liko hitreje kot Gemini-7 in jo je zato
bolj nizki krožni poti, je vozila neko-1 proti morju. Pred 62 leti in enim dne
Vietnamci ob podpori letalstva in topništva ter padalcev napredujejo na več mestih, ameriški težki bombniki so pa prvič napadli veliko severnovietnamsko
dohitevala. Kmalu sta vzpostavili brezžično zvezo, kontrolne postaje na Zemlji .pa so dajale navodila za približavanje. Ko sta bili kabini še 30 kilometrov
vom, namreč 17. dec. 1903, pa je Američan Orwille Wright kot prvi človek letel po zraku 12 sekund in preletel ■—! 37 m na letalu, (ki si ga je Barn z bratom zgradil.
KAJ PRINAŠA ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1966
Na 416 straneh velikega formata je zastopanih 58 avtorjev. Poleg tega je umetniška priloga na 8 straneh na ilustracijskem papirju z reprodukcijami del 7 slovenskih slikarjev in kiparjev v izseljenstvu. Planinskemu poglavju je priključena priloga fotografskih posnetkov naših vrhunskih gornikov. Posebna novost je barvasta priloga, ki prikazuje znamenje v Bariločah v spomin škofu Gregoriju Rožmanu.
Tako je v nekaj besedah opisan Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1966.
Vsebinsko je razdeljen v 8 poglavij:
I.	poglavje je posvečeno DR. JANEZU EV. KREKU OB 100-LETNICI ROJSTVA, članke za to poglavje je zbral in uredil dr. Vinko Brumen. Na 25 straneh je zbral članke najrazličnejših avtorjev, ki opisujejo dr. Krekovo življenje, delo, Kreka kot človeka in težo izgube, ki jo je Slovencem prinesla njegova smrt. Med avtorji so tale imena: Ivan Dolenec, Vinko Brumen, dr. Janez Ev. Krek, France Kremžar, dr. Andrej Filipič, dr. Ivan Ahčin, Frane Terseglav, dr. Franc Logar, Franc Sai. Finžgar, Albin Prepeluh, dr. Celestin Jelenec, dr. Tine Debeljak, Oton Župančič, dr. Anton Korošec, Ivan Cankar, dr. Iv.an Pregelj.
iDr. Brumen je vse te članke tako mojstrsko zbral in povezal, da bo bralec spoznal vsaj v glavnih potezah podobo dr. Janeza Ev. Kreka.
II.	poglavje ima naslov: BOJ SLOVENSKE MANJŠINE V KRŠKI ŠKOFIJI NA KOROŠKEM ZA VERSKI POUK OTROK V SLOVENŠČINI. Sestavil ga je dr. Anton Podstenar.
To je eden najbolj dokumentarnih člankov o boju slovenske manjšine na Koroškem za svoje jezikovne pravice. Že naslovi posameznih poglavij kažejo na vsebno: Koroški Slovenci nekdaj in sedaj, Koroški Slovenci in krški ordinariat, Zgledi vlečejo, Ravnanje krškega ordinariata, in .Stališče krškega ordinariata je zmotno.
To je prvi del te razprave in obsega 45 strani. Nadaljevanje bo v prihodnjem Zborniku.
III.	poglavje so Dokumenti — Razprave in Pričevanje. Resnica o naši borbi je naslov iprvemu članku, ki ga je napisal Rudolf Hirschegger. Je dokumentarno pričevanje, kako so komunisti in Italijani priklicali v življenje vaške straže in kako so gledali na svojo borbo domobranci-borci. Temu članku sledi svojevrsten dnevnik. Objavlja ga ga. Marjana Batageljeva; pisala je ta dnevnik kot 17-letno dekle od tistega dne, ko je zapustila Ljubljano do prihoda v begunsko taborišče. Vsi, ki so napravili to pot, ga bodo brali še s posebnim zanimanjem. Dr. Ljubo Sire nadaljuje svoj zanimivi opis življenja v komunističnih ječah v domovini pod naslovom Dve leti v samici.
Naslednji trije članki nam prikazujejo, kako je v domovini. Lansko leto so bile opisane verske razmere z ozirom na katoliško Cerkev. Letošnji članek opisuje, kako se godi nekatoliškim veroizpovedim v komunistični Jugoslaviji. Pavel Fajdiga pa v svojem članku analizira referate na VIII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, kjer so vođini komunisti kot Tito, Kardelj in Ranković podali jasne smernice komunistom za njihovo delo. Sledi izredno aktualen članek dr. Ljuba Sirca, ki je mednarodno priznan gospodarski strokovnjak. Vsebino članka nakazuje naslov, ki glasi: Titovo gospodarstvo uspeh ali neuspeh?
IV.	poglavje je posvečeno SPOMINU DR. ANTONA KOROŠCA OB 25-LETNtel NJEGOVE SMRTI.
Zanimiv je uvod v to poglavje, v katerem Jurij Biserjan podaja misli in poglede na dr. Korošca tistih Slovencev v domovini, ki se ga spominjajo. Pretresljiva je prošnja teh Slovencev, ki naroča nam izseljencem, da naj v svobodi izklešemo podobo našega velikana dr. Antona Korošca. V naslednjem članku opisuje Joško Krošelj pod naslovom „Borba za konkordat in dr. Korošec“ eno najbolj dramatičnih dob v življenju dr. Korošca. V tej zvezi je Joško Krošelj nanizal v članku vrsto zanimivosti, ki doslej še niso bile objavljene. Sledijo štirje članki, ki opisujejo dr. Korošca v času internacije. Napisali so jih Pavel Grubišič Začetek in konec Koroščeve internacije, Joško Krošelj — Dr. Korošec v Vrnjački banji, Pavel Grubišič Tuzla — najtežji dnevi Koroščeve internacije in hrvatski frančiškan Vlaho Margaretič — Moje srečanje z dr. Korošcem na Hvaru. Sledi članek Marijana Marolta —* Dr. Korošec in kultura. Zaključuje pa poglavje članek, ki ga je napisal ob smrti dr. Korošca Vinko Brajevič, izdajatelj in lastnik splitske Nove dobe.
V.	poglavje bo razveselilo vse, ki ljubijo naravo. Je to poglavje naših gornikov. Jure Skvarča opisuje vratolomno plezanje na Cerro Mellizos. Bralcem se bodo ježili lasje in bodo zmajevali z glavami, ko bodo brali, kakšne fizične napore vzdrži zdravo in mlado telo, ki ga vodi močna volja in ljubezen do gora Prijeten je opis gore Bonete Tomaža Kralja.
VI.	poglavje je zopet anketa. Letos je uredništvo za anketo postavilo ta-le vprašanja:
1.	Kakšni so objektivni konstantni cilji (težnje) slovenskega naroda in kakšni morajo biti cilji slovenske narodne politike (politike v smislu dela za slovensko narodno skupnost) v luči slovenske zgodovine, dela in naporov slovenskih narodnih delavcev in v luči geopolitičnega položaja našega naroda.
2.	Kako si zamišljate državnopravni položaj in odnos Slovenije v bodočnosti in
3.	Kako priti do tega cilja?
Uredniki pravija med drugim v uvodu, da je namen anket tudi ta, „da nas vadijo in navajajo k resnosti in stvarnosti v razpravljanju in k blagi do-
brohotnosti v nasprotovanjih“. Zanimive odgovore na anketo so poslali: Nace Čretnik, dr. Celestin Jelenec, Valentin Z. Jelinčič, Jože Košiček, Marko Kremžar, Dušan Pleničar, dr. Ludo vik Puš, Pavel Rant, dr. Ljubo Sire, Rudolf Smersu, dr. Jože Velikonja, Pavel Verbič in Emil Žagar. Letošnji odgovori so „prvi zbir odgovorov na ta vprašanja“, kakor napovedujejo uredniki.
V.	VII. poglavju je nadaljevanje prikaza tistih Slovencev, ki so se ' izseljenstvu v mednarodnem svetu uveljavili zaradi svojih izrednih sposobnost). Od znanstvenikov je letos dr. ing. Vojimir J. Bratina. Iz njegovega živjenjepisa, zlasti pa iz seznama njegovih referatov ter udeležb na mednarodnih kongresi.-) izhaja, da je resnično mednaradno priznani strokovnjak. V tem poglavju je uredništvo začelo letos objavljati uspehe slovenskih izseljencev tudi iz drugih področij in ne le znanstvenih. Predstavlja tri slovenske umetnike, ki so se uveljavili že v domovini in pozneje nadaljevali svojo ustvarjalno pot v izseljenstvu tako, da so bili deležni mednarodnega priznanja. To so akad. kipar France Gorše, operna in koncertna pevka Franja Golobova ter akad. slikarica Bara Remec.
VIII. poglavje so Razgledi. Najprej je proza Karla Mauserja, njegove pesmi in pesmi Milene Šoukalove. Jože Košiček je prikazal na svojski način osebnost msgra. Janeza Hladnika, dr. Ludovik 'Puš podaja osebne spomine na glasbenika Stanka Premrla, dr. France Gnidovec pa se spominja v preglednem članku p. Antona Prešerna D. J. Sledita spominska članka ing. Albinu Mozetiču in Janku Jazbecu.
Tudi letos Slovenci v zamejstvu niso pozabljeni. Ivan Vodovnik opisuje delo koroških Slovencev v letu 1965, poseben članek pa je posvečen slovenski skupnosti v Italiji.
Slovencem v izseljenstvu so posvečeni razni članki. Lojze Ambrožič st. nam prikaže življenje Slovencev v Kanadi. Lepe slike pokažejo idealizem slo' venske mladine, spominske proslave v Buenos Airesu itd. Zdravko Novak nadaljuje pregled knjižnih izdaj zamejskih in izseljenskih Slovencev. Poseben članek je napisal Marijan Marolt k reprodukcijam slovenskih slikarjev in kiparjev, ki so objavljene v umetniški prilogi. Avtorji teh so: France Ahčin, Ivan Bukovec, France Gorše, Andrej Makek, Bara Remec, Jože Vodlan in Miro Zupančič.
Janko Hafner piše zopet že tradicionalno kroniko človeških posegov v vsemir, kjer podrobneje obdeluje srečanje Marinerja 4 z Maršem in izredna odkritja na osnovi fotografij z Marsa.
Ovitek Zbornika 1966 je delo akad. slikarice Bare Remec.
KOROŠKA
Proti dvojezičnemu napisu
V Šmihelu se je bistriška občinska j uprava pred letom odločila prenoviti ob- j činsko hišo. Gradbeno delo je precej po- j časi napredovalo ter je po mnenju nekaterih prenovitev hiše veljala vsaj toliko, kot bi stala nova stavba.
Prenovljeno poslopje je bilo letos 14. novembra izročeno svojemu namenu. Blagoslovil je nove prostore šmihelski dekan Kristo Srienc ob navzočnosti župana Simona Woschanka, vseh občinskih svetovalcev vo uslužbencev, nekaterih gostov in domačinov. Po blagoslovitvi je g. dekan v nagovoru poudaril, naj bi se v novi hiši v vseh sklepih v blagor prebivalstva uveljavljala vedno načela, ki družijo in ne pota, ki ločijo, župan Woschank se je zahvalil za njegova izvajanja in zatrdil, da se bo občinsko vodstvo trudilo za dosego cilja, ki je splošni blagor vsega prebivalstva.
Vendar pa bo prenovljena občinska hiša v opomin vsem koroškim Slovencem, ki so dobronamerno volili socialistično stranko in ne samo šmihelcem. V Šmihelu je bilo na socialistični listi izvoljenih 7 svetovalcev, 4 pripadajo slo" venski listi in dva avstrijski ljudski stranki. Socialisti na Koroškem se radi izdajajo za zagovornike Slovencev in zaradi „podpore“ titovci podpirajo socialistično stranko. Toda tudi tu velja: Po njih delih jih boste spoznali! Saj je vsem znano, da je socialisti Wedenig kot deželni glavar odpravil obvezno dvojezično šolo, ki so jo prej kazali vsemu svetu kot vzor pravične in modre ure-
ditve manjšinjskega vprašanja. Razen tega ne manjka še mnogih drugih znakov, ki kažejo, da socialisti le love slovenske glasove, podpore manjšini pa bore malo dajo.
V Šmihelu oziroma v bistriški občini je najmanj 90% občanov s slovenskim maternim jezikom, zato so slovenski odborniki na seji 17. septembra pred koncem obnovitvenih del občinske hiše vložili 'predlog za dvojezičen napis na hiši. Na seji so bili navzoči vsi odborniki razen enega socialističnega. Pri glasovanju so za predlog oddali glasove vsi štirje slovenski odborniki, pet članov socialistične stranke pa je — ker se pač vneto borijo za slovenske zahteve — glasovalo proti. (Prav tako kot ob plebiscitu.) Župan Woschank, socialist, se je tud‘i vzdržal, ker mu ni bilo treba glasovati proti. Odborniki avstrijske ljudske stranke so se pač vzdržali, saj so itak socialisti opravili delo namesto njih. Vsi namreč vemo, da koroški del avstrijske ljudske stranke ni ravno preveč naklonjen Slovencem. Zato pa je važno zadržanje socialistov. Po tem izzivalnem postopanju socialističnih odbornikov je res čas, da vsi dobromisleči Slovenci spoznajo potrebo in važnost voliti slovenske odbornike pri naslednjih volitvah v vsej Južni Koroški in ne samo v Šmihelu. Kajti le ti bodo res zastopali slovensko prebivalstvo, branili njihove pravice in uveljavljali zahteve, ki jim pripadajo po državni pogodbi.
ARGENTINA
Notranji minister ar. Paimero se je iz Rima vrnil v Buenos Aires. V ILmu je bil z zun. min. dr. Zavalom Ortizom na slavnostih ob zaključku II. vatikanskega koncila. Kot predsednic odbora za pripravo proslav 150-letnice argentinske neodvisnosti leta 1966, je povabil na to proslavo v imenu argentinske vlade tudi papeža Pavla VI. Prav tako predsednika italijanske vlade Alda Mora.
V Tucumanu je težko stanje. Delavstvo v več sladkornih tovarnah že od septembra ni dobilo prejemkov. Na več mestih je prišlo do hudih izgredov, v katerih je bil ubit tudi eden od gre-mialnih funkcionarjev. Napetost je nekoliko popustila, ko je zvezna vlada nakazala tucumanskemu denarnemu zavodu 300 milijonov ipesov za izplačilo zaostalih delavskih prejemkov. Z izplačili po-vsod še niso pričeli. Zaradi tega je prišlo pred clnevi v Tucumanu do ponovnih izgredov, pri katerih je skupina demonstrantov razbila poslovne prostore Tucumanske sladkorne družbe, ki je v neposredni bližini tamkajšnje pokrajinske vladne palače. Zaradi tega napada so razne industrijske ustanove poslale vladi proteste, v katerih zahtevajo zavarovanje zasebne lastnine, sodne oblasti pa ugotavljajo povzročeno škodo v poslovnih prostorih imenovane družbe. iSpriičo gornjih izgredov je provincijska vlada v Tucumanu za čas 10 dni prepovedala vsa javna zborovanja in obhode. Sindikat delavstva v sladkornih tovarnah je objavil protest proti tej vladni odredbi ter objavil, da je ne jemlje na znanje. Po zatrdilih sindikalnih zastopnikov dolgujejo sladkorna podjetja delavstvu na neizplačanih plačah okoli 12 milijonov pesov.
HENRIK, GOBAVI VITEZ v San Justu
Na sveti dan bo Kulturni odsek v San Justu predstavil Meškovo igro Henrik, gobavi vitez. Morda se komu zdi, da ni v redu, da se na sveti dan vabi ljudi iz domačega kroga v društveno dvorano, toda v tem primeru je tak .pomislek neutemeljen. Nasprotno: igra je namenjena prav za božični dan. Je to namreč stara srednjeveška zgodba, ki jo je Meško samo priredil in I ponašil. V njegovi obliki se je priljubila slovenskemu občinstvu ter je postala že prava slovenska ljudska igra. Je to zgodba o srednjeveškem vitezu, ki je šel na križarsko vojsko, doma pa je pustil nevesto. Toda, ko se vrne, prinese s seboj gobavo bolezen. Nevesta ga zapusti. Toda, dekle, katero je sre-I čal ob vrnitvi, se zaljubi vanj, ter na-j pravi dolgo pot z romanjem v Rim, da j bi izprosila zdravje svojemu ljubemu, j Ko se vrne z dolge poti, se je zgodil čudež: na sam sveti dan čudežno ozdravi vitez. Božič je prinesel zdravje telesu ter povezal dve ljubeči duši. To je misterij o gobavem Henriku, ki ga je Nemcem na primer priredil Hauptmann, Slovencem pa Meško. Meško je umrl lansko leto devetdesetletnik in je zato prav, da se ga spomni tudi slovenski oder v tujini, zlasti še z igro, ki je kot nalašč usmerjena v praznovanje čudežnega božičnega dne. Igro režira gospod Špeh.	td
ftuiü —............jjM |!”Bg5”SB.g5ggBŠgg5”liill!_J—BBSBlgllLL!—
4. zasedanje II. vat. vesoljnega cerkvenega zbora
2. poglavje: Napredek kulture
Poglavje se deli v tri dele:
1. Stanje kulture v modernem svetu (odstavek 65—68). 2. 'Nekatera načela z zvezi z napredkom kulture (odstavek 69—71). 3. Nekatere najnujnejše dolžnosti katoličanov do kulture (odstavek 72—74).
1. Stanje kulture v modernem svetu.
Kulturne vrednote morejo postati last vseh, brez izjeme, bodisi posameznikov ali narodov, vsi imajo pravico do kulturnih dobrin. Ni pa to kulturno bogastvo pri vseh enako, vsak narod ima lastno kulturno dediščino, svojski narodni duhovni zaklad (odstavek 65).
Napredek znanosti in tehnike in nova obveščevalna sredstva so povzročili nov pojav imenovane „čredne kulture“ (težnja po poenotenju in po poenostavljenju starih navad in običajev, po drugi strani vedno bolj soglasno in svetovno uveljavljenje in širjenje novega načina mišljenja, dela, uporabe prostega časa itd.). Istočasno je povečana kulturna izmenjava med narodi ustvarila oziroma ustvarja neko nadnarodno svetsko kulturo (odstavek 66).
človek ima poseben od Boga dobljeni dar, da more biti ustvarjalec in širitelj svoje kulture in kulture svojega naroda.
To dolžnost spremljajo razne težave. Želja po čim tesnejših zvezah s tujimi kulturami pogosto neprijetno vznemirja že stoletja ustaljeno družbeno življenje. Velikokrat je nova kultura nevarna stari modrosti in posebnim značilnostim posameznih narodov. Nevarnost podcenjevanja in okvare običajne klasične kulture je še večja v primeru spojitve stare kulture s kulturo, porojeno iz mrzličnega znanstvenega in tehničnega napredka.
2. Nekatera načela o kulturnem napredku
Besedilo najprej pokaže na soglasje med poslanstvom vladanja zemlji, ki ga je Stvarnik dal človeku, dalje med iskanjem spoznanja Boga in med razvojem kulture. Kolikor globlje preiskuje človek skrivnosti narave in tajne človeškega duha, toliko jasneje in mo-gočneje se vernemu srcu razkriva Bog, ki je vse stvari ustvaril in jih v Kristusu prenovil (odstavek 69).
Blagovest odrešenja in kultura sta tesno povezani. Bog se je pri razodetju vedno posluževal kulturnih pripomočkov in načinov prav tiste dobe v kateri se je razodetje vršilo, od začetka do razodetja po učlovečeni Besedi. Cerkev je prav tako v vseh časih iskala v vseh kulturah tista in taka sredstva, toi so ji čim bolj učinkovito pomagala odkriti in širiti pristni božji nauk. Kljub temu vemo, da Cerkev ni vezana izključevalno le na en narod in da se more prilagoditi vsaki pravi kulturi.
V tem smislu je evangelij res kvas, ki z bogastvom prejetim o’d zgoraj oplaja duhovna semena in talente posameznih narodov in časov, jim daje moč, jih dopolnjuje in prenavlja v Kristusu (odstavek 70).
Kultura mora biti del celotnega razvoja in zgradbe človekovega značaja. 'Da se to polno doseže, mora biti kultura svobodna in neodvisna. Že 1. vatikanski cerkveni zibor je zagovarjal zakonito neodvisnost kulture. Javne oblasti morajo ustvarjati ugodne razmere in podpirati kulturno življenje. Poleg tega je naloga oblasti, da preprečijo vsako zlorabo kulture, da se ta ne
spremeni v slepo orodje političnih, gospodarskih in drugih sil (odstavek 71).
3.	Nekatere najnujnejše dolžnosti katoličanov do kulture.
Prva dolžnost je ta, da vsem ljudem priznavamo pravico do čim višje stopnje kulture, ne glede na barvo, na narod ali na sedanjo stopnjo civilizacije. Vsem je treba posredovati vsaj imenovano „osnovno kulturo“.
Ob vseh zunanjih pripomočkih in celo obveznosti šolske izobrazbe pa še vedno ostane dolžnost nadaljnje samo-vzgoje.	. ’ I
Človek mora biti popolnoma svoboden pri iskanju resnice. Prav tako ima pravico, da v mejah nravnosti in skupne blaginje svobodno širi svoje mnenje. Prav tako mora vsak človek imeti pravico prav iz tega namena, da si more ustvariti pravo sliko npr. o političnih dogodkih, mora imeti možnost in svobodo, da iz zanesljivih in nepotvorje-nih poročil te dogodke spozna.
Glede leposlovja in umetnosti sploh mora biti s strani vlade priznana in zagotovljena popolna svoboda (odstavek 72).
Odlok poudarja važno mesto in poslanstvo družine pri vcepljanju kultur-
nega in narodovega bogastva v otrokovo dušo. V tem odstavku je tudi misel o izrabi prostega časa (odstavek 73).
Ob koncu tega poglavja odlok poudarja važnost čim večjega soglasja med človeško kulturo in med krščanskim naukom. Cerkev želi, da bi verniki živeli povezani z ostalimi ljudmi in da bi se čim bolj vživeli v njihovo mišljenje in čutenje, kar se v veliki meri izraža prav v kulturi.
Nova znanstvena odkritja nalagajo bogoslovnim učiteljem nova raziskava-nja in utemeljevanja, da bi v modernem gledanju na svet ne ostalo skrito v temi, spoznavanje in Priznavanje Boga ter da ne bi prevladalo mnenje, da vera in znanost že nista več združljivi.
Tisti verniki, ki so na odgovornih mestih in tudi sicer vsak v svojem okolju, morajo stalno pričati, da je Cerkev Zmeraj bila in je tudi še danes ne samo velika občudovalka, ampak tudi skrbna varuhinja vsake resnične kulture. Vsi verniki so vabljeni in pritegnjeni h kulturnemu delu: eni s sprejemanjem in drugi z ustvarjanjem kulturnega bogastva; in enim in drugim dopušča Cerkev popolno svobodo v mejah vere in nravnosti (odst. 74). J. Re.
/wfk
■ae
V komunističnem dirigiranem gospodarstvu je neprestana zmeda in nered. Enkrat ni tega blaga, zopet drugič ni mogoče dobiti drugih stvari. Zadnjič smo poročali o velikem pomanjkanju zdravil. Danes imamo podatke, da je v Sloveniji izredno pomanjkanje tudi betonskega železa. V „Delu“ beremo namreč o tem tole: „V Sloveniji čutijo domala vsa gradbena podjetja neznansko pomanjkanje betonskega železa. Če ne drugo, potem je že majhna umetnost dobiti to gradivo. Sredi letošnjega avgusta je Stavbar poslal človeka te nabavne službe na lov za betonskim železom. Med drugim se je oglasil pri vojvodinski agenciji v Novem sadu. Tam je našel betonsko železo. Toda na agenciji so rekli: ‘Prodamo 100 ton betonskega železa, če vzamete hkrati tudi milijon kosov zidne opeke.’ “ Tako Delo, ki za tem pove še, da Stavbar v to ni mogel privoliti, ker je v Sloveniji stavbne opeke zadosti. Kazen tega bi pa isto 'podjetje poleg opeke moralo kupiti še 4000 kub. metrov fasadnih odrov. Isto podjetje tudi ni moglo kupiti bentonskega železa v beograjskem Tehnoprometu. Zastopniki tega podjetja ,so mu sicer ponujali 100 ton bentonskega železa, toda samo pod pogojem, če Stavbar vzame istočasno tudi za tri milijone dinarjev raztegljivih nosilcev.
Prvi teden v oktobru je doma posvečen otroku. V' ljubljanskem Delu uvodničar ob tej priložnosti ob primerjavi lani izvršenega dela za otroke s sedanjim stanjem ugotavlja naslednje: „Vrsta dokumentov, resolucij, priporočil zaman čaka na dejanja. Odstotek otrok v vzgojno varstvenih ustanovah je že leta skoraj nespremenjen in se ne premakne s predzadnjega mesta na evropski lestvici. Sistematičnih zdravstvenih pregledov otrok je iz leta v leto manj, uspehi v osnovnih šolah se le polževo premikajo navzgor. Otroška igrišča so mnogokrat prekopana brez ustreznih nadomestil, še naprej gradimo šole brez telovadnic itd., itd. Gospodarska reforma je vse to zaostrila.“ Zatem ugotavlja, da je bilo največ, kar je bilo ob gospodarski reformi moči zagotoviti, to, „da družbenih sredstev po reformi ne bo manj. Vsi pa vemo, da
Ì milijon pred reformo in milijon po re-! formi še dolgo nista enaka. Posledice pa so zvišanje cen oskrbnemu dnevu v vzgojno varstvenih ustanovah, cen šolskim malicam, zmanjšanje ali ukinjanje dodatnega pouka, krožkov in podobno. Zato je tudi manj otrok, ki prejemajo šolske malice v vzgojno varstvenih ustanovah, pa tistih otrok, ki so socialno in vzgojno najbolj potrebni varstva.“ Svoja izvajanja pisec članka zaključi s pozivom: ,Ne govorimo več toliko, ukrepajmo! Besedi in časa zanje je bilo v preteklosti dovolj in preveč.“ V Ljutomeru je umrl na svoji domačiji pesnik in pisatelj Cvetko Golar Rojen je bil 4. maja 1879 v Gostečah pri Sori ter je dočakal 87 let starosti. Izdal je naslednje pesniške zbirke: Pisano polje, Rožni grm, izbor pesmi Poletno klasje in Njiva zori. V knjigi so izšle tudi kmečke povesti in Pastirjeva nevesta. Napisal je tudi nekaj dramatskih del, ki pa ne dosegajo umetniške višine pesniških zbirk in povesti. Te so Vdova Rošlinka, Dve nevesti in Dekle
z rožmarinom. Za otroke je izdal Bob za mladi zob. Izdal je tudi več prevodov ruskih pravljic.
Slovstveni zgodovinar Ivan Grafenauer pravi za Golarja, da je v sloven-„pesništvu to, kar je bil njegov rojas Ivan Grohar v slikarstvu, poet narave in njenega življenja, pesnik domače grude, polja in cvetja, sonca in zvezd, nevihte in viharja, kmetiškega dela in razveseljevanja“.
Umrli so. V Ljubljani: Stanko Kogej, Antonija Flego roj. Majer, Matija Vrtovec, Jakob Kušar, posestnik, Marija Koželj roj. Plahuta, Marija Cir-man, vdova zdravnika, France Oblak, Anton GodešaT, Ivan Leban, upok., Berta Drašček roj. Hočevar, Ferdinand Rozman in Filip Hadalin, 'šef postaje v Dutovljah, Herman Tavčar v Komnu, upok. v Mošah, Maks Mencinger, upok. v Bolnicah, Danica Suchy roj. Mayr v Kranju, Janez Ureivec, upok. v Gorjah, Miha Hemler v Stezicah, Katarina Zatler roj. Naglič v Stožieah, Matija Stupica, zakristan na Brezjah, m. Aleksija Erzar, šolska sestra v Domžalah in Nada Pol en ek v Celju.
SLOVENCI V ARGENTIMI
BUENOS AIRES
Slovenskim družinam želi blagoslovljen božič in vso srečo v novem letu Anica Kraljeva, urednica zaglavja Žena in njen svet.
Osebne novice
Družinska siječa. V družini Pavla Bajde in negove žene ge. Fride roj. Mlinar v Mendozi se je rodila hčerka, ki je pri krstu dofbila ime Amalija Cecilija. Srečnim staršem naše čestitke.
CASTELAR
Na Slovenski pristavi smo imeli na praznik Brezmadežne 8. decembra spominsko prireditev ob 25-letnici smrti dr. Antona Korošca. O njegovem življenju in delu za Slovence je govoril biv. Koroščev osebni tajnik g. Joško Krošelj, ki je zbranim rojakom povedal tudi več čisto osebnih spominov iz življenja dr. Korošca. Govornikovim izvajanjem so vsi sledili z živim zanimanjem.
V soboto, 11. decembra je bila na Pristavi slovenska ohceit. Ženitovanjska gostija je bila ob poroki gdč. Marjance Berlotove in Marijana Bude. Je bilo
PREDNAROČILA ZA ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE SPREJEMAJO:
V	Slovenski hiši, Ramón Falcon 4158, uprava Svobodne Slovenije in Dušnopa-
stirska pisarna.
V	Yßeh slovenskih domovih: Berazategui ga. Anastazija Cvetko; Carapachay
Ivan Žnidar; Naš dom v San Justu Jože Miklič; Somškov dom v Ramos Mejii ga. Ema Kessler-Blejčeva; Slovenski dom v San Martinu Pavel Pristovnik in v Slovenski vasi Ivan Lužovec.
Dalje sprejemajo prednaročila in predplačila:
Gdč. Mara Bidovec, Lojze Erjavec, Ivan Gorišek, Peter Klobovs, Joško Krošelj, Maks Osojnik, Lojze Sedej in Simon Rajer.
V	Chapadmalalu Slavko Tršinar, v Miramaru Lojze Trpin in Tone Japelj, v
Mendozi Rudolf Hirschegger in v Barilochah dr. Vojko Arko.
V	prednaročilu je cena 800 pesov do vključno 31. decembra. Za pošiljatev po pošti v Argentini je doplačati 70 pesov. Za pošiljatev v inozemstvo za vsak
izvod 100 pesov. Od 1. januarja bo cena Zborniku 1000 pesov za izvod.
prvo na Pristavi in je dokazalo, da so prostori na Pristavi zelo pripravni tudi za take večere in prireditve.
CARAPACHAY
Zopet je smrt posegla v našo malo skupino in nam iztrgala zavednega člana Cirila Ažmana, katerega smo prejšnji teden spremili na pokopališče v Olivos. Pokojni je bil samski, star 46 let. Doma je bil iz Podlbrezja na Gorenjskem. Kot nemški mobiliziranec je bil med vojno na Norveškem, nato pa v Italiji, kjer je prišel v angleško ujetništvo. Po vojni je ostal v begunstvu. Leta 1948 je prišel v Argentino. Delal je vsa leta v tekstilni stroki in si je zgradil prijeten dom v Villa Adelina. Bil je dobrega srca in veselega značaja, zato je imel mnogo prijateljev. V domovini zapušča sestre in ibrate, tu-knj pa dosti prijateljev. Naj počiva v miru in naj mu bo lahka argentinska ■zemlja.
SLOVENSKA VAS
Šahovski turnir se je pred kratkim končal, 'katerega je organiziralo društvo Slovenska vas. Turnir je bil zelo
zanimiv in napet do konca. Posebne omembe je vredna borba za drugo mesto. Za še boljši potek hi bilo brez dvoma pri večini igralcev potrebno več teoretičnega znanja in tudi več vaje. Rezultati so bili naslednji: 1. Lojze čr-nak 9 točk od 10 dosegljivih, 2. Jože Črnak 7,5, 3. Franček Nabergoj 7,5, 4. Lovro Berčič 7, 5. Franci Sušnik 7, 6. Stane Kunc 6.5, 7. Maks Jan 4, 8. Tone Novljan 3,5. 9. Slavko Reven 1 točka in 10. J. M. 0 točk.
SLOVENCI PO SVETU
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Dne 12. novembra je minilo že eno leto od smrti nadarjenega glasbenika pevovodje Ladislava Lempla, ki je imel veliko znancev in osebnih prijateljev tudi med Slovenci v Argentini in zlasti med tistimi, ki so bili v italijanskih taboriščih. Pokopan je na pokopališču v Clevelandu.
V	Baragovem domu je bil 28. novembra 9. redni občni zbor Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev. Za zveznega predsednika je bil znova izvoljen pisatelj Karel Mauser.
V	Clevelandu je umrla ga. Marija Roesmann, žena Jožefa Roesmanna, bivšega ravnatelja papirnice na Vevčah pri Ljubljani. Pogrebna maša zanjo je bila 30. novembra. Rajna je v zadnji vojni izgubila sina Jožeta, ki je padel kot domobranec na Osolniku, in zeta Jaroslava Novaka, moža hčerke Romane. Naj počiva v miru.
Poročila sta se ing. Janez Sodja in Katarina Burgar. Živita v mestu Syracuse.
PO ŠPORTNEM SVETO
Celjski Kladivar je na državnem moškem ekipnem prvenstvu v lahkoatle-tiki letos prvič osvojil naslov jugoslovanskega prvaka. Tekmovanje je bilo v Beogradu med Kladivarjem, Partizanom, Slavonijo iz Osijeka in Rdečo zvezdo, v Ljubljani pa med Ljubljano, Olimpijo, Mladostjo iz Zagreba in Sarajevom. Kladivar je zbral 35223 točk, lanski prvak partizan 34923, slede Slavonija 32646, Ljubljana 28771, Olimpija pa je sedma s 25738 točkami. Na tekmovanju ni bil postavljen noben rekord, vendar pa so rezultati dokaj dobri, čeprav vreme ni bilo ravno naklonjeno. Tekmovanje je bilo namreč 9. in 10. oktobra. Dolgoprogaš Červan iz Celja je znova dokazal, da je v izredno dobri formi. Na 5000 m je zmagal v času 14:1,4 pred klubskim kolegom Žuntar-jem za 3 sek. Na 10.000 m je pustil drugega najboljšega jugoslovansik.ega tekača kar za cel krog in postavil čas 29:7.6. Dober rezultat je postavil tudi
Odbora
SLOVENSKE DEKLIŠKE ORGANIZACIJE in
SLOVENSKE FANTOVSKE ZVEZE
želita vsem članicam in članom, kakor tudi vse) ostali mladini veselja in sreče polni božič ivi obilo božjega blagoslova v novem letu 1966.
1
Zakl juček šolskega leta v slovenskih teča j ih
SAN MARTIN
Zaključek šolskega tečaja škofa dr. Gregorija Rožmana je bil v nedeljo 5. decembra popoldne na športnem prostoru Slov. doma v San Martinu. Na zaključno prireditev so prihiteli tudi starši. Uvodne besede je spregovoril predsednik krajevnega šolskega odbora prof. Stanko Hafner, ki se je zahvalil g. katehetu in učiteljstvu za njihovo požrtvovalno delo pri vzgoji naše mladine. Nato je spregovoril katehet g. župnik Gregorij Mali ter poudaril potrebo gojitve verske in narodne zavesti pri naši mladini. Sledili so nastopi učencev in učenk, deklamacije poedincev in skupin, petje pod vodstvom g. Pavšerja, igranje štirih učenk na melodike, kratke igrice In podobno. Vse točke so skrbno pripravili voditeljica tečaja gdč. Katica Kovač, gdč. Saša Hartman in g. Boris Pavšer. V zaključni točki je gdč. Kjo-vač spregovorila nekaj vzpodbudnih besed letošnjim absolventom tečaja ter jim je izročila spričevala. Kulturni referent Slov. doma v San Martinu g. Rudolf Smersu se je v imenu slovenske skupnosti v San Martinu zahvalil katehetu in učiteljstvu za njihovo veliko vzgojno delo ter je v imenu doma vsakemu izmed letošnjih absolventov poklonil v spomin izvod dr. Odarjeve knjige „Večnost in čas“.
Kmalu po zaključku šolske prireditve se je začelo miklavževanje s kratkim
Miklavževim prizorom, ki ga je napisal g. Marijan Marolt. V prizoru je na prijeten način pojasnjen razvoj češčenja sv. Miklavža in navad, ki so v zvezi s tem svetnikom. Pod vodstvom g. Rožanca so igralci lepo odigrali svoje vloge. Razveseljivo je bilo, da so z mladino sodelovali tudi naši priznani igralci oz. igralke (ga. Nataša Smersujeva in g. Janez Zorec). Igri je sledilo obdarovanje otrok. Pohvaliti moramo lepe obleke nastopajočih zlasti pa Miklavža.
SAN JUSTO
Slovenski tečaj „France Balantič“ v San Justu je zaključil šolsko leto dne 4. t. m. Na lepo pripravljenem odru so otroci v kratkih prizorih pokazali del tistega, kar so se med letom naučili. Videli smo prizorček „Miške in mucek“, deklamacijo „Ciciban teče v zeleni dan“. Lepo je bil pripravljen skupni nastop starejših učencev, ki so nas v odlomkih iz Gorjančevega Pavleka in ob lepi slovenski pesmi povedli v domovino, katero oni ne poznajo, marsikomu izmed starejših pa so stopile solze v oči.
Predsednik šolskega odseka g. Albert Malovrh se je v imenu vseh staršev zahvalil g. dr. Alojziju Starcu, gdč. Angelci Klanšek in vsem učiteljskim močem za njihovo požrtvovalno in nesebično delo, obenem pa prosil starše Sodelovanja, tako doma. kakor tudi v -šoli, da bodo uspehi v bodoče še večji. Isto misel o sodelovanju doma je izrazil tudi
g. dr. Starc, ki je poudaril, kako je potrebno za otrokovo narodnostno, versko in moralno vzgojo redno obiskovanje slovenskega tečaja in kasneje slovenske družbe v domovih in drugih organizacijah.
Učenci — 2 dečka in 8 deklic, ki so letos dovršili slovenski tečaj, so v spomin dobili knjigo Poezije Franceta Balantiča.
Po končani prireditvi je navzoče obiskal Miklavž, ki je pridnim pa tudi ■drugim otrokom razdelil darila, ter jih še enkrat opozoril na uporabo slovenskega jezika tudi med počitnicami.
SAN MIGUEL
V nedeljo, 12. decembra, je bila zaključna šolska prireditev tečaja Simona Gregorčiča. Vsa prireditev je bila pod geslom: „'Slovenska beseda je vredna truda!“ Po uvodnih besedah učiteljice gdč. Mije Markeževe so se vrstile deklamacije, recitacije In prizorčki, ki so se jih šolarji dobro naučili. Nekaj skicfptičnih slik 'Slovenije, ki so nas prestavile v lepoto domovine, je poživilo prireditev. Posebej je treba pohvaliti nastop treh šolarjev, ki so že pred nekaj leti dokončali tečaj. Rupnikovi sestri Ljudmila in Veronika sta v narodnih nošah prinesli vonj domače zemlje, Ivan Kogovšek pa je s Sardenko-vim „Naročilom“ izvabil solze v oči.
Za zaključek sd vsi nastopajoči recitirali Slomškove besede: „Sveta vera bodi nam luč, materin jezik bodi nam ključ do zveličavne narodne omike.“
Mislim, da smo vsi čutili ob konca
Vsetk teden ena
SVETA NOČ
Sveta noč, blažena noč!
Rise že spi, je polnoč; le Devica z Jožefom tam v hlevcu varje Detece nam. Spavaj, Dete sladko.
Sveta noč, blažena noč!
Prišla je nam pomoč;
Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli.
Rojen je Rešenih.
Sveta noč, blažena noč!
Radostno pevajoč; angeli Gospoda slave, mir ljudem na zemlji žele: človek, zdaj si otet.
Vivod v skoku v višino, bil je z 201 cm drugi, prvi je bil Andjelkovič s 204 cm.
V	Osijeku in Zagrebu pa je bilo damsko prvenstvo. V Osijeku so se merile atletinje domače 'Slavonije, Kladi-varja, Sente in Trešnjevke, v Zagrebu pa Mladost, Maraton iz Sombora, Željezničar iz Sarajeva in Branik iz Maribora. Prvo mesto je osvojila Slavonija s 18786 točkami, drugo mesto je pripadlo Mladosti s 16959, atletinje lanskega prvaka pa so s 16952 točkami zasedle šele tretje mesto.
OBVESTILA
Učenci Jegličevega tečaja se bodo zbrali za izlet v nedeljo 26. dec. ob S v Slovenski hiši.
Počitniški tečaji na Pristavi se bodo začeli po Svetih Treh Kraljih, za na-raščajnice (celodnevni) in dekleta (večerni) ,o.b sredah, za naraščajnike (celodnevni) in fante (večerni) ob četrtkih. Podrobnejša obvestila bodo sledila.
Silvestrovanje v Slovenski vasi se bo začelo ob 20.30. Lep spored, domača godba, žrebanje, izvrstna kapljica in dober prigrizek.. — Vabi odbor društva Slovenska vas.
Slomškov dom prireja v nedeljo 26. decembra izlet, kjer bo tudi možnost kopanja. 'Prijave zanj se sprejemajo do sobote 25. dec. zvečer.
Slomškov dom vabi rojake na veselo SILVESTROVANJE, ki ho v starih in novih prostorih doma.
iSanmartinski krožek SDO !bo imel v nedeljo 26. decembra točno ob 9.30 v prostorih sanmartinskega doma božični sestanek, na katerem bo govoril č. g. Gregor Mali. Vabljene vse članice in tudi ostala sanmartinska dekleta.
V	Našem domu v San Justu bo v nedeljo dne 26. decembra t. 1. po slovenski maši predaval g. Jože Bernik iz ZDA o življenju Slovencev v tej državi. 'Vsi vabljeni.
Družabna pravdia priporoča vsem rojakom, zlasti vsem javnim delavcem in mladini, da naj se seznanijo s krščanskim socialnim naukom, ki je obsežen v papeških okrožnicah „Mati in učiteljica“ ter „Mir na zemlji“, ki so v slovenskem prevodu na razpolago v Dušnopastirski pisarni po 60 pesov izvod. Prav tako priporoča nakup dvojne številke Družabne pravde, ki je v celoti posvečena dr. Janezu Ev. Kreku, začetniku krščanskega socialnega gibanja na Slovenskem, številka je na razpolago v Dušnopastirski pisarni za ceno 50 pesov izvod.
! prireditve, da je slovenska beseda res , „lepa, ubrana, nesmrtna“ in vredna našega truda.
Po prireditvi je bila razdelitev spričeval, nato se je katehet tečaja č. g. dr. Alojzij Kukoviča zahvalil Kogov-škovim za prostor, ki ga z vso pripravljenostjo dajejo na razpolago temu tečaju.
V	prijetnem razgovoru in dobrem prigrizku smo še dobro uro pokramljali in se nato zadovoljni razšli na svo-, je domove. .
BARILOCHE
V	nedeljo 6. decembra se je zaključil tukajšnji šolski tečaj „Jakoba Aljaža“.
Omejeno število šolskih otrok — samo pet učencev je obiskovalo drugi letnik — in skromna sredstva so ovira, ki jih je težko premostiti. Zato je bila zaključna prireditev za nas vse pravo presenečenje. Dokazala je, da se da tudi v našem malem okviru nekaj doseči, samo dosti dobre volje je treba. Učiteljica ga. dr. Grzetičeva je vložila res vso vnemo in trud v pripravo otrok za ta šolski praznik. Zato pa je igrica „Rdeča kapica“ tako v sceneriji kot v izvedbi izpadla tako odlično, da boljšega sploh ni mogoče želeti. Po igrici so učenci tečaja dovršeno deklamirali Jenka, Prešerna, Župančiča, Gregorčiča in Cankarja. Za zaključek so dobili izpričevala, gostje pa so bili počaščeni z zakusko. Učenci so se z rožami zahvalili gospe Grzetičevi za njeno več- S mesečno prizadevanje. ,	j
Slovensko planinsko društvo v Argentini
Buenos Aires — S. C. Bariloche želi
vsem članom ter rojakom Misel božič in srečno ter uspešno novo leto 1966
Slovenski dom
Carapachay
želi vsem članom, prijateljem in rojakov po svetu milosti polno novo leto obenem pa vabi na veselo SILVESTROVANJE
Božič 1965
„Mislil bom na vas vse v božičnih dneh. Marsikaj bridkega je šlo mimo, marsikaj strupenosti, toda še vedno mislim, da vse to tiho potaknimo v slamo, na kateri počiva božji otrok in trdno, trezno kot zreli možje in fantje delamo za dobro naroda v organizaciji, ki ji moramo posvetiti vso našo skrb."
Iz/ 'božičnega pisma predsednika ZDSPB Karla Mauserja
Blagoslovljene praznike in mnogo zdravja v novem letu vsem članom in prijateljem ter vsem svobodnim Slovencem želi DSPB — Buenos Aires
Blagoslovljen božič in srečno novo leto 1966
MAKS BORŠTNIK
Tronador 4710	Buenos Aires
T. E. 701-7329
F ERA V BOŽIČNO BLAGOVEST NAM BODI POMOČ V TEŽAVAH ZASEBNEGA IN JAVNEGA ŽIVLJENJA. BLAŽI NAM VOLJO, DA BOMO SPREJEMALI RESNICO IN ISKALI NOVIH POTI SKUPNOSTI V ZDRAVEM OZRAČJU MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVANJA IN ISKRENEGA UPOŠTEVANJA. BUDI NAJ NAM PA TUDI UPANJE, DA BO DOMOVINA KONČNO REŠENA ZA KRŠČANSKI RED IN S TEM TUDI ZA ČASNO SREČO.
V TEM ZADOVOLJSTVU, BLAGE VOLJE, A POLNI POGUMA, STOPIMO V NOVO LETO 1966, KI NAJ BO VSEM. ZDRAVO, SREČNO
IN USPEŠNO!	„	..
i	Zedinjena Slovenija
Vsem rojakom v Argentini in po svetu se Vam
SLOMŠKOV DOM
ob zaključku leta prisrčno zahvaljuje za vso podporo >n naklonjenost.
Po Vaši velikodušnosti že raste nova moderna stavba, ki naj postane središče in žarišče slovenstva v Ramos Mejii.
Slomškov dom upa tudi na Vašo nadaljnjo pomoč, zlasti še v času gradnje nove stavbe.
Vsem Vam, rojakom, dobrotnikom in prijateljem, želi Slomškov dom blagoslovljene božične praznike ter mnogo uspehov, zadovoljstva in sreče v letu 1966.
SREČEN BOŽIČ IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1966
želi svojim prijateljem in vsem rojakom
STANISLAV ZUPANČIČ
martillero publico nacional
Av. Corrientes 3284/T A, Capital
T. E. 88-4178
Stojim klientom se ob zaključku tekočega leta iskreno zahvaljuje za izkazano zaupanje ter se toplo priporoča še za nadaljno naklonjenost
ESLOVENIA LIBRE
Editor respossabl«: Milos Redactor: José Kroselj
Redacción y Administracija : Ramon Falcon 4158, Buono» Ai**» T. E. 69-9503 Argentina

Božjega blagoslova polne božične praznike ter obilico duhovnih in gospodarskih uspehov v novem letu želi vsem članom in prijateljem
NAŠ DOM V SAN JUSTU
z. z o. z.
Hipólito Yrigoyen 2750
San Justo
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEHOV POLNO LETO 1966
želi
vsem Slovencem, zlasti prijateljem in znancem
JOŽE VODNIK
gradbeni tehnik
O o z a	FRANQUEO PAGADO
BI , K Z S	ConcesiÓB N’ 5775
Soj w c O <	TARIFA REDUCIDA
	Concesióa N* 3824
Registro Nacional d« la Propi s dad	
Intelectual No. 817.086	
Casilla Correo 217
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ROJAKOM
JOŽE MUSAM
PREVOZNIŠKO PODJETJE SERVISNA POSTAJA SHELL Zastopstvo Fireston\e, Goodyear, Pirelli, Dunlop in Fate
Avda. Rivadavia 14302
T. E. 658-6233
Ramos Mejia
Blagoslovljen božič vošči vsem svdfim članom, vlagateljem in
rojakom
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
(C. C. „s. L. O. G. A.“ 14a.)
Bartolomé Mitre 97 in Moreno
T. E. 658-6574
Ramos Mejia
Kulturni odsek Našega doma v San Justu
Na božični dan, v soboto 25. decembra 1965 ob 21 pod milim nebom v Našem domu božični misterij v štirih slikah KS AVER MEŠKO:
HENRIK GOBAVI VITEZ
Režija: Janez Špeh
Scenograf: Tone Oblak
Svetlobni efekti: M. Berlot Maske: Kemelmayer
Vstopnina: Sedeži $ 130.— in 100.—; stojišča $ 80—
V slučaju slabega vremena bo vprizoritev v soboto, 1. jan. 1966 ob 21
Drustv© Slovenska vas
želi vsem svojim članom in rojakom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Pri slovensko-srbski družini v kor-dohskih gorah — domača hrana — plavalni bazen
JOSE DODIČ
Villa CoTancbanga La Quebrada Rio Ceballos, Pela, de Cordoba
Petavafea mlsarna 18 L E D
(Rajer-Bottini)
želi vsem rojakom .blagoslovljene božične praznike ter mnogo sreče in uspehov v letu 1966
DR. FRANC. KNAVS
odvetnik
Cavalle 1290, p. 12, of. 2 Buenos Aires T. E. 35-2271
Vsem Slovencem blagoslovljen božič in srečno novo leto 1966
Puerto Deseado
Provincia de Santa Cruz
PORAVNAJTE NAROČNINO !
Naročnina Svobodne Slovenije za let* 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, »a pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev-
T alleres Gràfico* Vilko S. R. L., Eatadoe Unidos 425. Bs. Airaa. T. E. 33-7218
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Airee
T. E. 35-8827
Hotel La«f® VILLA RUMIPAL
(SIERRAS DE CORDOBA Ljubomir in Daria Vučkovič
Lepa lega, 100 m od jezera, evropska kuhinja, sobe s kopalnico Rezerviranje sob, direktno, prosimo z ekspresno pošto
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
želi vsem svojim članom in članicam ter vsem svojim prijateljem ter obiskovalcem blagoslovljene
BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ter lepo vabi na prijetno in veselo
SILVESTROVANJE
ki bo v petek, 31. decembra, v domu, kjer se bomo poslovili od starega leta in pozdravili novo leto ob zvokih
tirolskega orkestra Fric
Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 1966 želi vsem gostom, prijateljem in vsem Slovencem
SLIVENSKA PRISTAVA
obenem vabi na SILVESTROVANJE, ki bo dne 31. decembra.
Kuhinja — bogata in dobra; pijača — hladna; narava —' hladila'; družba — vesela
Blagoslovljen>e božične praznike želi vsem rojakom
INDUSTRIJSKA ŽELEZNINA MAVRIČ y Cia.
II. Almeyra y Avda. 3 de Febrero
Villa Libertad, San Martin FGBM
T. E. 750-1674
VSEM SVOJIM DELNIČARJEM IN VSEM SLOVENCEM VESELE IN BLAGOSLOVLJENE
BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI
LA OVEJERA ARGENTINA s. r. 1.
Capital m$n. 50,000.00,—
Cangallo 1885, I. nadst.
T. E. 45-9714
Buenos Aires
nili nadenj. Začutil je, da ga je eden
IVI ASI
MLADINI
Leto II
Štev. 2
Urejuje: MARTIN MIZERIT
popadel za nogo, drugi je hlastnil po roki, da mu je tretji obvisel na vratu. A čeljusti in zobje jih niso poslušali in možu se ni nič zgodilo.

Gustav Strniša:
BOŽIČ
Prijazno zvezde sijejo in mir na zemljo lijejo.
V Ljubezni Rog je svet objel, vsakdo 'je te noči vesel.
Selma Lagerlöf:
Sveta noč
Nekoč je bil mož in ta mož je odšel v temno noč iskat ognja. Od koče do koče je šel in potrkal na vsaka vrata. „Ljudje božji, pomagajte mi!“ je prosil. „Žena mi je pravkar rodila in zakuriti moram, da se ogrejeta mati in dete.“
A bilo je pozno v noč in vse je spalo. Nihče se mu ni oglasil. Mož je hodil in hodil. Naposled je v dalji zapazil
Povsod svetlo je, zginja mrak, nocöj je srečen siromak:
Ljudje to noč so dobri vsi,
saj z bratom brat svoj kruh deli!
svit ognja. Krenil je v tisto smer in videl, da gori na planem. Trop belih ovac je spal okrog in star pastir je sedel poleg ter pazil na čredo.
Ko je prispel mož do drobnice, je zagledal tri velike pse, ki so spali pastirju pred nogami. Ob njegovem prihodu so se vsi trije zbudili in na široko odprli gobce, ko da bi hoteli lajati. Vendar ni bilo slišati glasu. Mož je videl, kako se jim je ježila dlaka po hrbtu, videl, kako So se jim v svitu bleščali ostri zobje in kako so pla-
Tedaj je hotel dalje, da bi si vzel, kar je potreboval. Ali ovce so ležale tako tesno druga poleg druge, da ni mogel naprej. In mož je stopal živalim po hrbtu do ognja. In ne ena se ni zganila, ne ena prebudila.
Že je bil mož domala pri ognju, ko je pastir pogledal. Bil je čemeren starec, osoren in trd do vseh ljudi. Ko je videl neznanega človeka, je prijel dolgo ošiljeno palico, ki jo je navadno držal v roki, kadar je pasel, ter jo zalučal v moža. Palica je letela naravnost proti možu, a preden ga je zadela, se ga je ognila in odletela daleč prek ravni.
Mož je stopil pred pastirja in mu dejal: „Prijatelj, pomagaj mi! Daj mi »gorek ognja! Žena mi je rodila, zakuril bi rad, da se ogrejeta mati in dete.“
Pastir bi bil najrajši rekel ne. Ko pa se je spomnil, da tujcu psi niso mogli škodovati, da ovce niso bežale pred njim in da ga palica ni podrla, ga je obšla tesnoba in ni si upal zavrniti prošnjo. „Vzemi, kolikor ti je treba!“ je dejal. Toda ogenj je ibil že
A kdor je sveto noč prezrl, je za ljudi in zase umrl!
skoro ugasnil, polen pa ni bilo več in j tudi vej ne, samo kup žerjavice je še j tlel. Lopatice pa tujec tudi ni imel, da bi mogel odnesti žareče ogorke Pastir je to videl, pa je rekel drugič: „Vzemi, kolikor ti je treba!“ Bil je vesel, da mož ni mogel odnesti ognja. A glej: tujec se je sklonil, nabral z golo roko živih ogorkov in si jih zdeval v plašč. In ogorki mu niso opekli rok, mu niso osmodili plašča; odnesel jih je kakor orehe ali jabolka.
Ko je hudobni pastir to videl, se je začudil v srcu, češ, kakšna noč je neki to, da psi ne grizejo, da se ovce ne plaše, da palica ne zadene in da ogenj ne smodi. Poklical je tujca nazaj in mu dejal: „Kakšna noč je to in kako, da so vse reči usmiljene do tebe?“
„Če sam ne vidiš,“ je odvrnil mož, „ti jaz ne morem povedati.“ In hotel je iti svojo pot, da bi zanetil ogenj, ki, bi grel ženo in otroka.
Pastir pa si je mislil: „Ne pustim te izpred oči, preden ne zvem, kaj vse to pomeni.“ Vstal je in šel za možem prav do kraja, kjer je prebival. Tedaj je videl, da tujec niti koče nima, ampak da mu ležita žena in otrok v skalnati votlini, kjer ni bilo drugega, ko gole, mrzle stene. Pastir je pomislil, da bi utegnil ubogi nedolžni otročiček zmrzniti. In čeprav je bil trdega srca, ga
—- — ---------------------------ik------'J
j je vendarle ganilo in sklenil je pomagati. iSnel si je torbo z rame, vzel iz nje mehko belo jagnjičevino in jo dal tujcu, da bi položil otroka nanjo.
A kakor hitro je pokazal, da je tudi v njegovem srcu prostora za usmiljenje, so se mu odprle oči: videl je, česar dotlej ni mogel videti, in slišal, česar dotlej ni mogel slišati. Okoli njega je stala gosta množica angelcev « srebrnimi krili. Vsak je imel gosli v rokah in vsi so na glas' prepevali, da se je nocoj, to noč, rodil Zveličar, ki bo odrešil ves svet.
Tedaj je pastir spreumel, zakaj so bile tisto noč vesele vse stvari in niso mogle nikomur škodovati. Angelci pa so stali ne le okrog njega — vsepovsod jih je videl. Sedeli so tudi v votlini, sedeli .po hribu in letali pod nebom. V gostih trumah so prihajali po poti, se gredoč ustavljali in se ozirali na Dete.
Na vse strani je donelo veselo vriskanje in petje in sviranje. In vse to je videl pastir v temni noči, ko ni mogel drugače nič razločiti. Od veselja, da je spregledal, se je zgrudil na kolena in hvalil Boga.
Vsej naši mladini milostipòlne božične praznike in najsrečnejše Novo leto!