ftor ». f.trtek in.nlotn unaja in »elja T Mari-
•..IH    'i-       f-l-ll   1»   l ■>>
I ui iafi4* let.) Hgl. — k. U pol leta —
.i hm i»t» . i.. to „
1.x Tir Irt.i 1U gl. |t pol leta • ,. li iftrt leta "i ..
VrednUtfo in npraf niMfu j« na »tolnem trgu(l>oni-plati) hi«, »t. 17».
Št. 149.
V Mariboru 21. dooembra 18G9,
Oznanila :
Za im i'I'm ilfe.topn-»:-i •« plaćuje ir.tr »e :.•->,.• ikrat, kr. ie ie ti.ka »krat , kr. 4. s« ti.ka Skrat i. piimenk. <• plaća-jejo pn prmtora.
Za f.ak ti.ek j. plafat. kolek (»tempelj) n 30 k.
'okopUi       ne fra&tjo. i'Pi-i naj ne blagofoljno frankojejo.
"reotij 11.
0 goriško-slovenskili zadevali.
imjlinih farnih ladef.h st« ftlikam felikih vprašanjih pa pritlikofci."
Iz Gorice, 17. decembra. [Izv. dop.] Domovina izklicuje v svojem 48. listu: .Te li to pogum, da niste izrekli imena in priimka poslanca, kterije govoril besede: Jaz tudi sem prepričan, da zdaj ni ugoden čas, da bi se interpelacija stavila. Ker je ona sama prav razumljivo odgovorila na to vprašanje, in je tako vs.ik zvedel, kdo je ta mož, njeno očitanje in njeno vesolje nad tom velika je malenkost
Vsa druga „Domovinina" razprava se da v tri predale razvrstiti. Pred vsem stavi razna vprašanja, potem nam predstavlja neke dogodke, daljo pripoveduje o nekem terorizmu, strahovanji, s kteriin so x, y, z strašili inter-pelanta in celo občine, ktero jima pošiljajo zaupnice.
ad 1) Večkrat poprašava „Domovina", zakaj ni Tonkli po 22. okt. še enkrat sklical vse poslance v novo pretre sevanje. Rekli urno že v prvem sestavku, da za to ne, ker sta interpelanta vedela, da ni bilo več mogoče drugače prepričati teh gospodov. In „Domovina" sama potrdujo to njihovo trdno prepričanje rekoča, da so gosp. črneta razlogi bili zmagavni dokazi, da se mora zdaj opustiti vprašanje za Slovenijo. Tako prepričanim možem pa se no more človek več bližati ponavljajo vedno isto.
Vpraša dalje: Kaj, 22. okt. ni vedel gosp. intorpclant za plebiscite, taborske sklepe V Nu, če jih jo tisti dan pozabil, odgovarjamo z „Domovino,, : Človek je človek. Ali gotovo je, da so jih jo poznej še o pravem času spomnil in tudi obljub v Ljubljani. Dokaz nam je interpelacija. Tako so se morali tudi drugi spomniti, in če ni on lahko bi jih bil kak drug, saj ni bilo v vašem tako predsednika ne rednih sej.
ad 2) Potem razlaga „Domovina" vtis ljubljanske resolucije o naših poslancih. Nar bolje je da na to odgovorita interpelanta sama, da so čuje tudi drugi zvon, in razprava konča. Vendar naj so nam dovoli, da razvijemo svojo misli o nekterih „Domovininih" pripovedkah.
Ona trdi, da se je v tem prečudnem klubu od prvega začetka pov-darjalo, ali da morajo interpelacijo podpisati vsi poslanci, ali nobeden. Ne zamerite, tone more biti res, kajti tako ravnanje je v važnih, tedaj posebno v državnih zadevah le kar pogubljivo. „Vsi ali nobeden" ! Po takem bi en glas odločil osodo Slovenije, Avstrije, sveta. Če je en sam mož, ne rečemo trmast, sebičen ali hudoben, ampak le nasprotno prepričan, nič ne bi mogli storiti vsi drugi. Kdo za boga bi tak predlog stavil, ali kdo bi se mu podal? Zgodovina nam daje izgled tako nespanietnosti. Na Poljskem je veljalo
v srednjem veku, da je en sam plemenitaš mogel vstaviti sklop vseh drugih
zbornikov. In nasledki so bili, da je Poljsko iz slabega padlo v najslabše.
Ce je to res, stavili so ta predlog tisti, ki niso hoteli, da pride po nokakem načinu Slovenija na dan.
sklical tovarišev, prav imenovanem klubu ne
Ne to, ali drugo načelo velja v pravnih klubih, namreč, da se mora manjšina podati večini. Tako postano stranka jačji in se v javnem zboru pokaže zedinjena. Ta „Domovinina" pripovedka dokazuje do čistega, da kluba zares ni bilo, ampak zbrali so se ktciikrat ti gospodje v pretresovanje.
Dalje se spodtika „Domovina" nad besedami, da je bil pred in celo med sejo še čas podpisati interpelacijo.
Ni dvomiti, da je bil, posebno po brani interpolaciji še ugoden čas za to. Po branji se je vsak prepričal, da je interpelacija prav dobra, in kdor je bil za Slovenijo vnet, lehko in vesel bi jo bil podpisal.   In le tak bi bil imel pravico, pritoževati se,  da se mu ni poprej nič reklo.   Kdor pa jo bil 22. oktobra nasproten, in je tudi pri seji 80. oktobra molčal, kdor šo zdaj ie rečo, da je za Slovenijo, nima pravico pritožati se in celo ne govoriti o mameluštvu, tem manj, ker ne morejo biti take razmero med poslanci, ampak so le v kaki državi med ministri in posamnimi poslanci. Sicer pa moramo spoznati, da bi zares boljše bilo, da bi se bilo vse na taujko odstavek do odstavka v privatnih sejali dogovorilo, kar „Domovina" zdaj prepozno svetuje.   Ona dokazujo s tem lo izvrstno znajdenost v teh rečeh, in zato jo moral 22. okt. vsak poslanec, ki je dober Slovenec, na to misliti in tirjati, da se odsek ad hoo izvoli.   Pa kaj pomaga vso to, gospod čeme jo vse prepričal,  da ni bil ugoden čas za tako interpelacijo.   Namesto prepoznega poduka naj bi bila „Domovina" rajši že v začetku razodela gosp. čor-neta modrost, in morda bi bila tudi drugi svet prepričala in ves prepir bi bil zginil. Pa šentana, kar jo gosp. Čeme v Hoču za kulisami slišal in videl, to so skrivnosti, ki niso za vsakega.   Tako nihče ne zve, zakaj niso ti gospodje interpelirali, zakaj ni bil ugoden čas za to stvar.   To razjašnjenje smo od „Domovino" pričakovali, k:.;li to vprašanje jo jedro pravdo.   Pa ko bi tudi mogla  „Domovina" saj nekaj opravičiti to gospodo, vendar ne bi s tem nikdar storila,  da bi so zaupnice dane intorpelautoma spremenile v nezaupnice, zakaj, kdor jo svojo dolžnost storil, pohvalo je vreden in zaupanja, da jo .t..u tudi v prihodnje.   In če jo blamaža nastala, zakrivila je nista interpelanta, ktera sta delala po volji in željab naroda, ampak drugi, ktori so inolčo potrdili Lernetov izrek, da so no vjemajo s to zahtevo. Kmalu kader so ministorstvo spremeni, pokazalo so bo, kdo jo koristil iu kdo škodoval narodu.   Menda bo tudi „Domovina" takrat spoznala svojo krivdo in bolj čislala županije, ktero  zdaj so svojim tovarišem zaničuje kot neumne ljudi, ki no vodo kaj delajo.
Narodopisne slike iz našega naroda.
VI. Skrije nemikutar
■krUo II l.jul.ljiiue m.i lil.,,'«- preklane, l\i|niii.il klobuk. Će fet.i potegnit l'» k" fu». fuk:
Naroda ilritilk«
Pred lotom 1848., tačas ko je v Avstriji Motternicb svobodo na zid pritiskal, kakor pri drugih v Avstriji živečih narodih, tudi pri nas Slovencih ni bilo ne političnih ne narodnostnih strank. Vsa ljudstva so bila le ena velika čreda, za ktero sta samo absoluten vladar iu njegov kancelar mislila kar je misliti treba bilo; za to opravilo so se pa ljudstva morala dati molsti in striči. Lo v socijalnom življenji jo bila med raznimi stanovi: kmeti, niestjani in gospodo, neka napetost, ki jo časih celo do kresanja razkipela, in vsakdanjo dolgočasnost saj v nekaj prouesljivo delala. Politika se je
tačas delala le v kabinetu, narodi so se samo na to komandirali, da so to politiko, bila ona taka ali drugaka, s svojim denarjem in s svojo krvjo podpirali, če je bilo treba, da vlad na politika kjo pritisne, morali so narodje pritisniti; če je bilo vladi treba zaslombe. morali so narodjo zasloniti; če je vlada zavetja iskala, pritekla jo k svojim narodom : kader je pa nevibta čez narode preburila, kader so je politično nebo zopet izjasnilo, tačas je tudi vlada izza svoje zaslombo se prikazala, veselivša so prav po otročje zopet lepega vremena! Si reges delirujit, Achivi plectuntur, to jo stara resnica. Samo tačas, kader so se slovesni tedeumi peli, so \ladni ljudje z napubnju-nimi lampami (lampo pri Terplan B&udori! dic Backeu) na prvih mestih sedeli, misera ples pa, ki se je s sovražnikom lasati moralu, je pa dole pod zvonikom stala. Vlada jo nad nesrečami domovine k večini prisiljenje hinavske solze, narodje pa svojo srčno krv prelivali. - Eden teb srečnih narodov, za ktere jo vlada, kakor so je ob vsaej priložnosti znbičevulo, tako po očetovski skrbela, smo bili tudi mi Slovenci.
Kakor som žc rekel, stvorilo so so v tistih dolgočasnih in žalostnih dnevih absolutne Avstrije v pomanjkanji političnili iu narodnostnih strank neke socijalne stranko. Ena taka socijalna prikazen je bil pri nas Slovencih skrije.
Do leta 1848. smo bili mi Slovenci ljudstvo, sostoječe zgolj lo iz kmetov, tlačanov, želarjev, hlapcov, dokel, varučk, kuharic, kočijažov iu h
vojaških prostakov. Slovenskega mestjaiiatva nismo nikoli imeli, šo maujo pa slovensko pospodo. So dones našim nasprotnikom no gre v glavo, da mi nismo več „bauernvolk", kakor smo bili do leta 1848. Slovensko mostjanstvo, celo pa slovensko gospodo, ki so jo začenjala v družtvonom življenji zadnjih dvadeset let pričakovati, na to šo denes nočejo in ne morejo verjeti, to je z« našo narodne nasprotnike nepojmljiva stvar. — Kdor je pred letom 48. bil le malko viši od kmeta tlačana, kdor je n. pr. pri vojuikih bil saj frajt, z eno platneno zvezdo na vsakem podbradku, ta že ni bil več Slovenec! Prt-neno hlače in pa kratek kamiioleo, to sta bila pred letom 48. edina karak-teristikona, in edina kriterija slovenstva. Gosposka škrijcasta suknja in slovenstvo, ta dva nista mogla na enem ter istem stolu sedeti, ta dva sta se drug drugega izklučevala. Kdor je hotel gosposko suknjo obleči, ta jo moral popreje Slovenca sleči, kajti Slovenec v gosposkoj suknji, to je bilo rahlo rečeno šema za pustni vtorok. Za Slovenca gopoda, svet pred letom 1848. ni pojma imel. Če je slovenski kmet svojega sina v škole dal, dal ga je s tem glavnim namenom, da sin v školah Slovenca raz sebo sleče, tistega Slovenca namreč, ki jo bil povsod zaničevan , povsod za bedaka, zu neumnoža in za-robljenea pitan, ki jo povsod moral zadi stati, ki jo bil povsod gobljon, goljufan iu topen ; mesto tega Slovenoa pa škrijca na sobo obleči, kajti kot taki bo lahko, bo lepo živel, bo spoštovan in časten! In tako se jo po školah slovenska mladina lovila svoje narodnosti. Taki kmečki sinovi so se pozneje navadno sramovali svojega stanu, svojega očeta in Hvoje matere, in postali najhuji škrijci.
Psihologična prikazen je, da zaničevanjo rodi protizaničevanjo. Naš kmet vide, da ga mestjan in gospoda za malo imata, vide da ga zaničujeta, jo začel tudi od svoje strani mestjana in gospodo čez ramo gledati. S prva je bil njima, posebno gospodi nasproti, zadržljiv, ueočiten, nozaupen, in zato je stopil pred gospodo potubujen, podmulen in šobast, in nazadnje, je jegovo zaničevanje zdivjalo v črno črtenje. Ime skrije jo bilo v njegovih ustali psovka za mestjana in gospodo. Samo duhovne je izvzemal. Duhovni so bili zanj gospodje, vsak drugi pa, ki je dolgo suknjo nosil, bil je skrije. Skrije — pri Murki: der zipfol — pomeni prav za prav tisto od este-tično izobraženega evropskega zapada iznajdeno obleko, ki jej Francozje in Nemci „frak" pravijo, v daljnem pomenu pa vsako dolgokrilno suknjo Človek v fraku je podoben bolj črni kavki, nego božjemu obličju! in ta obleka za salone, za sijajne predstave, za dvorsko življenje! Moj bog opusti • tšomu reku pregrobo, ki jih proti pravoj estetiki na sebo kupici.
ad 3. Tudi pripoveduje „Domovina'-, horribile dieto, o nekem terorizmu, s kterim so 3 ali 2 ali poldrugi mož strahovali iuter|i<-l uiti in i<d<> občine.
Oh groza nas preliva, če premislimo, kdo bi mogli na GoriikflP biti ti možje. Do zdaj smo mislili, da zamorcu« strahovati !• tisti, kton imajo deželno ali duhovsko oblast in moč v rokah, najmočnejši so ministri Privatne osebo pa no morejo strahovati , zlasti poelattce* lo celih občin ne K večemu morejo dati kak svi t. in če je dober in prepričaven. ima brez dvoma velik vpljiv v človeka, kakor vsaka resnici Pl tudi Domovina rada straši in zdaj celo žuga, da pove agente, kteii zaupnice in nezaupnice spisujejo. razpošiljajo, in ljudi nagovarjajo naj jih podpišejo. Žuga, da pove za uro in dan, kjo in kedaj se je to in to godili. Odgovarjamo, d* M prav nič ne čudimo, da jo „Domovina" vse to zvedela. Ko-; nekaj tega M je tudi v Gorici godilo; pa v Gorici ali kje drugod nikjer ni bilo tajnosti in skrivnosti prav nobone, kajti reč sama na sebi ne more in ne sme biti skrivna. Vsa dežela dela, govori in se posvetuje, torej jo morala tudi „Domovina'' to slišati brez kake copernije ali skrivne« policije. Poznati mora dalje začetnika teh zaupnic, saj ga pozna ves slovenski svet. „Slovenski N rud" je prvi pred deželnimi zbori llasvetoval vsem oblinam, naj BO oglasijo za Slovenijo, in po interpelaciji sproženi v (iraškem zboru, so vrli .štajerski Slovenci pošiljali zaupnico štajerskim intcrpolniitoin. In — e.\enipla trabant.
Tu najde „Domovina" izvirek zaupnic. Kdor je pa v prevažnom tre-uotku zatajil Slovenijo, gotovo no zasluži zaupnic, ampak graje zar.nl svojega vedenja v tem vprašanji. Ce imajo gospodje neinterpelantje zasluge \ drugih deželnih in narodnih zadevah, in imajo jih, nihče jim jih ne krati ali taji; a glede Slovenije niso prav ravnali,  in tO jim mora že vest očitati.
Prav slabo pristoji tedaj „ Domov." ird m očitanje, da hočeta naša interpelanta ali kak drugi ljudstvo goljufati. Protestujemo na v-o mor. da hoče ljudi za nos voditi tisti, kdor za Slovenijo intorpelira. ali seza-njo poganja iu ljudem važnost interpelacije razlagajo, jim svetuje naj svoje mnenje izrel-o. Na treslo takih neslanosti naj bi Domovina in njeni tovariši pomislili, da brez Slovenije ni srečo za Slovonce in celo življenja tir. Moder saniovladar bi znal osrečiti več narodov, ki so pod njegovim geslom; ali v svobodni državi, v kteri je več narodov združenih, ne bo nikdar on narod za drugo skrbel in jih osrečil. Vsak teh narodov si mora sam pomagati iu sam za se skrbeti; kajti svoboda obstoji prav v pametni samodelavnosti posamnega človeka ali naroda. Vsak tudi najbolj omikani narod jo sebičen, m ima za se dovolj opraviti, noče toraj in tudi ne more za drage skrbeti, posebno ne more razviti je zikov svojih sosedov. Vso to velja tudi za avstrijsko narode iu gotovo tudi za Slovence. Delati in živeti za se nam bo pa le mogoče, če sum zodinjeni v eno kronovino; razdeljeni kakor si sdflj, smo le sosedom v plen. Še kake ceste ne moremo dobiti za svoj denar, če ne beračimo pri njih in se jim no poklanjamo. Da so zedininio, morajo pa vsi, posebno naši poslanci delati, in izgovora ni nobenega, Ce ne storijo toga. ima vsak Slovene0 pravico in dolžnost grajati jih, zakaj tu gre za obstanek in napredek, ali za pogin slovenskega naroda. In prav zdaj gre to, zdaj so nastopili prevažni časi za nas, ker sc jo nadejati, da so bo Avstrija federnlistiouo osnovala. —
Čo ne dobimo zdaj Slovenije, gotovo nikdar vre je ne bo, kajti zarad I in pol iniljona duš so ne bo ustava drugikrat prcnarilila.
Naj huje za kmeta Slovencu je bilo to, da je Skričasl i gospoda bila v eno tudi jegova gosposka in on njen podložnik. Franki podjarmivSi naš narod, so si na glavicah slovenskih holmov trde gradove zidali, iz kterih so njihovi cent-grofi narod v strahu držali, za cent-grofi so prišli i/, vseh kolov velike Nemčije na tisoče vsakovrstnih klatovitožov v naše pokrajini, kterim so nemški cesarji cele vasi in na tisočo kmetov v fevd darovali. Potem ko je viteštvo konec vzelo, prišli so nazadnje grajščaki iu njih oskrbniki (fer« boltarji) do leta*1848. Skrije ima po tem takem žali bože! zgodovinska tla na naši slovenski zemlji, on spremljava kakor črna sonca zgodovino našega naroda od njegovega naroda, od njegovega pada, pa vso do novejših časov.
V grajščino je moral naš kmet nositi svojo davke, v grajščino je moral davati desetino, gornico, lokno, kazen, in bog si ga vodi kaknšne dačo vBe. Za grajščine jo moral tlako delati, za škrijce po grajščinah Be je moral potiti, žuliti in v biju ti. Ni čudo tedaj čo jo naš kmet škrijca tudi za „la-čenbergarja" imel, celo ker je videl, da se njih imena večidel na -erger in -berger končavajo. Po grajščinah so naše kmete zapirali, sodili, v klade vklepali, in jim palico šteli. — Kam do hudiča ne bi bil naš kmet škrijca črtil! Koliko krivice se jo pri nekdanjih zemljiščuih gospoščinah našemu ubogemu kmetu delalo, kdo to vo ■ Dosta, da so kmetje dejali: vgradnik okradnik! — Memogrodo naj omenim, da je brž ko ne iz besede vgradnik postala novoslovenska uradnik, in v/ v g rad - urad. Kdor pa ve za boljo izpeljavo, le na dan ž njo. Tudi to moram omeniti, da vzhodni Slovenci škrijca v našem pomenu niso poznali. ampak le vgrftduika,
Naš kmet imelši v grajščini kakega opravka, so je že v dvorišči odkril. Klobuk pod pazduhi drže je poČBBUO i liho stopal po stopnicah gore, kakor da bi k obhajilu šel. V pisarno stopivši poližil je klobuk zdolo pod klop, kjer je navadno škrijcev lovski pes ležal, si bolhe stepal in iz dolgega časa tudi za muhami havsal. Poravnajo si laso je stal molče v sred izbe. Spregovoriti in reči, po kaj jo prišel, tega se ni upal. Potrpežljivo jo čakal, kdaj ro bo škrijcu poljubilo se nanj ozreti. Ta situacija je časih po celo uro in še dalj trpela. Skrije nazadnje vendnr-le kmeta opazivsi, se je navadne prav nečloveški na-nj zadri. Obča prikazen je, da so miš kmet šo danas pred gospodo zelo neumno iu butasto drži. Nalašč prav grd< zatelebano in -,'igo-vedno gleda. Temu je krivo tisočletno suževanje našega naroda. Co skrije ni ravno dobro voljo bil, je znal tako hudo kmeta pogledati, da je reveža pri tej priči za pet funtov manje bilo. Ce jo bil opravek važen, so jo naš kmet navadno, proden je šel v grajščino, maio napil, češ ka bo voč korajže
Zdaj tedaj velja delati, a ne spati ali celo ljudi strahovati, kedar zahtevajo Slovenijo m spodbujajo druge, naj pristopijo k delu. Puzite gospodje, da vas no bodo poznejši časi preklinjali in sodili, kakor je pred okoli 20. leti BAli. Ztg." sodila neko može rekoč: Pri majhnih in varnih stvareh stopite na n a j v i k š o 11 o p i n j o in ste velikani; pri velikih in nevarnih vprašanjih pa se skrčite, in p o s t a n o t e p t i 11 i k o v c i. ki stokajo pod bremenom  1 DOli  potni sli kov in o h o ta v.-
i) o p j s i.
Iz Ljubljane, doc. |Izv. dop. | Pesnik Simon Jenko je umrl, in zbirajo -o nie novci za njegov spominek. To |C h val no; vendar bi se drznili O tej priliki nekaj opomniti.' Jenko si jo najlepši spominek postavil sam. Ta spominek so njegove pesni, ktero je 18U5. leta založil gosji. G i o litin i v Ljubljani, ter jih ima še mnogo na prodaj po (iO kr, v ličnem platnu vezane po 1 gld. 20 kr., z zlato obrezo po 1 gld. ,r>0 kr. Da so teh pesni že ni prodalo toliko, kolikor so vredne, tega je krivo nekoliko naše knjigo-tržje samo. nekoliko naša znana maloskrbnost o slovstvonih stvareh, naj bodo prve vrste, kakoršne so Jenkove pesni, ali srednje veljavnosti, kakoršnih je mnogo drugih. Ni pripravnejSe dobe od zdanje, Slovence opomniti, kaj so dolžni Jenkovemu duhu. kteri jo morebiti celo neznan mnogim, ki so pripravljeni, dati novce za spominek od kamena. Razen Stritarja za Preširnom ni bilo slovenskega pesnika Jenkovo cene. Naj bi torej Slovenci izvrstno duševno delo Simona Jenka naglo pokupili in čitali, ter s tein najprvo pokazali, da ga » resnici čislajo, in slovstvo hode imelo več koristi, nego od kamena, kterega vendar pesniku tolike vrednosti nikakor ne odgovarjamo.
Časniki so razglasili, da v Ljubljani po novem lotu začne izhajati še eden slovensk šaljiv list. Novino „Tagespost" so celo pripovedovule, da bode liho ra I o n ter izkušal k 1 <■ r i k a Inog a „P>ronclja" izpodriniti. „Brenčijev" urednik g. Alešovec so jc torej 17. decembra lotos v „Triglavu" zelo raztogotil, in pisal, da pride novi list v roko ljudem, kteri niti slovenski pisati ne znajo, kakor jo tudi pri „Juriji s pušo", ter da bi ga utegnil celo Dežman skrivaj podpirati in vlada z novci zalagati.
Lehko je umeti vsaoemu, kdor je prečita! samo prvi in zadnji list „Uremija", zakaj se Alešovec tako boji tekmeca; vendar bi so no bili nikdar mislili, da je Alešovec tako negosposke duše, kakor je pokazal. On, ki sam res ur umeje dveh slovenskih vrstic napisati brez debelih slovenskih napak, orila „.liniju s pušo" neznanje slovenskega jezika, in sme pripovedovati, da bode slabo pisan tudi novi list, o kterem so nič ne vel — Zaba je videla, ko so konja kovali, in brž je tudi ona vzdignila nogo.
Da je Alešovec podrej živel od drobtin, ki so padale z .Laibahe-rično" in „Tagblattove mize. to vo. če ne vos slovenski svet, gotovo vsaj vsa Ljubljana Sodili bi torej, da zategadelj on sme najzadnji devati na sum druge novine posebno prodno izide njihov prvi list, cehi predno so razglasile povabilo k naročnini.
Iz trdno zanesljivih ust vemo, da novi list, kteri začne po imenu ..Blisk" s podobami izhajati sredi januarja, ali zaradi množili priprav morebiti oeld Še le s početkom  februarja  prihodnjega leta, ne bode imel niti
imel govoriti. Kmet, je bil za škrijcu pravi iiolHiiietangere, kajti kmet —tako jo dojiti skrije — po zemlji smrdi. Po čim je pa skrije dišel, to bog vo!
Gospoda škrijci so rekli, da je kmet tačas naj bolji, kadar stoka, kader toži, kader zdihava. kader v svojih revah in nadlogah le v molitvi lo v bogu tolažbo in polajšanje išče. Gorje bo gospodi, kader bo začel kmet popovati iu plesati. Skrije jo pa tudi skrbno na to delal, da je kmet zmerom potiščen bil. on je dejal: kmet je kakor vrba, bolj jo klestiš, lepše bo ra-stla; -kmet, ima kakor zajec dovet kož, če nocoj vseh devet iz njega odereš, čež noč mu bo deseta zmstla; — če so lotos kmetu polne shrambe pusto, k leti že oral ne bol Tako jo skrije o kmetu mislil, in po tem tudi ravnal. Drug bolj usmiljen .vet je pa dejal: kmetje siromak dokler jo brinje zeleno. Jaz pa rečem: kmet je bil do lota 1848. Kamen na cesti, po ktorej sn se gospoda škrijci v gizdavih kočijah vozili.
Kako neprenosljivo je bilo to stanje kmetom , kažejo putiti , v kterih so se kmetje proti gospodi vzdignili. Kmet jo so djali: če jo bog dal gospodi veslo v roke. dal je nam tfislo, in začeli so vdrihati pogospodi. Potolčeni na z; Inje kmetje so Bpoznali: da je za kmeta slaba, ali gre on nad gospodo, ali pa gospoda nadenj!
Ne morem si kaj , da ne bi pri tej priložnosti povedal , kar sem na Sotli . glavnem ognjišči slovenskih kmečkih puntov, slišal glede začetka kmetovske vstajo pripovedati. Ali je bilo res tako, ali jo lo burka, tega nečem razsojevati in pretresovati. —Kmetje niso vedeli — tako sem slišal pripovedati — kam bi so bili s svojimi pritožbami proti gosposki obrnili , kajti povsod BO jih le skozi vrata von rivali, nobeden jih še poslušati ni hotel. Najraje bi bili se vo da šli pred cesarja samega, pa cesar jo daleč, kdo ve pot do njega. kdo ima srce pred-nj stopiti! Mod kmeti se je pa našel en zvit ptiček. Veste kaj, je djal, zložite denar, kolikor gaje treba za novo praznično opravo, in za pot k cesarju in nazaj, grom pa jaz v vašom imeni. Kmetje so bili veseli, da se je zagovornik in poslanec našel. Pustili sn možu nove hlače in novo suknjo umeriti, kupili so mu nov klobuk in nove škorue, ter ga tako in z. obilim denarjem z.i potni strošek k cesarju odpreuiili. Kaj stori ta mož V Mesto na cesarski dvor, potegne jo dole v Zagreb. — V Zagrebu jo veselo življenje, v llici jo krčma do krčme. Vsak dan jo muzika in ples, vsnk dan se pečenka na ražnu vrti. Natakarice s pogledom očarajo, njih lica so okrogla, njih roke so kakor krop. Z eno besedo, vilici v Zagrebu 16 v skupni najde, kar srce, oči in usta razveseli. Naš mož je po teb krčmah živel, da je bilo kaj! Cez pol lota pa, ko je šol zadnji perper iz žepa,
programa, kakoršen je razglašen v „Tagesposti", niti ne bode izpodrival „nrenclja". kteri naj pazi. .1;. >e ne izpodrino sam. „Rlisku" bodo vse druge namere.
otel.   Iz Ljubljane, namreč od ondofnega ministorstva v Rlatni vasi so ga bili našemu državnemu pravniku s prstom pokazali, rekoč : dajte, .jemito ga! Pa ga niso.   Upamo, da bode tudi pri drugi pravdi. 'JO. t. in. ravno tako Iz Srpenice, [Izv, dop.J Dovolite, če se oglasimo tudi mi Slovencijreč......Kol.
Prodvčeranjom ita prlila i/ Aleksamlrije v Trst dva Itokelja, katerih bratjl so bili obešeni v Poki. Revefem sn tu nekaj denarja zložili, pravijo, da  jim je celo feldmaršal-lejteiiant M o r i n g nekaj daroval , in Lojd
je donos v Kotor
Politični razgled.
Cesar jo bil te dni v Pešti, kamor je bil za njim šel  tudi grof
srpeniške županije in iskreno zahvalo enoglasno izrekamo gosj>. dr. T.mkli-ju in dr. Zigonu, ki sta hrabro interpelacijo za zedinjenje Slovencev sestavila. Junaška moč naših boriteljev naj premaga, da bi se naše želje spolnih in •<
Slovenci zedindi.   Koliko škodo nam je napravila nupaka. da smo razcepljeni! liina jo dal prosto vožnjo \ 1. razredu na parmku. k v več kronovin; koliko ran, ki jih bomo težko popolnoma zacelili, nuši mili odrinil. — Rloveniii ucej.ila. so nas dovolj zadne vojske prepričale . da. kjer je nekdai Tukajini ustavovemi  m neničurji niso prav nič zadovoljni, daje
orač brazde vlekel, orjeta zdaj Lah in Nemec.   Ako bi bili zodinjeni v ono \Vagnor v Dalmaciji odstavljen.   Vendar čajem , da namestovalec VVagnorja kronovino z ciim deželnim zborom bi se no bilo to zgodilo; bi so ne bil ob- ni dosti boljši, ker je precej Lapenan, t. j. prijatelj lahonske stranke, seg naše dežele, ki  ie lop biser avstrijske krone, toliko zmanjšal, — bi ne V Sutorini blizo Novigrada Turki t: Inmvo delajo.   Menda za to, da
bili toliko naših slovenskih bratov zgubili, ki r.daj pod ptujim jarmom stokajo; se jim nebi tako zgodilo, kakor leta 1858.. ko so jim bile tabornico požgano. temveč mir in blagostanje bi nas osrečali.   Slava m čast Vam,  junaška bo- Pri Maltarsk. m so to dni roparji iz turške moje krščanskim prebivalcem mnogo ritelja naših pravic in vrla nuša poslanca, ki sta se oglasila v tej zadevi, hiš požgali m imovine odnesli. Živela Slovenija!   Živele gg. dr. Tonkli in dr. Žigon !
Le zaupno tirjajmo naše jiravicc; če bomo neprenehoma trkali, vrata naših narodnih pravio se nam gotovo bodo odprle. Le naprej! to bodi naše geslo; starega kopita nočemo in iiemoreino so držati, kajti to bi bila nemarnost v našo veliko škodo in zgubo.
Anton Primožič, I. r.. namestnik župana in poštar; Izidor Ostan, 1. r., Taaffe. Tam jo ministarska kriza zorela. N, dvombe, da bo"rnagiarski držav-
podžupan; Andrej lierginc. I. r., Janez Melihen, 1. r., Andrej Žagar I. r. vsi  niki svojo lo prelehtno besedo na .....afaujočo vago vrgli. Na ktero strnu, to
starešine; Anton Flander, !. r., vikar; Ljudevit Vodopive. 1. r., kaplan, in še ni jasno. Dunajski listi poročajo, da ima zopet Giskra-Herbstova stranka Anton lrebše, 1. r., tajnik. VP(-. v p 1 j i v n. ter da utegnejo Taaffe, Berger m Potočki odstopiti.    Magjari se
V Avči. [Izv, dop.] (Rodoljubnima poslancema dr. Tonkli-u in dr. tresejo pred Slovani, zato jim j,, ljubša vlada v Cislajtaniji, ki je strogo Zigon-u). Zvesto sta »polnila svojo dolžnost, ter krepko povzdignila glas za nemška in ki Slovane kontumacira, namestil da bi jim ustregla. Magjari ved.'., to, kar so Vaju volilci in vsi rodoljubni Slovenci do zdaj na vseh taborih z da bi sicer tudi ogerski Slovani duševno okrepili se iu ne dali tako brezob-največo navdušenostjo zahtevali. — Zdaj pa je naša dolžnost, da se Vama zjrno vladati se kakor zdaj. - \Varreiis pravi v svojom tedniku svetovaje, neustrašena boritelja in zagovornika ljudskih zahtev i., pravio spodobno za-Laj se, v ministarstvu pokličejo neutralni možje (ne vodniki narodnih strank) hvalimo in da izrečemo, da popolnoma odobrujeroo Vaju možato postopanje o ministerstvu Giskra-Herbstovem: „.\ke to ministerstvo obdržimo, ne bode v deželnem zboru. — Vsi drugi slovenski poslanci pa, ki so Vaju v liajvaž- samo notranji mir popolnoma uničilo, temno tudi parlamentarni sistem v nejšem vprašanji zapustili, naj ne mislijo, da smo po komur si bodi rnzpc-jzaničevanje spravilo". - V tem hipu jo videti, da je jioložjo za slovansko Ijani, ako tu slovesno izrečemo, da kdor ni za Slovenijo tudi ni Zajopozicijo mnogo neugodnojo. nego je bilo pred enimi dnevi. Prav lohko je nas. —
Prebrano, potrjeno iu podpisano od starešinstva,
V Avči :!. grudna 1869. Sbogar, župan. Oasparčič, Maori, Anton Madon, [vanLeščak, Štefan Kovane.
Andrej Kumar, Jožef Skodnik. starešine. Povšič, tajnik. Iz Lokavec na Goriškem. [Izv, dop.] Po taborih je ljudstvo izreklo svoje želje, in ua tisoče smo glasovali za Slovenijo zodinjeno. Vidimo pa, da je ta ljudski sklep osmim slovenskim poslancem v goriškem zboru toliko kakor nič; poslanci so naši pooblnščenci, to maj i zapomnijo, Gospodoma dr, Tonkli-ju in dr. Zigon-u kličemo: Slava! ker <-\;\ zvesto nas zastopala v deželnem zboru, drugim osmim pa ne zaupamo ver. Živilu Slovenija. !
Županija Lokavec, dno 8. decembra 1860. Mauri, župan. Štefan Mamic, Anton Suligoj, svetovalca. Anton Gruden, Jožef Gorju|». Janez Dretnic, Gregor Hvala, Valentin Vončimi, Matija Kumar, Peter Gprjup,   Andrej Pertout, odborniki.  Valentinom, tajnik
Iz Trsta, 17. dec. i [Izv. dop.] Z veseljem naznanjam, ua je včeraj naš Jurijček , namreč oni „s pušo", nrj jiorotni sodbi srečno torbo in kožo
^■^■(■(■p»v,Jtw^.»^h.--«^r».':::.-aur»iJt*c»*%,...'u. it-   ,.ttVK*w«l< iwiiumi —II»iu M
vrnil so je lepo spitan, in okroglega svetlega obličja nazaj k našim kmetom, ki so ga že željno |iričakovali. Zavolj cesarjevega odgovora mož ni bil v no-
mogOČe, da za nas Slovane šo ni prišel ea . da bomo morali z nova boj začeti. Poguma nam manjkati ne bo smolo in zmaga bode gotova. Če prav šo blizu ni.— Govorica se je raznesla, da In utegnil poslati minister notranjega Kaiserfeld!
V g osji os k i   zbornic i   je  odgovarjal  TaalVe  na interpelacijo
zarad velike demonstracijo delavčev in d jal, da je pač vlada vedela že |irej o tacom na mera vanj , dn pa ni hotela z nobeno posilim zabrainbo skruinli slovesnega dne pre8tolnega g voia. Vlada hude prt* hodnjič taka zbivanja zabranila, zdaj pa ni dala delavcem nobenega odgovora
na njih adreso temni bode njim opravičenim tirjatvam ustregla po poti postavodaje.
V d r ž a v n o m /boru poslnuce\ jo bila 18, deo. peticija nemških časnikarjev izročena, v klen tirjujo, naj Be odpravi časopisni štempolj iu davek za časniške naznanila. Ta peticija jo bila izročena finančnemu odseku. — Ga-liški poslanoj predlože znano poljsko resolucijo iu zahtevajo naj se za Galicijo ustava v tem zmislu prenaredi. Po sporočilu proračunskega odseka se dovoli pobiranja davkov do konca marca 1870. Pred jiotrjiloin izrečeta Poljak Zibliekievir in dr. Toinan. da to dovoljenje ni nobena zaupnica mini-
sterstvu, temuč da glasujejo Poljaki m Slovenci samo iz, državne potrebnosti za predlog.
Iz dalmatinskog a bojišča 30 tele grafu j S, da so mala krdela vjiornihov boni zadregi. Na vsa usta je kmetom oznanil, da jo cesar rekel, da kmetjeNarila proti jiobrožji z namenom Živeža dobiti. Vojska iu zvesti ostali pro-niso dolžni gosposki tlako dobiti, desetino in goriiico davati, in kar je šc|l>'vn,ci nil qW1i so vrgli upornike nazaj.
drugih obvozanostib bilo. Isto tako je cesar odločil, da so pašniki in gojzdil
Po nekterih krajih na H u b k o m se ie baje kolora jirikazala. Vlada
kmetovski, ne pa gosposkim ali obojni, da ima stara pravica veljati itd. Kmetje ie VSf' storila- đ» M ta bolezen ne bi razširila
so veda so skakali samega veselja. Iz te goljufije je boj potem nastal
tisti strašni kmetovski punt proti gospodi, ki si ve da o : v obodi kmetov ni
A ng lož k a je poslala 20.000 vojakov v Jelandijo, da fenijance strahuje. — Piše so namreč, da so irski fenijanoi, ki v Ameriki, v Filadelfiji
,edcla. Pod pestmi naših kmetov so se drobili trdi gradovi, pristave in!'" Bostonu      pripravili vojno ek podi«  i \ [rlandijo. Vodniki nezadovolj-
škodni grajčšinski so noči razsvetljevali; ošabna gospdda jo ali bezala, kamor so jo pete nesle, ali jo jo pa kmetova pest zadavila in kmetovski tolkači in porati jej glavo vmekšali. - Kmetovski punti so med našim narodom ob Sotli in po hrvaškem Zagorji še denea v živem spominu,
Heiiča. hudiča in škrijca, te tri je naš kmet vse v en žakel deval.
Kader so gospod fajmošter kmetom o hudiču pridigovali, kako je grd, kako človeku Srečo zavidi, kako ljudi zasleduje, da bi li kje koga v svojo pest dobil; _ tačas so Icraotjc v cerkvi gotovo grajščinskega oskrbnika V mislih imeli, češ: ta jo celo hudiču podoben kakor ga gospod fajmošter opisujejo. _ Kader so gospod kaplan pri krščanskem nauku naglavno grehe: lakomnost, požrešnost, nevoščljivost itd. razkladali, tačas so zopet ljudje nehote na grajsko škrijce mislili, češ: ti imajo vse te naglavno grehe na s. h. — In kadar je grajščak, ali jegov oskrbnik, ali kdo drugi manjših škiijeov v gradu umrl, tačas so je po celej soseski govorilo: tega jo gotovo še toplega ta hudi vzel, ta je na vse večne čase pogubljen! Iu le dolgo potem je v gradu strašilo. — Značajno je tudi to, da v naših narodnih povestih hudič se zmerom kot gospod prikaže, navadno s črnimi rokavicami, da so mu kremplji ne vide, nikoli pa v ki.učkej obleki. - Kdaj kod jo naš kmet o škrijcu govoril, nikdar ni pozabil epiteton ornans: proklet inu predstaviti. Ce so naši kmetje kje v kakšnej kleti, ali krčmi veselo skupaj sedeli, ter se po svoje zabavljali, pa je kak skrije nepričakovano noter stopil, je naenkrat ko da bi oprezal, vso veselje skaljeno bilo. Vsi so oinolknili, vsak je svojo šobo napel, ta se je na lakte oprl, iu zijalo prodajal, on je pod mizo, drugi skoz okno gledal Nobeden ni vedel kaj bi zinil iu kduj bi zinil, zdehati so jim je začelo, in čo skrije sam ni skor odšel, so se pa kmetje počasi ven pobirati začeli, lepo tiho drug za drugim, in čez malo časa bila je izba prazna.       (Dalje prih.J
nih Ircev so prišli skrivaj iz Amen pripravlja, vsak upor hitro zada I i
v domovino. Zato se vlada na vso strani
Razne stvari.
* (Naznanilo.) Ker se ni bilo oglasilo dovolj naročnikov na „Glasnika", ker sam izgube trpeti ne morem, ker so slov. jiisatelji niso vde-ležili jio obljubi sodelovanja, ker so je naročnina na (Mladiko" nerodno plačevala: nisem mogel „Glasnika" izdajati. Namenil sem tistim gospodom, ki so so naročili, poslati knjigo (zbirko svojih povest), ki izide v novem le.tu. Ker izide zdaj ..Zvon", na Dunaji, kteremu bode stalneja in gotoveja podloga, iu ktorega se boni s sodolavstvom jio gvojej moči tudi jaz udeležil, naj se vsi tisti gospodje naročniki, kteri so meni naročnino poslali, pa noč' jo čakati moje knjige, Oglasijo pri g, Stritarju na Dunap, s kterim sem v zvezo stopil J. Jurčič.
(Društvo kranjskih  zdravnikov v Ljubljani) jo
poslalo na državni zbor peticijo, naj se na novo uravna* tarifa ia zdravniška, posebno sodofjsko^adravniška plačilni ker je dozdanja nepravična in premajhna.
Na dalje se zahteva, naj se nobena novu tarifa lie dela drugače , kakor da zdravniki izmed sebe izvolijo nekoliko /asto|inikov, ki se bodo prej posvetovali in predloge presodili. — Tudi društvo štajerskih zdravnikov bode stavilo enako peticijo.
* (Iz P rimo rja) se nam piše, da bi moral primorski slov. časnik „Slov. Zarja" prestati, ako :,o več naročnikov ne oglasi. Mi „Slov, Zarjo*, ktera s pogumom BMtopa prava pota slovenske politike,  vsem Slovencem
priporočamo,
* (Dunajsko pol. društvo „d e mok ra t i srhe unio n" i je imelo 13. m. t. zanimiv shod. Govorijo se je o risehhotovi knjigi. Nazori so tudi Šuzelki in njegovi „Reform" slavo-klicali. Društvo M ji i.roklo za izvenpaila-mentno konferencijo veljavnih mož vseh strank.
* (Na Ptuji) je neko ncmškutaisko društvo, ki se imenuje „lort-schrittsverein." To je sklenilo, delati in prizadevati si. da se polnočna maša o božiči preloži na zjutraj. — Zares, če se politična društva nimajo s čim družim pečati, če ta polnočua maša ljudstvo politično najbolj žuli . potem je srečna naša dežela.
* (Stranke v državnem zboru.) Nemška večina v državnom zboru se loči v dve stranki , v levico in skrajno levico. Poslednja (kacih 30 udov) je v liberalnih vprašanjih nekoliko ostreja, sicer v ustavovernosti edina z ministersko stranko, ki ima okoli 'JO udov Poljaki imajo lasten klub. Slovenci in Tirolci se posvetovnjo baje skup
* (Iz Kotor a) se „Dom.n piše 5. dec. Denes sem obiskal v tukajšnji bolnišnici taistega lovca od H. bataljona, od katerega sem Vam v enem mojih listov omenil, daje bil od vstajnikov vjet in-zopet izpuščen. — Imenuje se VVagner in je iz Ptuja doma — govori slovenski dobro in tudi nekaj nemški. Pravil je, da so ga vstajniki 18. novembra zvečer ulovili — blizo Cerkvice — in ga, ker jih je po slovenski milosti prosil, na višave blizo Dragalja v njih taborišče odpeljali. Tukaj so ga z jedilom in pijačo okrepčali — ženske so mu posebno s kruhom in vinom stregle. Dobro njegovo monturo so za slabšo zamenjali. Pet dni so ga pri sebi varno obdržali; med tem časom so ga prisilili, da jih jo naše signale učil. Ites je, da je bil eden teh puntarjev v trdnjavi Gradišči v zaporu , — lovec pa ni bil taist čas na straži — kakor se je pravilo. Tisti vstajnik mu je le pravil da Gradišče dobro pozna. Mladi vstajniki so ga nekterikrat z ognjem na nogah trpinčili — kar opeko na nogah potrjujejo — tudi en prst ima ranjen— pa sam ne ve kako — ker je prvi hip od strahu brez zavednosti bil.
* (Poslanec Svetec) je v adresnom odseku vprašal, ali jo imelo ministerstvo pravico kranjski deželni zbor prej skleniti, kakor je bilo namenjeno. Giskra mu je odgovoril jako frivolno, nanašajo so na sklepe tega zbora, ktero je Svetec naštel: „Kcr so bili nnjimenitneji poslovi, kterih koristna rešitev jo bilo mogoče pričakovati, dovršene, ni bilo vzroka, dežolni zbor dalje skupaj pustiti." Na to besede je bilo med vladnimi nemškimi gospodi, kakor tudi vladen „\Viencr Ztg." pove — splošna veselost (allgemeine heiterkeit). Ites pravi čas jo zdaj za splošno veselost! (Pri tej priliki popravljamo pomoto v zadnjem listu. S. namreč ui poročnik v dahn. zadevah, ker stvar ni šo na dnevnem redu bila.)
* (V Lunch na Češkem) so prebivalci razkačeni bili na svojega dekana, ki se jo proti volji naroda iesk :a, od vlado dal izvoliti za šolskega nadzornika ter so mu zato demonstracijo napravljali. Okrajni glavar Malovcc jo poklical zoper razdraženo ljudstvo vojaško pomoč. Prišel je tjekaj cel škadron husarjev.
* (Poslanec iz Idrijo) g. Lipold je svoj mandat položil, kakor je znano. Stara „Presse" prinaša iz znano fubriko ljubljansko dopis, v kte-rem se laž trdi, da je g. Lipold zavoljo toga izstopil, ker njegovi volilci niso bili 7. njegovim vodenjem zadovoljni. Kolikor mi vemo , g. L. od svojih vo-lilcev ni uikoli nezaupnico dobil. Tacim lnžem nasproti bi idrijski volilci lehko dali jasen dejan S k odgovor, in bi pokazali da g. Lipold ima več zaupanja kakor nekdo drug, ki ga „Presse" zaznamujo, da uživa zaupanja prebivalstva v Idriji.
Poslano.
Blagorodni gospod \V i u k I e r, c. k. okrajni glavar in d o ž. poslanec v To m i n u!
Z Vašim odprtim pismom v pDomovino" "i. decembra 1.1. hoteli ste menda svotu pokazati, da jaz pisati ne znam. ter da pisarja potrebujem za pošiljanjo mojih pisem „Slov. Narodu".
Da jaz po Vašem pisati ne znam, se ne bo nič čudnega zdelo tistim, ki me osebno poznajo in vedo, da se od čas mojega življenja s kmetijo pečam, in vedo tudi, koliko časa sem hlače po šolskih klopeh trgal. Obžalujem pa, da Vi gospod, ki ste visoke šole študirali in c. k. okrajni glavar, se niste še do dandenes kaj boljšega, kar zadeva poslanca proti svojim volil-cem pisati navadili, kakor to, kar ste nam pred malo dnevi po „Domovini" pisano poslali.
Vi Bvetujete volilcom, naj se mi zarad moje vljudnosti in pohvale zahvaljujejo. Jaz pa upam, da bodo volilci rabljene besedo v tistem pomenu vzeli, kakor gre, ker je-li res. da kakor jaz, tudi oni vsaki dan bolj prepričanje zadobivajo, kake poslance potrebujemo.
Da sem pa jaz v mojem odprtem pismu ime gospoda Herman-a v izgled rabil, no mislito, da čeravno gospod Herman zmage vencev od meno no pričakuje, da mi bo v zlo štel, čo njegovo ime k njegovi časti rabim. —
Slovence pa opomiujato, da v meni njih prihodnjega rešitelja najdejo ! —
(iosj)od ! Vedito, da so meni Slovenci preveč pri srcu, da bi se jim jaz na rešitelja kazati hotel, kakor Vi pravite — ne hočem reči šalite. Toliko pa le vendar sprevidim, da ne Vi, ne jaz, ki pisarja potrebujem, ne še kdo bolji od naju zamore Slovence koj osrečiti in jim (nam) sedanje stališče zboljšati. Ker so todaj okoliščine take, da ne pripuste nevgoduega položaja tako nakrat odstraniti , je potrebno in prav, da so vsaj k temu pripomore in se vrata, po kterih nesreča preti, kolikor se da priprto drže in no pušča široko odprta. Ta vrata si mislim pri razkosani Sloveniji, po kterih sovražno sape derejo. Zato, kar sem jaz za drugimi možmi po javni poti izrekel, namreč, da se zlagani z interpolacijo gosp. dr. Tonkli-ja in dr. Žigon-a in da obžalujem, da ostali slov. poslanci niso to važno reč podpirali, — trdim tudi denes in še z večini prepričanjem.
Da som to kot župan storil , mi očitate, da absolutistirno gospodarim. Zagotavljam Vas, da mi je svoboda predraga reč, da bi zamogel lo absolutistično namene imeti. Mislim pa, da Vi kot pravozuauec in c. k. okrajni glavar boste, ali vsaj morali bi vedeti, da župan ima postavno in sveto dolžnoRt vse storiti, kar bi na korist in v prid svojih obči-narjev bilo.
Matija Doljak.
Za .Janežloev spominek
so poslali administraciji „Slov. .Nar.":
G. Fr. Jan. kpl. v Skalah......'1 gld.
G. Fr. Firbas, na Dunaji.......h gld.
Neimenovan iz Ljubljano .   .   .   .   .   .   .   '1 gld.
Znesek, kterega pretje se tem potrjuje:   9 gld.
Listnim oprnvništva:
Poslana nam je naročnina za „Caffć Zamar,"   pa ni imenovano mesto, kje. Prosimo celo adrese.
dveh prijateljev.
. •   Ravno prav je, prijatelj, da te dobim.   Ti \\\\ lahko precej daš dober svet. Jaz bi namreč
rad kaj za darilo o božičnih praznikih kupil ; ni da bi dosti denarja stalo, pa mora vendar nekaj prave vrednosti imeti.
|^»)   No, tu ti je pač lahko pomagano.   Kar naravnost pojdi k
kteri ima v gosposkih ulicah (Herrengasse)
lepo, elegantno narejeno štacuno, v kteri prodaja juvele, zlatnino, srebrnino in blago iz kineskega srebra. Tam boš našel več ko -/ ducate zlati/i verižic po 30 do 120 gold., črez 250 srebrnih verižic po 3 do 20 gld.; več ko 1000 zlatih prstanov najnovejšega dela po 3 do 40 gld. ; z diamantom udelane prstane po 20 do 170 gold.; ver kakor 100 parov uhdnov ; čez ~>0 garnitur (broš inboutona); 2 ducata, bi'oš za fotografije; križiće in verižice vsake vrste na izbiranje.
Njegova zaloga srebrn i ne jc tako bogata in mnogovrstna, tla se ne (bi naštevati. Tam boš gotovo kaj našel. On ima slanino v
Paier-jevi hiši v sredi gosposke ulice v Mariboru.
, 0 ^Ngi
lEdatelj in vrodnik Jožef Jurčič.
Lastniki: Dr. Jot> Vošnjak in dumi
Tiskar hdunrd Janžić.
7816