Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki xvin—leto xvin CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) OCTOBER 29, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 255 "WlNSXI BOl °*Jetska da bi Sovin, Qen. Johnson v CleVelandu; napada in brani Roosevelta Bivši načelnik NRA pravi, da še vedno stoji za predsednikom, toda udriha po "kozlih" New Deala ter svari pred denarno inflacijo. Unija je naznani-! Sinoči je govoril v Clevelan-* TI mill SE SIRI PRIJATELJ NASELJEN- i CEV I o ustavila vso &en. Hugh S. Johnson, bivši v. ! je sedal •"ojkotn ^ luknja J«otnetn zidu. ^leva 28 , , ^ske?a f — Zid eko-^ Dan proti Italiji Lige JI r Mkotni ak-:^ila tudi^o formalno pri-Sjivki iz unija. V sovjet- <)vedaia^ bo 'Jih rabi surovin, in oroži '^delavo muni-^edaia bo obenem go, Italijanski uvoz v nocoj izjavili, še za edi- 8Wi zidu, ki * :l.Italije kot '"^ska proti Abesiniji. JNemriia o+„ j-1. da ki ,."e bosta storili Tudi V Ligii! obstoi; -.. ^ ^ Avstrije ^sti tr da ne bo deda -j: ^ Italijo, ker 'f sposobna n naročeno ^ '^otifiji^. ^ niirno porav- "• Oa„° ■'="'"'> je Stsitij^ i/ govorilo v so očivid-< med zahteva. Ottia^ A " stališčem Jl^'epad zija pre- ®^2flani]r, je že 40 A Italiji p.^'^bargo orožja %an- se je Pa za T 13 trgovinski boj. pv T?^ey ^ ■ Davey "fani Sovoj.^ v sinoči Pred oKf J^^terem se ie N,<,u'°''=o. katero so W^ija k J® njegova h igrajo po- avey politično maši- :Ns I aa to ni « o. Iw ^t," k j f "žga- Oevi„„ f poprej kon- , ? 8 tem je Hi^^traciii po prejš-tudi d sov White-a, . ^^rnokrat administrator NRA in skozi nekaj časa desna roka predsedni-VI ka Roosevelta. V svojem govoru je na eni strani napadal Roo-seveltovo administracijo, na drugi strani pa grajal in napadal njene "nepojmljive kozle," ter rezko svaril, da če se v kratkem ne zniža vladnih stroškov, ne bo vlada imela drugega izhoda kot da odpre tiskarske stroje ter odpre vrata nekontrolirani denarni inflaciji. Zgovorni general pa je zanikal, da sam goji predsedniške ambicije. Johnson je v začetku svojega govora izjavil, da Amerika stoji danes samo pred enim vprašanjem, to je, ali naj kaj storimo, da se dežela dvigne iz obstoječe situacije, ali naj se vležemo ter čakamo, kdaj nas bo konec. Potem je nadaljeval; "Roosevelt še vedno predstavlja idejo, da lahko in da moramo nekaj storiti med tem ko druga strani zastopa doktrino, da ni treba nič drugega narediti kot čakati. Kar oni s tem mislijo, je to, da se mase ljudstva ne smejo dotakniti njihovih starih privilegijev. To in nič drugega je smisel njih stališča. Kar se mene tiče, sem trdno prepričan, da vzpričo dejstva, da se skoro polovica našega ljudstva nahaja v bedi ali pa na robu bede, to stališče ne pomeni ničesar drugega kot začetek konca za našo vladno o-bliko, trgovino in industrijo, kot danes obstoji." Potem je Johnson odločno povdaril, da ni Rooseveltova administracija še absolutno ničesar napravila za rešitev far-merskega in brezposelnostnega problema in da je le vprašanje časa, kdaj bo vlada vzpričo 8-milijardnih letnih izdatkov, do-čim njeni dohodki znašajo le 4 milijarde, prisiljena pričeti z denarno inflacijo. boln Ponarejevalci aretirani Včeraj sta prišli v neko gro-cerijo na Kinsman rd. in E. 140 St., dve dekleti, stari 15 in 21 let, ki sta kupili nekaj živeža ter zanj plačali s ponarejenim bankovcem za $20. Trgovec je ponarejeni denar takoj spoznal ter dal obe dekleti aretirati. Pozneje je bil v nekem hotelu na Scovill Ave., aretiran še neki 30 let star moški, s katerim sta prišli v Cleveland iz New Yorka. Oblasti so prepričane, da je trojica v službi velike po-narejevalske družbe, ki jih je poslali po deželi, da razpečava falzificiran denar. Bankir gre v zapor Zvezni distriktni pravdnik Freed je sinoči naznanil, da bo bivši predsednik propadle Guardian Trust banke J. Arthur House jutri zvečer že začel služiti svojo kazen v zvezni jetniš-nici v Lewisburgu, Pa. Ukaz, da se ga prime in odvede v zapor, je dospel v Cleveland danes zjutraj in pričakuje sfe, da se bo bivši magnat že enkrat tekom današnjega dneva izročil oblastim. « Popravek V zahvali za pokojno Mrs. Medved je bila napačna letnica njenega-rojstva, glasiti bi se moralo, da je bila rojena leta 1889. Italija že čuti pritisk spodarske blokade go- Vlada je odredila nižjo rabo premoga in ga-solina ter naložila nove davke na potrebščine. Skrbno varčevanje surovin ukazano. Olajšana naturalizacija za bivše vojake Italija praznuje 13. obletnico fašističnega pohoda na Rim v znai-Tienju rastoče notranje krize. RIM, 28. okt. — Danes je lače. Zarjovel je le par besed, Še en teden ici ht ,^3utrai bila odpelja-dobro »jV, rkr^."Gin, 21923 je preje J- E. 34 St. in prija- rt" bi JO obiščejo. P^eje ozdrave- . ^<^Unc^l^ P*"ostem tedfi *^nyler, ki spoznan kri-% je k;i ^ Zadevi neke 5 ko .^.^2,5oo^J®''aj spuščen ^Sovi "^'"scine, med D 1 f\f4 T > ^ ^ . C. Vq pri- ' Za novo o- Anice '% vstopnic za Pokf-^'^ najditelj Poklice ENdicott Ponese na 955 Po govoru je Johnson odgovarjal na vprašanja. Ko ga je nekdo vprašal, kaj misli o Rev. Coughlinu, s katerim sta spomladi imela oster radijski dvoboj, je Johnson diplomatsko odgovoril: "Father Coughlin je duhoven in izvrsten govornik, ki živi v Detroitu." Ko ga je nekdo drugi vprašal, zakaj je Roosevelt raje poslušal nasvete možganskega trusta, namesto da bi poslušal njega, je odgo voril: "Zakaj ? To bi rad. sam vedel." V razgovoru s časnikarji radi evropske situacije je Johnson rekel, da Zed. države naj brže ne bodo potegnjene v vojno, ako se konflikt med Italijo in Abesinijo razširi, in da bi Anglija in Francija vojno : Afriki lahko v enem tednu u stavili, samo če bi hoteli. "Operacijo ^73 St., 'So ?inic v E- ^ prijateljice Proslava društva "Mir" Vsa društva, ki so se odzvala vabilu društva "Mir" št. 142 SNPJ za proslavo 25 letnice, so vljudno prošena, da takoj naznanijo, ako žele imeti pri banketu svojo mizo. Pokličite tajnika Louis Mrmolja, 780 London Rd., KEnmore 2127 W. Banket se prične točno ob 6. uri v nedeljo, 3. nov. Danes teden bodo županske volitve v Clevelandu. Miller in Burton, ki sta v zečetku obljubila, da bosta vodila "gentle-mansko kampanjo", sta v zaključnih dneh po stari navadi drug drugega začela obmetavati z blatom. Ko človek posluša kompanjske govore na eni ali drugi strani, ne ve, ali bi se jokal ali smejal. Oba kandidata sta strašansko vneta za "ljudske" in "delavske" interese. Če poslušate demokrate, zveste, da je Burton orodje velekapitalistov. Miller pa da je prijatelj "zatiranih mas", če pa poslušate republikancev, vam povedo, da je Burton strahovito liberalen, nasprotno pa da je Miller pristaš Al Smithove ultra-reakcijonarne "svobodnjaške lige", ki preži po življenju Rooseevltovemu "New Dealu". Vse pa kaže, da za enkrat bo Miller "ta-kratko" vlekel, kajti "višje sile" v mestu so očividno mnenja, da je Miller doigral in da je treba poslati v mestno hi šo novega "dobrega moža", s katerim se bo lažje varalo ljudske mase. V ameriški praktični politiki je namreč vsakdo toliko časa "dober mož", dokler ne pride v urad, in ko odigra svojo vlogo, je treba najti zopet drugega "dobrega moža". Nekoč je bil Miller "dobri mož", ki bo "o-čistil" Cleveland, zdaj je prišla vrsta na Burtona, čez dve leti pa bo tudi Burton "slab mož" in našlo se bo novega "dobrega moža". Stara igra, ampak ljudje, ki ne vidijo niti do konca svojega nosu, ji leto za letom nasedajo in so vedno tam, kjer so bili v začetku. Kdaj bo delovno ljudstvo spoznalo, da demokratskem republikanskem ringelšpilu igra le vlogo lutk, ki so pozabljene tisti moment, ko se zapro vrata na voliščih? GEORGE GREEN Moža, ki ga predstavlja zgornja slika, pozna osebno na tisoče Slovencev in Slovenk v Clevelandu, ki so tekom zadnjih 17 let prosili za ameriško državljanstvo. George Green je kot ravnatelj Citizens Bureau-a, ki vzdržuje šole za državljanstvo sirom Clevelanda, nsffitopal vedno in ob vsaki priliki kot iskren prijatelj tujezemce?. To ni nobena fraza, temveč neizpodbiten fakt, podprt z neštetimi slučaji, v katerih je ? besedo in dejanjem priskočil OB. pomoč tuje-zemcem ter jih branil pred vsakovrstnimi uradnimi šikanami. George Green je bil simpatičen svetovalec in prijatelj tujezem-3ev tudi v dnevni ko tako prijateljstvo ni popularno. Letos kandidiranj' &a mestnega sodnika. Storili bomo uslugo sebi in obenem pokarali, da ceni-TUO. ujegovo V -.'iteyesu ino-r.emcev, s tem, da bomo vsi volili Tianj. Ko boste prihodnji torek li na volišče ter vzeli v roke =iodnijsko glasovnico, gotovo poiščite ime George Green ter napravite križ pred njim. Italija obhajala trinajsto oblet-: nico fašističnega pohoda na I Rim v znamenju rastoče gospodarske krize, katera je posledi- ki pa so se zgubile v ropotu in brnenju bombnih letal, ki so križarila v zraku. Poprej je vlada naznanila za- ca vojne v Afriki ter Ligine četek novih javnih del, ki bodo kaznilne akcije. veljala 729 milijonov lir ($60,- Širom dežele se je čitalo pre- 750,000). bivalstvu proglas Mussolinija, Medtem ko med Italijo in da je dolžnost slehernega, da Abesinijo še vedno ne obstoji stopi v fronto "dolžnosti in požrtvovalnosti" ter s tem pomaga v boju proti "največji krivi- uradno vojno stanje, pa je zastopnik Abesinje danes zapustil Rim ter se podal v Neapel, ci," s katero so narodi Lige na-1 kjer se vkrca na ladjo za po- rodov nastopili proti Italiji. Proglas pravi, da Italija stoji pred "gospodarskim obleganjem" katerega bo zgodovina ob sodila kot "absurden zločin." vratek v Addis Ababo. Spremlja ga njegova žena, ki je Italijanka, trije njegovih otrok, tajnik in osebni služabnik. Nje- Po novem zakonu, sprejetem od Kongresa dne 24. junija 1935, se zopet dovoljujejo posebne olajšave za naturalizacijo onih inozemcev, ki so služili i tekom svetovne vojne v ameriški vojski ali mornarici. Tekom prihodnjih dveh let uživa vsak inozemec, ki je služil v ameriški vojski ali mornarici v dobi od 5. aprila 1917 (ko je Amerika vstopila v vojno) do 11. novembra 1918 (ko je bilo podpisano premirje), sledeče olajšave v naturaliza-cijskem postopanju: 1. Ne potrebuje "prvega papirja," marveč lahko takoj zaprosi za državljanstvo ("drugi papir"). 2. Mesto da bi kot drugi, moral dokazati petletno zakonito bivanje v Združenih državah in šestmesečno bivanje v isti County, kjer se vloži prošnja, je za bivšega vojaka le potrebno, da pokazuje le dveletno nepretrgano bivanja v ozemlju Združenih držav, od vložitve prošnje nazaj računaje. 3. On mora biti pripuščen v gova najstarejša hči, katere Italijanska vlada je obenem mož je italijanski častnik, je Združene države zakonito za začela pripravljati program, da ostala v Milanu. Odhajajoča stalno bivanje, ali ne zahteva zavaruje žalogo najbolj nujno grupa je bila pod stražo tajne se spričevala o prihodu (certi-potrebnih produktov, katerih : policije. pomanjkanje bo postalo občut- - no, kadar postanejo gospodarske sankcije Lige narodov v resnici učinkovite. Gasolin, ki je absolutno po- Urednik A. D. laže v včerajšnji številki "Ame-treben za vojno v zraku, se je riške Domovine" se je poročalo, že tako visoko obdavčilo, da je da "ko je včeraj Wm. Kenniqk cena danes narastla na 85 cen- začel z govorom na radio posta- tov za galon. Voznina z avto-' ji WJAY tekom slovenskega ra- ralnem sodišču, mu ni treba pla-novembrom : dio programa, je radio postaja ficate of arrival), razun ako je prišel nazaj v Združene države po dnevu 3. marca 1924. 4. On sme vložiti prošnjo v kateremsibodi naturalizacijskem sodišču, pa mu ni treba dokazati, da je njegovo legalno bivališče v delokrogu tega sodišča. 5. Ako vloži prošnjo v fede- Hitler je prepovedal širjenje 'paganizma' Nacijski glavar je obljubil katoliškemu škofu, da vlada ne bo več trpela propagande za "germanske bogove." taksiji se bo s 1 zvišala od 1.20 lir na 2.10 lir za I naenkrat odpovedala poslovanje prvih 600 metrov, oziroma iz in so "višje sile preprečile go-10 na 17 centov za začetek vsa-1 vor. V si drugi kandidati so lahke vožnje. Vsaka vožnja bo ko govorili." stala 7 centov več in obenem se i Tukaj se vidi slučaj, kako u-bo s tem znižalo porabo gaso-: rednika pri "Ameriški Domovi-lina. Ako se gasolina sploh ne ni" zavijata in blufata Sloven-bo moglo dobiti iz inozemstva, ce v Clevelandu. Ni resnica, da bo vlada ves avtomobilski pro-| je Wm. Kennick začel z govorom met strogo omejila. na radio postaji, kajti William Rabo premoga, dve petini ka- jKennick ni bU navzoč na radio terega se uvaža iz Anglije, se Ipo^taji, in torej ni on mti besede ievsled višjih cenžeznižalo.lYT''°"\^T'^^^ Hoteli se pripravljajo, da koli-Norman cital oglas Wm.Ke- kor mogoče štedijo s premogom. Eden največjih rimskih BERLIN, 28. okt. — Danes se je nemškim cerkvenim voditeljem dalo razumeti, da je Adolf Hitler odredil konec propagande za paganizem in čaščenje starih nemških bogov, katero so organizirali takozvani "Wagnerjevi gardisti." Hitler je imel te dni razgovor z berlinskim katoliškim škofom, grofom Konradom von Preysing-Lichteneggmoos, ter mu obljubil, da vlada ne bo več trpela filozofije o germanskih bogovih, katei'0 propagira dr. Al-! fred Rosenberg. Obenem se je prepovedalo nadaljno gradnjo templov na čast "germanskim bogovom" kot tudi obdržavanje paganskih obredov. Hitler je menda prišel do prepričanje, da je propaganda za paganizem "neumna otročarija," kateri se mora takoj napraviti konec. Hitler in katoliški škof v Berlinu sta imela razgovor že v sredo, toda vsebina istega je bila objavljena šele danes. Minister verstva Hans Kerrl je podal naslednjo izjavo: "Državni kancclar Hitler skupno z dr. Hjalmarjem Schach-tom, predsednikom rajhsbanke in ministrom gospodarstva, je deželi in distriktnim voditeljem sporočil, da bo Hitler vodil deželo po poti pozitivnega krščan- hotelov bo poskusil greti kotle za centralno kurjavo z elektriko. Da bi malo razvedril prebivalstvo nad izgledom, da bodo morali tekom zimskih mesecev prezebati, je Mussolini danes v Rimu in po drugih mestih priredil demonstracijo najnovejših bombnih letal, ki so vršila vratolomne zračne akrobacije tik nad strehami hiš. To je imelo prepričati Italijane o moči italijanske vojske doma kot v Afriki. Iz abesinske fronte se poroča, da je severna armada zopet napredovala za nekaj kilometrov v notranjost Abesinije. Mussolini se je v Rimu na klic množice za par trenotkov pokazal na balkonu vladne pa- i nnicka. Urednika pri A. D. blufata Slovence, ko ne povesta kakšne "višje sile" so preprečile govor (Zormana). Zakaj ne povesta urednika, da te "višje sile" so bile začasni polom tehnične ma-šinerije na radio postaji. Naročniki A D bi morali protestirati proti takem blufanju, katerega so zmožni samo ene vrste "rake-tirji." — Slov. dem. klub. čati nikakih naturalizacijskih pristojbin. Ako vloži prošnjo v državnem sodišču in zakoni do-tične države predpisujejo gotovo pristojbino za državljanski papir, potem mora plačati le oni del naturalizacijske pristojbine, ki gre državi; delež, ki gre federalni vladi, se mu povrne. Vsak inozemec-veteran, ki zaprosi za državljanstvo po tem zakonu, mora doprinesti dokaz o vojaškem službovanju in častnem odpustu. Mora tudi potom dveh primernih prič dokazati dveletno nepretrgano bivanje v Združenih državah in dobro CDalje no 2. str.} stva in ne po krivi poti proti-krščanske doktrine." Kerrl sam je na nekem nacij-skem shodu v Limburgu izjavil : "Na podlagi 24. člane našega programa mi priznavamo pozitivno krščanstvo. To nima nič opraviti z dogmo, temveč pomeni prosto vero. Narodni socializem mora zahtevati, da je vsak član veren, toda ne briga nas, kateri verski skupini pripada." Čehoslovaški praznik Včeraj so clevelandski Cehi in Slovaki proslavili 17. obletnico čehoslovaške neodvisnosti s priredbo v Češki narodni dvorani na Broadway. Del slavnostnega programa se je potom radio odposlalo v Prago. K U I + U r a SAMOSTOJNA "ZARJA" Prihodnja vaja za opero "Mar ta" se vrši jutri v sredo in sicer v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma, v soboto pa se vrši generalna vaja na odru. — Jos. Birk, predsednik. MLAD. ZBOR S. D. D. Jutri, v sredo, ne bo vaje Slov. mlad. zbora Slov. Del. Doma na Waterloo Rd., ker je pevovodja L. Seme zbolel. Kedaj se vrši prihodnja vaja, bo poročano v listu. Prosi se, da to upoštevate. Oropal brata Pohcija je zajela tri mlade roparje, ki imajo na vesti šest različnih ropov. Naznanil jih je Frank Gordon, ki je brat enega izmed roparjev, potem ko je sam postal žrtev enega izmed ropov. Medtem ko je njegov brat čakal zunaj, sta zadnjo soboto o? stala dva roparja prišla na njegov dom ter mu vzela uro in S15. Aretirani roparji so: Albert Gordon, 24 let, 1512 E. 45 St., Robert Matulovich, 27 let, 6516 St. Clair Ave. in Stanley Gregor 24 let, 1765 E. 36 St. Napadalec otroka obtožen Moški, ki je v nedeljo zvečer kriminalno napadel neko 9 letno deklico v Collinwoodu, je bil včeraj formalno obtožen. Piše se William C. McNoe, star 34 let in stanuje na 10508 Darwin Ave. Deklica, ki se nahaja v Emergency Clinic bolnici, bo okrevala. Poročna dovoljenja Poročno dovoljenje so dobi' Victor Strehovec, 3606 Prospc ' Ave. in Helen Cruzen, 793 E. 88 St.; Mike Schoger, 5707 Dibble Ave. in Anna Žakel, 5707 Dibble Ave. PTRAN 2. ENAKOPRAVNOST ' 29. oktobra, 19^^' '/ni UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by { USE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. V 6231 ST. CLAIR AVE—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 u 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 ■a 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Eft 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo. Južno Ameriko in druge inozemske države Ea 6 mesecev ....... $4.00; za celo leto ........ ,$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Zgodovina društva Mir št. 142 SNPJ CoUinwood, Ohio Velike in bogate so skušnje sten, točen in dober, tedaj je vse v redu. Zatorej je dobro ako sleherni član deluje z njim roka v roki v našo celokupno korist. Zraven društvenega delovanja kadar je zmaga dobi — obljube.' i Cel čudež je, kako more biti ena oseba tako potrpežljiva in tako verjetna. Vsak mlad Slovenec ; naj njega vzame za zgled, ka- i je društvo vedno skrbelo za!ko malo plačilo se dobi za de Jtulturni razvoj, ekonomski raz- j lo za. demokratsko stranko društva v Collinwoodu, ki ga po- voj in zabavo svojega članstva. I Clevelandu in to pod sedanjim znamo kot društvo "Mir" št. 142 Bržkone si je društvo postavilo'sebičnim vodstvom. Urednik: SNPJ in letos praznuje svojo za- najlepšo lavoriko s tem, da se' "Ameriške Domovine" je že pred j služeno 25-letnico obstoja. Pre- je oprijelo ideje, katero je spro- j dvemi leti priporočal, naj se iz mostil je vse ovire in mirno do-'žil Martin Podgorelec leta 1913 čisti v demokratski stranki. čakal srebrni jubilej. Petindvajset let je j glede ustanovitve Zadružne Zve-preteklo ze. Ustanovila se je in danes o- Toda ta potrpežljivi hlapec, ki je vreden srčnega usmilje-[ ŠKRAT 21. augusta, odkar je bilo prvo bratu je tri trgovine. Nadalje je.nja vsakega Slovenca, ponižno; ustanovno zborovanje društva;; pripomoglo k ustanovitvi pev-j naprej deluje in izpolnjuje vse! %Gna^ Kako ta da včasih ru+orn v; -iiu izgledas m govoriš kot resni- jcen moz, drugič pa se oonasas i kot kaka ženska?" predsedoval je pokojni Jože skega društva "Soča", katero ukaze, ki jih dobi od sebičnih j POLITIČNA DEPRESIJA PRI A. D. Poleg splošne depresije je na St. C lair ju nastopila zdaj tudi politična depresija. Za to depresijo je odgovorna naša vrla soseda "Ameriška Domovina," ki ni letos prav nič navdušena za Ray T. Millerja, ki je demokratski kandidat za župana. Gospodje i^ri A. D. so se čudovito ohladili napram Millerju, katerega so prejšnje čase opevali in slavili kot nekakega malega boga, ki bo odrešil naš mili slovenski narod v Clevelandu in poskrbel, da se bosta po St. Clairju cedila med in mleko. "Ameriška Domovina" sicer ni odkrito presedlala na stran republikanskega kandidata Harolda Burto-na, ampak med vrsticami njenih poročil in člankov se lahko čita, da Pire in Debe-vec ne bosta potočila niti ene majhne solze, če bo Miller prihodnji torek na volišču tepen, republikanski Burton pa zmagoslavno jahal v mestno hišo. Naivnim čitateljem "Ameriške Domovine," ki so bili skozi vsa minula leta trenirani v "demojkratski politiki," to gotove ne gre v glavo, vendar razlaga je čisto jasna. "Ameriška Domovina" je dobila bogato porcijo oglasov za republikanskega Burtona, čigar slika se skoro sleherni dan sveti na njenih straneh, in urednika sta kot praktična človeka torej prišla do zaključka, da med republikanci in demokiati navsezadnje ni tako velika razlika, posebno še, če republikanci skrbijo, da je list poln dobro plačanih ogla-aqy. Tako se je torej zgodilo, da je Pir-ca in Debevca preko noči minula sveta jeza proti republikancem. Nektik medel odmev nekdanje svete jeze se pojavi v njunih junaških in za narodni blagor vnetih prsih edino še, kadar slišita ime councilmana Wm. J. Kennicka. Ves svoj pravični srd, s katerim sta nekoč mrcvarila republikance, sta zdaj rezervirala za tega nesrečnika, čeprav ni republikanec, temveč demokrat in še rojak povrhu. Dobro, da imata Pire in Debevec Kennicka, da ga še lahko mrcvarita, drugače bi bilo res kar za obupati, in ne-vai-nost bi bila, da prideta čisto iz prakse, in ko bi bilo treba prihodnjič iti v bojni h rum za sveto stvar, bi se že sploh več ne znala pošteno "razicati." Taka je torej naša slavna sentklarska politika. Depresija na vseh koncih in krajih, to se pravi, povsod, razen v bi-sagi Pirca in Debevca, ki sta poleg svojega starega demokratskega korita dala inštalirati v svojo tiskarno še repukli-kansko koritce, ki se prav dobro izplačuje. Pravijo, da z zlatom otvorjen osel prepleza vsak še tako visok zid, in torej se ni čuditi, da je tudi zid "Ameriške Domovine," ki ni nič kaj visok, prav ko-modno prekobacal ter se sedaj na vse grlo riga—ne Pircu in Debevcu, temveč našim vrlim, dasiravno zelo naivnim in lahkovernim rojakom, ki go kdaj verjeli, da ima "Ameriška Domovina" vero v kaj drugega kot v — vsemogočni dolar! Jak oš. Ignac Peche nosi čast pr-^nam bo zopelo ob proslavi 3. no- poglavarjev. vega tajnika. 2c na prvi seji je vembra. Brez svojega kulturne-i v dopisu začne z besedo, da bilo 26 prosilcev in članov s ga doma ni nič. zato smo postali | je Harold Burton republikanec l>restopnimi listi, kar je orno- delničarji in aktivni člani Slo- zato ne spada nikamor. gočilo društvu dobro agitacijo in venskega Delavskega Doma in i^aj tukaj omenim, da velik lep način razvoj od leta do leta. t Slov. Doma ter Slovenske Za-' greh je biti republikanec, ka-Zasluge pri razvoju društva • družne Zveze ter člani več dru- kor naše ljudi že tako dolgo so si s svojim delom iztekli vsi gih ustanov. I učijo, ampak greh je, da se ne aktivni člani in posebno pa Ig- Ker je namen in obstoj d ruš-1 pove resnice, ker fakt je. da jejzdaj naprej nac Pece kot večletni tajnik, Fr. iva za to, da se pomaga svojim' veliko število Slovencev v Ame-1 Martinjak kot tajnik in pred- članom, se društvo ni nikoli od- ^iki, ki so republikanci, ali pa , Mož: "Vidiš, to je dednost. Ena polovica mojih prednikov so bili možje, druga polovica pa ženske ..." * * * Prvi jetnik; "Ali so te ze za vse življenje?" Drugi jetnik: "Ne, samo šili od Tisoč žrel smrfi ^ .Angleška blokada Sredozemskega morja- Trda volja Velike j« besinskega konflikta zadnje k povzročila, da so Angleži zadnje no zbrah svoje ladje in letala v r ^ in Rdečem morju ter na Indijskem Zadnji čas so bila vsa potreb- naknadno utrjena in previdena z čaj vojne. Pri Be je začelo, pri Singaporu končalo nimi sredstvi za Sa®o se ]e zaceio, pi i - - v ^ izkrc)' Gilbraltarju so Angleži v zadnjem c li dva polka pehote in posvetih kosežnejših topov. Z dosed^]^:" . ^jggč rovi imajo Angleži ^daj v GilbraM" Žrel za bruhanje smrti. utrjen: Nič slabše kakor GilbralWr Malta in Ciper. V zadnjih dveh cto!- dili na Malti več novih dokov, o ' pov, letališč in ir.olov. Angleške^ ^ goli povsod. Na Malti je kg lahko t' vojnih letal, ki se v primeru koj dvignejo v zrak. A tudi jg si Angleži zasigurali hroet. . zas-^ centriranih 25 ladij, poleg „ jn v gi'škelukenaKrfu,vArsostolioDU ^ varinu. ^ . .»remenj«"" Adensko pristanišče je eis pravcato trdnjavo. Dvajset ve ^crju nevrira v njegovi bližini, po ^ -zuje vrvenje pel ducata podnioi y vor Velika Entanijaseie škem pogledu prav krepko palestinskem nabrežju. Pristanih p^poA' i bilo še nedavno samo trgovin danes utrjeno. Tudi pred nji gleške vojne ladje. . ge V krogih angleške da bedo Angleži v najkrajši 1 morske ožine Sredozemskega j^gabo -prekop se bo zaprl na pose ^ cod ISTRA Utonil je v Kopru nek Cesare Marši. Nesreča se je zgodila ponoči, ko je rajniku spodrsnilo in je padel v morje. Mož se je leta 1918, ko je bil avstrijski vojak, nahajal na potu v Dubrovnik na neki ladji, katero je torpedirala laška podmornica. Čeprav ni znal plavati, se sednik, enako Martin Podgore- reklo za pomoč, kjer je bila po- v stranki, ki ni demokratska. lec, John Prusnick, Matt Kaste- trebna, zmerno je to delalo poj y Jolietu smo imeli slovenske-lic, Jože Brezar in pokojni Jos. svoji najboljši moči. Na prepri-'ga repubhkanca za okrajnega Urbančič. Od leta 1918—1921 čanje nismo šli, kajti toleranca komisarja. Zakaj se to skrije tajništvo vodil pokojni Vinko je bila vedno prva. Dober član,'ya in zakaj se naše ljudi uči, Blaško. Vsi se ga spominjamo aktiven član in redno plačan a-'^a je greh biti proti demokrat-kot aktivnega člana na društve-' sesment pa je šlo. ' ski stranki in velik greh zavre- tem polju in moža, ki si je prido- j Tak je bežen pregled naše čj verige sužnosti, katere ima bil zaupanje članov. j .-zgodovine. Ne bo vsem ustreže- stranka že toliko let na vra- Leto 1921 je prineslo zgodo- no, ali v omejenem prostoru ne tu našega naroda. Saj naša mla-1 Nekaj mesecev po- vinsko združitev društva Sv.' gre drugače. Priznanja so de-1 (^jna vse to dobro ve in voli ka-1 gg jg po(jal v Italijo, "je Barbare št. 26 Slovenske Delav- iežni vsi, ki so količkaj kaj na- kor sama misU. Neodvisna 3®, I kateri je potoval, za- gke Podporne Zveze. Del član- pravili v korist društva ali nje- ^ kakor sem tudi jaz. Podpiraj-! laško mino in se poto- stva je šel k društvu "V Boj" št. govih podvzetij. Ne more se pa nio moža, ki je najboljši, P^jpiJa. Tudi topot se je rešil. V f)3. SNPJ. Večina pa k društvu vse omenjati posamezno z imeni, naj bo ene stranke ali j ^lestu Aquili v Italiji pa je sta- "Mir. Piscu je zgodovina te dobe kajti postalo bi presuhoparno. | ali brez stranke. " Število gla- j ^ ^ko je ^nastal dobio znana kot bivšemu članu Neimenovan vojak ima danes sov zadnja štiri leta kaže, kako j Skočil je s tretjega društva Sv. Barbara, z glavnim največ priznanja. Glavno je. da rastejo. V letu 1932 je bilo sa-| nadstropja, da si reši Življenji stanom v Forest City, Pa. Tam ostanete še zanaprej tako lojal- mo 1,100 glasov proti Millerju, j pj-jjetel na tla popolnoma je bil glavni stan društva. Po- ni bratje in sestre, da vpišemo ki je bil tistikrat neodvisen, v tem smo bili pridruženi k Slov. vse naše otroke v najmočnejšo letu 1933 jih je bilo 2,300 profi Delavski Podporni Zvezi, in slovensko pcdporno jednoto v njemu, ko se je prodal Gong-leta 1921 kot omenjeno zgoraj Ameriki. |Werju. In sedaj, v primarnih k Slov. Nar. Podp. Jednoti. | To so dejstva, to so neizbrisni volitvah, je šlo celo 2,700 gla-Društvo je prineslo k "Miru" dokumenti zgodovine društva. ;S sov v druge kraje, da bo gotd-lepo število aktivnih članov, ki tem delom in trudapolnim pri- vo propadel. Tako se uči naša | so pripomogli k vsem začetnim hodom do srebrnega jubileja za-'mladina! j uspehom pri združenju in kas- služi, da se sleherni član s prija- — ne je. Med temi se mora omeniti: telji vred udeleži velike prosla- Dopis našega vodje pravi, da John Glavan, Frank Kožel, Ig- ve društva "Mir" št. 142 SNPJ j jo tako velika razhka med Mil-nac Medved, Joe Modic, Štefan v Slovenskem Domu na 15811 lerjem in Burtonom, da ni več-Čuk, Frank Komidar, Frank Flolmes Ave. i je mogoče. "Ameriška Domovi- šuštaršič in sam sem vodil raz-' Naprej bratje do večjega dru- na" v uredniškem članku od 4. Učne društvene urade. Krivica bi štva — do zlatega jubileja! |oktobra piše: "Republikanski bila velika, ako bi ne omenil po- Bratski pozdrav : kandidat Harold Burton, dasi kojnega Johna Gro.šelna — ak-' Anton Bokal, preds. se "Ameriška Domovina" ne stri tiven član in uradnik društva,' ---i nja s principi, katere on za- preje tudi gl. uradnik SDPZ. Na V j ^ L* ' U i ' »topa, pa je tudi sicer pošten, rriTMivoxruini Unnvur. rii (fta 1921 ^'OV'©nSKim IR HTVCIT-^ jgioven ill značajen mož. Ako ! mu usoda podeli župansko me- KOROŠKO združevalni konvenc.tji leta 1921 bil je izvoljen glavnim odborni-1 kom SNPJ. Zapustil nas je pre-} zgodaj, 1. 1933. l Prostor ne dopušča, da bi | erpal iz bogate zgodovine dr.' Barbare. Prva skupna seja dr. skim volivcem v Clevelandu Into v Clevelandu, smo prepriča-: ni, da bo vsaj administracija , poštena." I Kakšna razlika pa o meni? rojenih'Ali je to greh, če se je Burton kakšne izkazal bolj zmožen odvetnik Malo nas je tukaj Barbare in Mira je bila v decern-' Slovencev, ki beremo bru 1921. Takrat so izvolili slovenske liste. Seveda, še bolj , kot Miller in ako bo bolj napre-pi-edsednikom mene, tajnikom majhno število nas je tukaj ro- j doval finančno ? Kako bi rad pokojnega Vinkota Blaško. jenih, ki dobivamo kak sloven-. vsak odvetnik, da bi imel tako ski list vsak dan. Jaz sem še'srečo. Celo tako dober odvetnik {eden tistih, ki se še malo po-i je Burton, da je za vas zmagal Umrl je nanagloma 22. februarja dr ugo leto. Urad je bil netočen in nerc- brigam, kaj se godi v naselbi- splošno v tožbi proti East Ohio den. Preiskati je bilo treba po- ni in piecej redno berem več ^ Gas Co., da ste dobili denar na-tilovanje — asesmcnt za isti me- listov. Prepiri v javnem listu ^ za j v zadnjem decembru. Saj see. večina plačan, a denarja pa med osebami me ne interesira- ga je še Miller sam toliko upo-nikjer. Prisiljen sem bil skhce- jo. Napadi navadno istotako. j števal, da ga je najel za od-vati sestanke in izredne seje, da Bral sem o napadu name, ki je^vetnika v tej tožbi, ko je bil or se /amore rešiti zadevo na prvi toliko vreden, da se je tisti mo- župan. izredni seji društva. Na zahteve žak še bal podpisati. Morda je j Naš vodja v dopisu tudi piše, članstva navzočega na tej seji eden, katerega sem jaz kot od-,da je bila Burtonova kandidatu-bem pristal na resignacijo kot vetnik izgnal iz kakšne hiše, ra rojena v Union klu0J. Cud-predsednik in prevzel urad ta j- Iter ni plačal najemnine. Oči-^ no! On, kot jaz, še nikdar ni nika pri društvu. Teško je delo,' vidno je, da mene ne pozna in j šel skozi vrata tistega kluba, dela noč in dan, korespondence naj počiv? v miru. j da bi vedel, kako izgleda zno- z tačasnim gl. tajnikom br. Matt' Ker sem tako imeniten mo-,traj. Ampak rad bi bil, kot jaz, Turkom veliko, in končno spet žak, da se me že javno napade, j tako srečen, da bi bil sprejet se jo vse uredilo, r.pet je vladal bi bilo treba moje mnenje pri- kot član. Pravi, da so milijo-lep mir! Inesti v javnost glede dopisa. | nar ji njemu dali denar za kam- vokat za Roosevelta v Washing- Cas je tekel naprej in tako ki je celoten čudež in ki ka-[ panjo, vodih so pa navadni Ijud-sem bil tajnik društva 4 leta.' že, kako daleč se človek zapelje je. Gongwer je Millerja pod-Teškoč in trudapolnega dela ne' s praznim političnim gibanjem.'piral in če ni še mihjonar, se bom omenjal, kajti dobro sem se' Tak dopis, ki sem ga bral v počasi nagiblje tje. zavedal kaj prevzamem ko sem "Ameriški D^omovini" 17. okto-' Mi smo res delavski narod, tonu. sprejel urad tajništva. Tajništvo bra nad podpisom našega demo- kot naš vodja piše, ampak smo Bodimo pametni! Milier p ie dobil v roke za menoj br. Fr. kratskega vodje 23. warde, ki mi delali za svoje denarje, po- že v primarnih volitvah poka-Sustaršič in ga uspešno vodil tri vaako jesen pred vohtvami dobi fiteno zaslužene, ne kot sužnji! zal, da ne ,more dobiti. Ne vo-leta. Leta 1928 smo izvolili se- tako polne roke z nalogami in delavci, kakor so morah naši.lite zopet v izgubo. Volimo za da njega tajnika Louis Mermo- po volitvah ima tako prazne ro- ljudje ponižno sprejeti delo za; najboljšega kandidata, Builona, naš lt>tos. Pri društvu se sinatra je vsako leto že po več let. iz jardov in to učeni mladi Slo- [ narod upoštevan, kaltor še ni- Ija in to se je ponavljalo letno do ke, ko vpraša za zaslužek. In to par dni na teden pepel vlačiti ki bo gotovo zmagal in bo lt>tos. Pri društvu se sinatra je vsako leto že po več let. iz jardov in to učeni mladi Slo- j narod upoštevan, kalcor kt predsednika pr vim, glava .je Splošno, kadar njegova stranka venci, ob času, ko je Miller imel j koli poprej. pa le tainik. Ako je slednji ve- ni zmagovita, ne more dobiti in na razpolago čiste in dobre služ- I William A. Vidmar. nepoškodovan. Zdaj pa je mož, ki je razna šal pisma koprskega fašja, ponoči utonil, ko se je vračal domov. Pri Pečali je zadel pek. pomočnik Wigisser iz Beljaka z motornim kolesom, v katerega prikolici 3ta sedela delavca Reichter in Riederer, v nek avto. Delavca sta obležala nezavestna, avto-vožač pa jo je od-kuril. V Vrbi so prijeli dva nevarna vlomilca, ki se hočeta imenovati Malle (iz Borovelj) in Christansig (iz Južne Amerike). be, ki jih je dajal ne našim, ampak svojim importiranim prijateljem iz Alliance, O., kjer' je bil on rojen. To je bila prava hvaležnost za vedno slovensko glasovanje v izgubo za sedemnajst let, ko so bili izvoljeni samo repubhkanski župani. Pomislite, da samo enlirat v dvajsetih letih so bili demokratje v zmagi, samo da si je naš bivši vodja Adam Damm ohranil svojo službo. Nesrečno je pa za nas, da se še sedaj ne moremo iznebiti tega profesijonalnega poiitikarja, ki je toliko let vlekel nanarod za nos, kakor so tohokkrat rekli v mestu. Odprto se ne pokaže, ampak kraljuje pa kar naprej. Končno pravi naš vodja, da zlas za Millerja je glas za Roosevelta. Kako prazno je to. Millerja je odobril ne Roosevelt, ampak njegov največji nasprotnik Al Smith. Gongwer je šel v Washington za pomoč Millerju in. so ga zavrnili. Burton je pa dobro upoštevan pri Roose-veltu, ker je odobren od Joseph Keenen-a, ki jc. pdraožni ad- j tJ- ri na. ^ poo tovske vlade, ker spada to " oblast. Anglija ss trenutno po= ' ^ čijo zarsidi zatvoritve Bospora. do Angleži odrezali Itahji Italija seveda tudi ne mrzlično utrjuje nabrežje na ^ j to. Pa tudi Francozi se gi 3 ^ ggt so že odredili koncentracijo 50 tja generala Aureja in puško ob rogi gledg. Franci^ dozemskem morju naravnos ^ Vojak »red p čudni običaji pred oblicj^"- restolo"' Eden izmed najzanimn-ej^ se je ohranil v Abesiniji. je abesinski vojak, tudi najp]:'^]^ . ju ^ neposredno pred svojega v a rcčiti svoje želje. Seveaa „ tei® more zgoditi ob poljubneffl eas > so izdelah točne oblike, i^ine .^g ^ najzanimivejša za določene na Tako imajo abesinski ski Draznik, ki velja spominu vega križa, pred vsem brez nadaljnega pristop do o gt di po starem izročilu na ta na preprogo, ki leži pred " .tr in začne z divjimi kretnjami P pa) ^ ki h delih, ki jih je kdaj žejo, da ima praiico do via gvoj®," ■°-- Ker pa vihtijo možje ceremonija ni fla' .............. kal-ski praznik leta 1920. ko gge^ ^' kova hči, cesarica Zaudita, jo/ in sedanji negi is kot * gem, je prišlo na pr. do tako ' zs.^^ mO da fjo bili navzoči tuji resnih skrbeh za življenje jjaKor ® ^ f den izmed vojščakov je mah^ h Oba dvorjaniks, ki sta straaila " - -........-...........- sta mirno pu?tiia, da pove sv J v^j-ij način, dokler ni potekel rok j" ki je določen za vsakega P°^,^ Mož je rjovel in je po P^P . P f priče povedal nekako to-le. ^ T ' A J s-vojega življenja tvoji unril .iV r nisem stal tiHoč bojev? Ali se - ^ tvojega očetn in ni padlo po mojim mečem? Ah ne m "'"'' lesu? In kaj jc bilo plačilo .gj-; g**, la?" Drugi vojščalu so .se -j-ali ^pif janji pri Adui tako. d:', -o - ptraniti. In cesarica je morala j i'^ ■ i,i i g. f skega poHlanikii monijo, prositi za odpuščen]^ c?'". ti stopov. Letos je ncgtiP ■ opraviti iz previdnosti brez 'ritožbe vojšČako j^g >i ^ diplomatov Jen"' praktičen pomen . Vsako .......- preiščejo in če se izkaže, da oC^ ^ ' ci, dobi vojščak kakšno daril*) ^ ^ po navadi kos zemlje. Gorje qK®^ zlagal aH če je pretiral! Čakaj'' HO kaj hujšega. J oktobra, 1935. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. S 2 Z^OVLJENA Slovenska Svobodomiselna orna Zveza Podp< INKORPORIRANA 1909 DEAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO. ILLINOIS Telefon; — PULLMAN 9665 Tatro J RHn upravni ODBOR: predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. (X «Molpji Lkph TT podpredsednik, Bridgeville, Penna. p podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. kirko Kuhpi' MWest 103rd Street, Chicago, HI. ' "lagajnit, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111. Vrhn^... nadzorni ODBOR: Huston, Penna. Laurich in Street. Cleveland, Ohio. ' ^^ton Ave.. So. Burgettstown, Penna. JJiton Zaib ^'OROTNI ODBOR: Box 924, Forest City, Penna. Pugg,' Washington Street, Denver, Colo. ^ South 58th St., West Allis, Wis. fit. y Arch, OLAVNl ZDRAVNIK 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. „ U R A D N 'ST". 6231 St. ^PRAVNOP"^' NO GLASILO: Clair Avenue, Cleveland, O. Zvezn tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-i' oasev in naslov blagajnika. Pritožbe glede posle- dic, sporne vS, ®® naslavlja na predsednika nadzornega odse-ti»sin„®'^tva in 1, ® na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-' "SNAKopRjP^^vništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnoBt ^KATOOSTl". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Otiio. 1«š(, ''''®tfopo!ska in politika Iz stare domovine Ponočnjaki osumljeni 7-opa m so Večja družba veseljakov pijancev se je ob zgodnjih jutranjih urah s harmoniko in drugimi godali vlačila pod Šmar- zvemo hxio in Burton^^ bila zlasti razposajena iiestna. Najbrž jo bo sedaj prav ;yT, fcev. v CleveTand^^T"'"° goro. Triperesna deteljica je i. W. 1 «-i r»l rt m 4-4 rt n /% «-* 1X1 OID" jeni! ti-•# pri .močno bolela glava, ko bodo " sodnika. Osumljeni so hudega pred preiskovalnega ores In k ie 7:Iočma, razbojniške tatvine, za ko ]e sedaj ?;^ ii, i^, "J,® trgov. itljn Marjeta Božieeva ie zgodaj kre- '»««», AT * daroval {, zgornjih Pimič proti Ver- kar je pristojen pri sodbi le veliki kazenski senat. Lepega jesenskega jutra je bilo. Starka, 74 letna vžitkarica tilka padla na tla in v hipu je bila vsa veža v plemenih. V silnem strahu je Dvoršakova planila v sobo po svojca otroka ter ga nesla skozi gorečo vežo na prosto. Pri tem sta za-dobila močne opekline ona in o-trok. Opekel se je pa tudi mož, ko je gasil požar. Vsi trije so dobili take opekline, da so jih morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Zlato poroko sta slavila dne 13. oktobra za-■ konca Franc in Terezija Pinter ! iz Krčevine pri Mariboru. i I Nezgode in nesreče Janez Kokol, dninar iz Jur-; šincev, star 25 let, je padel s kolesa in se nevarno poškodo-! val po vsem telesu, posebno pa i na glavi. Prepeljali so ga v ; ptujsko bolnišnico. — Lizika Arnuš, 10 letna hčerka posestnika iz Sv. Urbana, je padla pred hišo na cementni tlak in se pri padcu neznatno ranila na spodnji čeljusti. Čez nekaj dni se je njeno stanje poslabšalo in so jo morali spraviti v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili zastrupi jen je (tetanus). Otrokovo stanje je obupno. Ista usoda je doletela 13 letno Štefanijo Ko-lednik, hčerko posestnika iz Podlehnika. Na paši se je zbodla v desno stopalo, zaradi česar je nastopilo zastrupljenje krvi, istotako tetanus. Cokan, trgovska pomočnica, o-ba iz Ptuja. Poročila sta se v Ljubljani sodnik kamniškega okr. sodišča g. Karel Potrato in gdč. Ivanka Škofica iz Vrhpolja pri Kamniku. 5: . t Društveni NOVEMBER teh 'ta«*'"«« dveh sedanjega Kdo ,\V, ste? PkrJ Pa :; «^"i0Kra- r% R y % nfO" ^ 4' ${ la] r "t/ ■ tv ■tV^ ..ol/,# »«jV i«£^ • V j °>l '>i- ,ij^ /: Xtu/ "Vi ° » if* ,v'l' .]u. v cekarju je nosila 19 škat-Ijic saharina, da bi ga kmetom predala. Srečali so jo omenjeni ponočnjaki. K njej je stopil 37 letni po-^GČ storil za.! seetnik ter jo nahriilil: "Čakaj ^eji čisto la- baba? Jaz sem detektiv! Kaj i- ^to vi ^ jih imajo ^™aš v cekarju?"' fep^bi-jfdi-žavljani ■ cekar in pobral jjg ^ ® in bratje i Družba je odšla v bližnjo gostil-tess v ^ si Drpvp^ no, ne meneč se za mile starkine prošnje. Starka je prišla tudi v gostilno in prosila objestnega možaka, da ji vrne saharin. Zaman je bila vsaka prošnja. Star-^ da bflOni ka se je celo ruvala z njim. Po-'t{ Sevg^ kapitali-1 zneje je družba saharin prodala W pa pod-! za malenkosten znesek, kajti ni ■ah. ^ ®-ioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that Frcnch chefs rccommend for ideal flavor and smootlmess — in the Miracle Whip beater tliat's exclusive with Kraft. izključena iz ameriškega držav- 27. novembra, sreda. — Zabavni l Tragičen dogodek se je pri- ijanstva. Ta zakon bo v korist 1 večer dram. društva "Antoni Verovšek" v S. D. D., ua Wa-' teiioo Road. | jlija Dvoršak skozi vežo gorečo ko vojsko tekom svetovne vojne. 28. .novembru, četrtek — Koc. , petrolejko. Naenkrat ji je svc- FLIS Pev. zbor "Zarja" koncert v ' >ood {iDUMthetplng Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke m enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. ►ravnost 6231 St, Clair Ave., HEnderson 58II miK ."WUW STRAN 4, ENAKOPRAVNOST 29. oktobra, — sivol9odo in ljubezen Marko Stojan Roman iz Balkana. I pregovoril nato. "Ali je spodaj vse varno?" , "Je; samo pridite In glejte, da' vas ne slišijo. Ste li vsi zdravi?" ^ "Bogme . . . razen svobode nam ne manjka ničesar." i -Stresel se je in prisluhnil k u-tripanju svojega srca. Ne! Volja je živela še, dihala v slehernem živcu in klicala svoj neustrašni: "Naprej! Naprej!" Toda te stene ... te stene, ta Rešilna misel — pot do zmage, do otetja, nit, za katero tre- "Pomagaj mi Bog in svetal Bogorodica!" je mrmral na tihem. "Da se le ne bi spomnil na | Etra h pred neuspehom! Le upa-i nje da mi ostane: potem je še j vedno mogoče, da opravimo, makar če bi branila kulo vsa turška armada! ..." Tekle so ure, tekle,. . . Še nekaj tisoč udarcev z rovnico, še nekaj tisoč škrtljajev lopate . . . in tam zunaj sine dan — dan Fvobodnih, dan srečnih ljudi . . . Marko je delal kakor blazen: žc parkrat ga je bil ustavil Pro-ka, hoteč prevzeti njegovo mesto, a Marko ni hotel slišati o tem. V njegovih mišicah se je budilo polagoma čustvo trudno-pti, ali roke so se dvigale in padale neprestano, brez odmora. In tam pred njim se je odpiral rov in šel vedno dalje . . . Zdajci pa je skočil Proka k Marku in ga prijel za roko: "Nehaj, Marko! ... Ah nam je začarano? . . . Vrag naj razume to! ... " "Kaj hočeš reči? ..." "Že zdavnaj bi moral naleteti na zid. temelje kule na! ... " Marko se je čudno nasmehnil v svitu leščerbe in pokazal tovarišu na steno izkopanega rova. Izmefd peščene prsti je štrlelo tu in tam zidano kamenje, kakor da naznačuje obrise nepravilno izkopanega predora. Marko je popraskal z rovnico še malo .. . prst se je odluščila popolnoma . . . bogme, luknja je bila v temeljih Beas-kule, baš tam, kjer se je končaval Markov rov! "Ali . . . potem smo vendar že pod Vukovo celico!" je vzkliknil Pero zamolklo, slišoč kratki razgovor med starima četnikoma. "Če nas ni nalagal oni ranjki nizam, moramo biti!" je potrdil Proka. "Pa koliko nam je tu do vrha zemlje?" je vprašal Marko. "Jedva par pednjev, kakor sodim po ropotu vozov, ki drdrajo zgoraj po cesti. Vrhu tega smo kopali zadnji čas malce navzgor ... in, kar je najvažnejše . . . pol Vukove celice same leži pod zemljo." Marko ni rekel na to niti besedice. .Tel je le kopati z novo vnemo, toda previdne je- in oprezneje, kakor da hoče izluščiti vsak kamen posebej iz njegovega ležišča. Zakaj sleherni preglasni u-darec, vsak ropot, ki bi ga povzročil po nepotrebnem, jim je utegnil nakopati najmanj neuspeh vsega podjetja, jetnikom pa — vojvodi Vuku, Dušanu in njegovim tovarišem — neizogiben pogin: Marko se je zavedal le predobro, da jim ni več milosti, ako Turki zaslutijo pomoč, ki se jim bliža. Kamenje in pesek sta se usi-pala na njegovo glavo; obraz mu je bil kakor od prsti, suha ustna mu je močila namesto hladilne vode ogabna vlaga grud, ki so se rušile izpod stropa . . . Izpod tal ječe, v kateri so zdiho-vali po vsej priliki drugovi in pobratimi! "Čuj! ..." je zahropel zdajci in se obrnil k Proki. "Kaj je?" Proka je priskočil; oči so se mu zasvetile v medli luči. "Ali slišiš kaj? ..." "Kako — kaj?" "Poslušaj!" Marko je %daril z rovnico, nalašč nekoliko močneje. "Bog in bogme!" Proka mu je iztrgal orodje iz,rok in poizkusil sam. To ni bil več udarec po masivni plasti! Donelo je votlo, kakor da bi u- daril po grobu: tik za kamnom, ob katerega je zadelo železo, je moral biti prazen prostor . . Tudi Pero se je bil pomaknil bliže; vsa trojica je hropla od strašnega razburjenja. Marko je grebel dalje . . . kroginkrog štirjaškega kamena, previdno kakor mati, ki jemlje dete iz plenic; Proka in Pero sta pobrala instinktivno svoje in Markovo orožje . . . Kamen je bil prost; Marko ga je prijel z obema rokama, da ga izdere brez šuma in ropota. — Zdajci pa je prisluhnil iznova. "Tristo vragov!" je zagodr-njal sam pri sebi, "tudi z one strani grebe nW^do! Eh, vedel sem, da je vojvoda Vuk imeniten dečko!" Ta hip pa se mu je,izmuznil kamen in mu padel tik med raz-koračene noge; za kamnom pa se je usula toča drugih, drob-nejših kamnov, trhlega ometa in peščene prsti . . . Zamolkel vzklik se je začul iz notranjosti ječe: bila je presenečena, jako sočna kletvica v srbskem jeziku, in tudi glas se je zazdel Marku nekam znan. "Ej, bogme, kume!" je zakli-cal v luknjo z zamolklim glasom. "Zini, človek božji, ali si naš, ali si vrag . T . " Odgovoril mu je vzklik ne-dvojbene radosti. "Kdo je zgoraj, vprašam?" je ponovil, prijel se z rokami in se pomaknil više. Od zgoraj se je slišalo kakor šepetanje večih glasov; nato je odgovoril prejšnji: ".Jetniki; pet nas je — sami naši." "Pa kdo? Ali je med vami vojvoda Vuk?" "Vuk je bil tukaj ..." "A kdo si ti ?" je vprašal Marko, in nekaj čudnega mu je prešinilo možgane — reklo mu, da prihajajo za Vuka prepozno. Zgoraj je vladalo par hipov molčanje, kakor da neznanec premišlja. Nato se je začulo: "Jaz sem Dušan Jurišič . . ." "O, Bog bodi zahvaljen! . . . Malo je manjkalo, da Marko ni zavrisnil od radosti. Toda premagal je svoje razburjenje in zaklical poluglasno: "A jaz sem Marko ..." "Naš Marko! ... je odgovorilo z enakim veseljem. "Kakšen Približal se je šum, kakor da • strašna zaklenjena vrata v svo-leze nekdo v votlino, ki jo je bil bedo! Kje je ključ, kje rešilna otvoril Marko z izdrtjem veli-' misel ? kega kamna. Več majhnih kamnov je priletelo, za njimi nova ploha sipine. Marko se je umak-1 ba potegniti, da razdrgneš vozel, nil temu dežju, stopil nazaj in j mora biti vendar v vsakem še odvalil granitno kocko, za kate-Itako obupnem položaju . . . ro je bil našel izgubljene z mno- i "Goddam!" se je oglasil po-go manjšimi težavami, nego si j ročnik Wheeler s pograda. "Zdi je predstavljal. | se, da nam dajete dober vzgled, Proka in Pero sta gledala brez I kako naj ne izgubimo poguma." besede, deloma v osuplosti nad "Bogme — ni še čas za to I" je Sip, ki ga je odpraskal, je tem nepričakovanim uspehom, potrdil Dušan tiho. spravljal po končanem nočnem! deloma v strahu, kaj povedo o- j Hkrati se je sklonil k tlom. delu pod pograd ... to je bilo ja- ^ teti . . . zakaj slišala sta bila; Noga mu je bila zadela ob nekaj sno kakor beli dan, zakaj če bi tovariše, da mu posvetijo z elek- znani, gotovo že zdavnaj mrtvi trično svetiljko, kakor hitro se kopalec je bil opravil vehko de-straža dovolj oddalji; v ta na- ^ lo, preden se je izpolnila njegova men se je privzdignil . . . ho- j usoda; njega samega so gotovo tel se vzravnati iz svojega poce-1 prehitile morilske roke turških pa ... in v tem gibu je zadel z iztegnjeno roko ob tram pograde .. . Peščena sled je vodila pod po- grad! Iz te gotovosti se je bliskoma porodil v Dušanovi glavi sklep; Jetnik, ki je bil zaprt tukaj pred nami. Vojvoda Vuk ali njegov prednik, je irnel opravka z zidom te ječe — iskal je poti v svobodo, dolbel si jo skozi steno .. . krvolokov, toda njegovo delo je ostalo neopaženo . . . Kako je bilo to mogoče? Dušan se je spomnil zdajci, da stoji pograd v temnem kotu, kamor ne pada niti podnevi to-11 liko luči, da bi bilo mogoče opaziti, ali je prostor pod njim prazen ali ne. Peščena sled po tlaku je izvi- rala torej po vsej pine, ki jo je privlekel svoji obleki = sumljivi koraki ali jočega se dneva usta** vo delo. (Dalje prihodnji) Išce se pošteno dekle ali vdov trok %a stalno delo, b !a za malega otro a Zglasi naj se na ^ W0(X1 jLve., KIGnroo"*** Sedanje razmere predvidevajo aktivno Kupite sedaj' dobo na real estate trgu. Dušanov odgovor: "Vuk je bil tukaj ..." Dvojica nog se je pokazala v pvitu slepiče. Sledila jim je človeška postava — pred rešitelji je stal Dušan . . . živ, otet iz tur- j škega jetništva, in razprostrl roke, da objame Marka, ki ga je spoznal takoj vzlic umetni bradi in turškim oblačilom. Preden je minilo par minut, je bila zbrana v rovu vsa petorica, ki se pač ni nadejala tako brze rešitve. Najhujše je bilo prestano! Strašni udarec, ki je pretil onemogočiti vse njihove namene, je bil od vrnjen . . . kljub zatohlemu. smradljivemu zraku, ki se je gostil v tem podzemeljskem rovu. so dihali zopet zlato svobodo! Nič ni bilo izgubljenega, nič zamujenega . . . pot iz teh globin je vodila na beli dan, v polno možnost dejanja! XXIII. Novi načrti. Toda kako se je bilo zgodilo, da so se našli tako naglo? Kako je bilo mogoče, da je bil prvi glas, ki se je odvzal Marku j iz odprtine, glas Dušana? Na to vprašanje si sami niso vedeli odgovoriti. Dušan se je bil iztrgal letargi-ji in obupu, ki je zavladal v njihovih srcih, ko so se začutili obdane od samih turških straž in samih debelih sten. "Rešiti se moramo!" je zaklical samemu sebi. "Pot v svobodo moramo najti, ker moramo dovršiti svoje rešilno delo. Mogoče ali nemogoče — biti mora!" Po trenotni utrujenosti in ma-lodušju ga je prešinila zopet strastna, jeklena volja, podobna volji čudodelnikov, ki baje podira skalovje in kliče vodo iz suhih tal. Zazdelo se mu je, kakor da tudi najdebelejša stena ni drugega kakor vrata, ki vodijo v svobodo — samo da jih je treba odpreti s posebnim ključem. "Pogumnim je tudi zapreka suhega, krhkega, grudici ometa. Potipal je z roko. Res, tu je bil kos trhlega ometa, ki se je zdrobil med njegovimi prsti . . . Segel je dalje in napel pozornost: tla so bila tamkaj pokrita z drob nim, peščenim prahom, kakor da. je nekdo posmetil z drobci zidu, nato pa jih pometel v stran. Kam jih je pometel? To vprašanje se je porodilo nehote v Dušanovi glavi, ne da bi se zavedel takoj njegovega pomena. Potipal je širje na. okoli ... in začutil je, da se peščena proga na tleh nehava v eno smer tik poleg njega, v drugo pa se nadaljuje globoko tja v temo! Držeč roko na tej zanimivi sledi, je hotel pravkar pokHcati podobnega! bili nasmetili ječarji sami, bi bili izmetli navlako skozi vrata! Potipal je ... in zares: ves prostor pod ležiščem je bil poln večjega in manjšega kamenja, poln oddrobljenega ometa. Ne- Kampanjski letaki Councilman Wm. J. Kennick prosi vse svoje prijatelje in znance, da pridejo na njegov dom, 982 E. 63 St., kjer dobijo kampanjske letake za okna na svojih domovih. čudež te je privedel k nam? Ali j pot!" si je ponavljal, tipaje po si v resnici ti ?" j vlažnem kamenju zidov. "Pa "Sem — divji Marko s kožo in I pojdimo z glavo skozi zid, kakor 666 Tekočina - tableti mazilo - nosne kapljice "stavl PREHLADE in VROČICO prvi dan glavobol minutah 909-11 Alhambra Rd.. Ulizu London H