:< I
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za Setrt leta
4. gld., za en mesec 1 pld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol,leta 6 gld., za četrt leta 3 gfld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljali velja 1 ¡»Id. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne".
O/.muiila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. Je se tiska enkrat; 12 kr. oe se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnom tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah li. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v ponedeljek 4. januvarija 1892.
Letnik XX.
A^abilo na naročbo.
„SLOVENEC",
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
velj;i za Ljubljano pri upravništvu prejemali:
Za celo leto predplačan	12 gl.
„ pol leta ....	6 „
„ četrt leta ....	3 „
„ jeden mesec ...	1 „
Za pošiljanje na dom se računi	10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa vel j d:
Za celo leto predplačan	15	gl. — kr.
„ pol leta ....	8	„	— „
„ četrt leta . . .	4	„	— „
„ jeden mesec ...	1	„	40 .
Naročuje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le, če se dopošlje naročnina.
„DOMOLJUB",
sam brez „Slovenca" stoji za celo leto s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novžičev.
Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" upravništvo.
Uredništvo in upravniMvo „Slovenca" in „Domoljuba
Zborovanje „Katol. pol. društva" v Ljubljani.
Včeraj dne 3. januvarija imelo je „Katoliško politično društvo" v rokodelskem domu svoj redni občui zbor, katerega se je udeležilo nad 70 društ-venikov. Precej po dovršenem občnem zboru pa je
imelo društvo svoj shod, na katerem se je poleg društvenikov zbralo tudi druzih somišljenikov in prijateljev društva, da so napolnili prostorno dvorano rokodelskega doma.
Občni zbor.
Pričel je občni zbor predsednik kanonik K I u n, pozdravil navzoče ter omenil, da sta v veliko žalost cesarske rodbine in tudi avstrijskih narodov v kratkem umrla dva avstrijska nadvojvode Henrik in Žiga. Predsednik prosi, da tudi društveniki v znamenje sožalja vstanejo ter da se ta izjava sprejme v zapisnik današnjega zbora.
Društveni tajnik A. K a 1 a n poroča na to, kako je deloval odbor „Katol. polit, društva" v preteklem letu. Iz poročila za sedaj povzamemo, da je bilo društveno dtlovanjo zelo raznovrstno, ker je bilo na vrsti mnogo volitev. Začetkom leta so se vršile dr-žavnozborske volitve; pri teh se je društvo trudilo
vspešno, da je katoliški slovenski narod v naši kro-
» » :
novini poslal v državni zbor večinoma vrle katoliške slovenske poslance, ki so vzlasti v zadnjih zboro-van)ih na Dunaju pokazali, da so vredni zaupanja svojih volilcev. — Pri volitvah v mestni zastop je sicer društvo vsled nečuvenega pritiska nasprotnikov ostalo v manjšini s svojimi kandidati, a vkljub temu nasilju se je ob isti priliki zbralo okrog društva lepo število vrlih mož, ki so s svojim glasovanjem pokazali svojo nezadovoljnost z dosedanjim mestnim gospodarstvom. In kako prav so ravnali, to je pokazalo vzlasti v zadnjem času stvarno pre-sojevanje tega gospodarstva, ki zahteva odločno, da se popravi kot ueresnično, ali pa da se zastop pokliče na odgovor — Število udov se je tudi to leto zdatno pomnožilo. Sploh vedno raste število društvenih prijateljev in somišljenikov, kar nam spri-čuje „Domoljub", ki Slovencem pojasnjuje namen
„Katol. polit, društva". Hvaležni Bogu in vrlim prijateljem smemo že danes naznaniti nepričakovano veselo vest, da se bo „Domoljuba" tiskalo v novem letu — 7000, reci sedemtisoč iztisov. Tako ogromnega števila iztisov ni še doživel dosedaj noben slovenski časnik. To najjasneje spričuje, da se Slovenci strinjajo z nazori iu nameni lista in ob enem tudi našega društva. Skrb mora biti, da odbor po poverjenikih vse te naročnike-volilce dobi tudi kot svoje redne ude. Društvo se je vsikdar trudilo pridobiti načelom katoliške vere veljavo tudi v javnem življenju; zaradi tega je moralo od ljudij brez vere mnogo trpeti. Toda „Katoliško politično društvo" bo vedno tako delovalo, ker je prepričano, da le n& podlagi krščanskih naukov je mogoče osrečiti slovensko ljudstvo, kakor sploh vso človeško družbo.
Blagajnik Anton Klein poroča, da je tudi denarno stanje društva ugodno. Želeti bi bilo le, da bi vsi udje redno plačevali letnino ter jo blagajniku pošiljali ali sami ali pa po društvenih poverjenikih. Letnina zuaša na leto 1 gld., kdor ima naročen „Domoljub", plačuje le 20 kr. Nato se je vršila volitev novega odbora, o kateri poročamo na drugem mestu.
DruStveni shod.
Zelo zanimiv je bil tudi društveni shod. Poročal je namreč državni poslanec kanonik Klun o sedanjih političnih razmerah v naši državi, vzlasti v državnem zboru. Pojasnjeval je delovanje slovenskih poslancev na Dunaju točno in prepričevalno; vsakdo je moral razvideti, da slovenski poslanci niso smeli drugače ravnati, kakor so ravnali, sicer bi bili svojemu narodu le škodovali. Najhujša napaka bi bila, ko bi se bili pridružili Mladočehom, kar se je pokazalo vzlasti pri obžalovanja vrednem govoru češkega poslanca Grčgra. Jugoslovanske zveze tudi niso mogli osnovati, ker bi se za tako neznatno
O bi EK.
Ašik Kerib.
(Turška pravljica. Spisal Lermontov.)
(Dalje.)
V tem je popotnik prišel bos in nag v neko vas. Dobri ljudje so ga oblekli in nasitili, on je pa zato pel jim čudovite pesmi. Tako je potoval od vasi do vasi, od mesta do mesta in slava njegova razlegala se je povsod. Naposled prišel je v Halaf. Po navadi še! je v kavarno, prosil za saaz in jel peti. Ta čas živel je v Halafu paša, velik ljubitelj pevcev. Mnogo so mu jih pripeljali, pa nobeden mu ni bil všeč. Njegovi hlapci so se že vsi upehali, begajoč po mestu. Nakrat zaslišijo, gredoč mimo kavarne, čudovit glas. Sli so v kavarno.
„Pojdi z nami k velikemu paši," zakričali so, „ali pa daš glavo."
„Jaz sem prost človek iz Tiflisa," rekel je Ašik Kerib. „Ako hočem, pojdern, ako nočem, pa ne poj-dem. Ako hočem, pojem, ¡n to, kadar se mi dozdeva, in vaš paša ni moj gospod."
Nič ni pomagalo, moral je ž njimi k paši.
„Poj," rekel je paša in on je zapel. In v tej pesmi je slavil svojo drago Magul Megeri in ta pesem se je tako priljubila paši, da je pridržal pri sebi ubogega Ašik-Keriba. Obsipal ga je s srebrom in zlatom in oblačil v draga oblačila. Srečuo in veselo živel je Ašik Kerib in je jako obogatel. Ali je pozabil na svojo Magul Megeri ali ne, ne vem, ali
obrok je potekel. Poslednje leto je že potekalo, ali on se še ni pripravljal na odhod. Lepa Magul-Me-geri je že obupavala. Ta čas odpravil se je kupec s karavano iz Tiflisa s štiridesetimi velbljodi in 80 robovi. Magul-Megeri je poklicala kupca k sebi in mu dala zlato skledo.
„Vzemi to skledo," rekla je, „v katerokoli mesto prideš, razstavi to skledo pred prodajaluico in razglasi. Kdor dokaže, da je mojej skledi gospodar, dobi skledo in po vrhu še toliko zlata, kolikor tehta skleda."
Odpravil se je kupec. Povsod je razstavil skledo pred prodajalnico, kakor mu je bilo naročeno, ali nikdo se ni oglasil, da je njen gospodar. Prodal je že skoro vse svoje blago in z ostankom prišel je v Halaf. Objavil je tudi tukaj po vsem mestu, kar mu je naročila Magul-Megeri. Ko je to zaslišal Ašik-Kerib, hitel je h karavani in zagledal skledo pred tiiliškega kupca prodajalnico.
„To je moje," rekel je in zgrabil skledo z roko.
„Prav tvoje," reče kupec. „Poznam te, Ašik-Kerib. Hiti v Tiflis; tvoja Magul-Megeri je ukazala tebi povedati, da poteka obrok. Ce se ne vrneš do-ločeui dau, vzela bode druzega."
Obupan se je Ašik Kerib prijel za glavo; bilo je še samo tri dni do določenega dne. Vendar se je vsel na konja, vzel seboj torbo z zlatimi denarji in oddirjal, priganjajoč brez usmiljenja konja. Nazadnje se mu je utrujen zgrudil na Arzinjauski gori, ki je mej Arzinjanom in Arzerumom. Kaj je
hotel storiti? Od Arzinjana do Tiflisa je dva meseca ježe, ali njemu sta pa ostajala samo še dva dni. „Alah vsemogoči," vzdihnil je, „če mi ti ne pomagaš, neinam kaj delati več na svetu."
Hotel je skočiti z visoke skale. Kar zagleda spodaj človeka na belem konju in zasliši močen glas: „Oglan, kaj hočeš?"
„Umreti hočem," odgovoril je Ašik.
„Pojdi doli, če je tako, da te ubijem."
Ašik se je nekako spustil s skale.
„Pojdi za menoj," rekel je osorno jezdec.
„Kako hočem teci za teboj," rekel je Ašik, „Konj tvoj teče kakor veter, jaz sem pa še ob-ložeu."
„Res je, deni breme svoje na moje sedlo in teci za menoj."
Ašik-Kerib je zaostajal, če tudi je napenjal vse svoje sile."
„Kaj zaostajaš," vpraša jezdec.
„Kako naj te dohajam ; t/oj konj je hitrejši od misli, ali jaz sem pa že utrujen."
„Res je, vsedi se zadej na konja in govori resnico: Kam moraš iti ?"
„Da bi le v Arzerum prišel danes," rekel je
Ašik.
„Zamiži!"
On je zamižal.
„Sedaj odpri j oči!"
Ašik gleda. Pred njim se bele zidovi in blešči arzerumski minareti.
zvezo nikdo ue menil. Državni poslanci slovenski so bili zmerni, kadar so spoznali to kot koristno, a so o pravem trenotku tudi z vso odločnostjo branili pravice in koristi slovenskega ljudstva. — Ta govor jo trajal celo uro, zaradi njegove poučne zanimivosti so ga navzoči pazljivo poslušali do konca.
Dr. Gregorič je po točni utemeljitvi predlagal naslednjo soglasno sprejeto resolucijo:
„Na shodu dnč 3. januvarija t. 1. zbrani udje „Katoliško-političnega društva" v Ljubljani izrekajo s tem svojo zahvalo slovenskim državnim poslancem ter popolno zaupanje za njih možato in odločno postopanje v državni zbornici. — Ob jednem pa odločno obsojajo nazore, katere je mladočeški državni poslanec dr. Gregr izjavil v svojem zadnjem govoru, sosebno ker je našel t& govor tudi pritrjevalni odmev v radikalnih slovenskih krogih."
Ko je še dr. Šušteršič prav krepko priporočal to resolucijo, bila je soglasno sprejeta.
O novi trgovinski in carinski pogodbi govoril je zelo poučno in zanimivo državni poslanec vodja Po v še. Omenjal je, da se bodo spremenile marsikatere trgovinske razmere vsled novih pogodb. Pojasnil je s številkami, koliko se v naši državi izvaža in uvaža žita, živine, lesa, vina, obrtnih izdelkov itd. Po tej primeri je bilo spoznati, da po novih pogodbah, razven pri vinu, Slovenci ne bomo na škodi. Za živino, žito in les se bodo razmere zbolj-šale, ker bo kupčija bolj živahna in ker bo tudi cena bolj stalna, ne pa spremenljiva od semnja do semnja, kakor je bilo dosedaj, kar je bilo kupči]i v veliko škodo.
Iz tega govora bomo pozneje še več povzeli, za sedaj le omenimo, da so bili vsi navzoči govorniku prav hvaležni za to času in razmeram primerno in poučno poročilo.
Zborovanje se je vršilo od 4. do 7. ure. Pričalo je po obilni udeležbi, po zauimivih, soglasno odobravanih poročilih, po složni volitvi, da „Katoliško-politično društvo" prav krepko napreduje ter hoče z vedno večjim vspehom delovati v duševni in gmotni prospeh slovenskega naroda.
Podlaga našemu društvu je tako obširna, da vsak Slovenec najde na tej podlagi dovolj polja za svoje delovanje, bodisi v verskem, narodnem alt gospodarskem oziru.
Zato je želeti, da se Slovenci prave volje vedno tesneje oklepajo našega društva ali jednakih kato-hško-političnih društev. Dela je za vsakega dovolj, torej: Kdor zn& bolje, široko mu polje!
Katoliško vseučilišče.
IV.
Velikokrat smo se že pogaujali Slovenci za domače vseučilišče, ki naj bi bilo središče narodnega življenja, in kjer naj bi se kristalizovalo vse naše duševno delo. Že leta 1787. so deželni stanovi kranjski prosili vlado za napravo filozofske fakultete, pa njih prošnja ni bila uslišana. Francozi, ki so
„Kriv sem, aga," reče Ašik; „zmotil sem se, hotel sem reči, da moram v Kars."
„Tako!" reče jezdec, „opominjal sem te, da govori resnico. Zopet zamiži!"
„Sedaj pa odprij oči!"
sebi ni verjel, da je to Kars. Pal je na kolena in rekel: „Kriv, aga, trikrat kriv je tvoj sluga Ašik Kerib. Pa saj sam veš, če človek začne lagati zjutraj, mora lagati do večera. V resnici moram v Tiflis."
„Kak nevernik si." reče srdito jezdec. „Pa kaj se hoče. Odpuščam ti! Zamiži!"
„Sedaj pa odprij oči!" reče čez nekej minut. Ašik je zaukal od veselja, kajti bila sta pred tifli-škimi vrati. Iskreno se zahvali Ašik Kerib, vzame torbo s konja, potem pa še reče jezdecu: „Aga, tvoja dobrota je res velika, toda stori mi še večjo. Ko bi pripovedoval, da sem jeden dan prišel iz Ar-zinjana v Tiflis, nikdo bi mi ne verjel. Daj mi kak dokaz!"
„Prikloni se," reče jezdec in se zasmeje; „po-beri pest prsti izpod konjskega kopita i iT deni jo v prsni žep. Ako ne bodo verjeli tvojih besed, ukaži pripeljali žensko, katera že sedem let ne vidi, in namaži jej oči s to prstjo, pa bode spregledala. Ašik je pobral pest zemlje izpod konjskega kopit». Ko je vzdignil glavo, sta že bila jezdec in konj zginila. Sedaj se je prepričal v srcu, da njegov pokrovitelj ni bil nikdo drugi, kakor sveti Haderihjaz (sv. Jurij).	(Konec sledi (
sicer malo časa gospodarili po naših krajih, pa dokaj koristnega napravili, .zasnovali so visoko šolo v Ljubljani leta 1812. Prvi kancelar je bil naš nepozabni Matevž Ravnikar. Tudi ta je v teku let preminila. V burnem letu 1848. je slovensko vse-učiliško vprašanje zopet stopilo na površje, in od tedaj je bilo Čpti večkrat glas, zahtevajoč domačo visoko šolo.
Tako je leta 1871. pokojni dr. Costa v zbornici poslancev priporočal napravo juridične in filozofske fakultete v Ljubljani. Vsi poskusi so se ponesrečili zaradi težav, ki jih je napravijala deloma stvar sama, deloma pa vlada. 61ovenci osamljeni nismo bili toliko močni, da bi premagali vse zapreke in si ustanovili svoje vseučilišče. Z velikim navdušenjem so zato pozdravili ustanovitev zagrebške univerze. Obetala je biti narodna iu katoliška. Saj je bil njen glavni ustanovnik cerkveni vladika, Jos. Strossmayer. — Nekdo izmed slovenskih poslancev, ! ki so bili prisotni pri slavnostni otvoritvi, je pozdravljal hrvatsko vseučilišče „kot zvezdo, katera bode svetila tudi nam Slovencem". — Osoda pa je naredila velik križ čez vse upe in naklepe. In naše razumništvo moralo je, kakor doslej, zatekati se k motnemu viru liberaluih vseučilišč. In kakšne nade nam more vzbujati sedanjost? Komaj je verojetno, i da bi dobili v bližnji prihodnjosti domače vseučilišče, j In ako bi hoteli imeti še katoliško, kakoršuo mo- j ramo zahtevati, izgine verojetnost popolnoma.
Kaj je tedaj primernejše in bol|še, kakor da se pridružimo Slovenci drugim katoličanom avstrijskim in v zvezi z njimi ustanovimo katoliško vseučilišče? Saj bi nam bilo porok, da se bodo ondi ozirali na naše verske in narodne težnje, krščanska vera tirja in daje pravico, komur gre. Ohranilo nam bode dragoceni zaklad svete vere, pa podpiralo naš ( narodni razvoj.
To misel: z združenimi močmi vseh avstrijskih ljudstev, ustanoviti katoliško vseučilišče, sprožili so že leta 1855. avstrijski škofje. — Toda sklep se ni . mogel zvršiti zaradi različnih ovir. Leta 1884. pa se je osnovalo v Solnogradu društvo z namenom, idejo katoliškega vseučilišča po moči podpirati in razširjati. Sveti oče Leon XIII. so v posebnem pismu z dn^ 4. marca 1885 podjetje imenovali „jako koristno in za naše čase primerno", ter mu podelili svoj sveti blagoslov. Svojemu najvišjemu pastirju pridružili so se mnogi škofje avstrijski, izdajajoč priporočilna pisma iu pospešujoč koristno društvo po svojih škofijah. — Na čelo podjetja je stopil raojki knezonadškof solnograški Frančišek Albert Eder in po njegovi smrti sedanji nadvladika Janez Ev. Haller.
Mesto Solnograd naj bi bil kraj, kjer se bode dvignilo poslopje posvečeno veri in vedi. — Izbralo se je to mesto deloma zato, ker je že bilo ondi vseučilišče do leta 1620, deloma vsled posebnih zaslug, ki si jih je pridobilo za probujenje katoliške zavesti.
Prelepa lega solnograškega mesta sredi avstrijskih dežela, stara škofovska stolica, tla posvečena s krvjo neštevilnih mučenikov, pa zgodovinski spomini tudi nam omilujejo ta kraj. Saj je od tamkaj prišel prvi nadškof sveti Eupert sam v naše pokrajine oznanovat zveličavni Kristusov nauk iu so za njim pod škofoma Virgilijem in Arnom zapored prihajali misijonarji med naše paganske pradede.
O njihovi delavnosti pričajo stari slovstveni spomeniki, pričajo mnoge cerkve po naših gričih. Zato tista vez, ki nas bode sedaj združila, ne bode nova, temveč bode le obnovljenje one stare prijateljske vezi, ki je združevala Slovence ob Savi in Dravi s solnograško vladikovino.
Živahno gibanje se je pričelo po avstrijskih deželah v prospešitev tega velevažnega podjetja. Zlasti lanski katoliški shod je zdramil dnhove iz spanja. Le pri nas v Slovencih je še vse tiho in mrtvo. Zatopljeni v domače prepire se ne povzdignemo nad vsakdanje težuje in skrbi, ue obrnemo svoje pozornosti na predmet, ležeč izvan našega obzorja, naj je tudi še tako važen in nam samim prekoristen.
Katoliška ideja stopa vedno živeje na dan. Po-litiške stranke se organizujejo po verskih načelih; ločitev duhov za ali zoper Kristusa se je pričela, se vedno bolj širi in bode v kot potisnila druga vprašanja.
Katoliška ideja pa je vzvišena nad narodnimi interesi, ker je njena podlaga ali njen substrat samo katoliška vera, in zato more ustreči težnjam in željam vseh narodov, deleč vsakemu od svoje obil-nosti. „Et de plenitudine eius omnes acceperunt."
Novo vseučilišče bode najboljši zastopnik katoliške ideje. Podpirajmo torej njegovo ustanovitev, vedno imajoč pred očmi oni veliki boj, ki «e sedaj bije za versko resnico in proti njej.
Boreč se za narodnost, bojujmo najprej boj za sv. vero; z vero je vedno zajamčena narodna jed-nakopravnost.
Tu veljajo besede Kristusove: „Iščite najprej božjega kraljestva in kar ja njegovega, vse drugo vam bode privrženo." — Položimo tudi mi svoj vinar na skupeu žrtveuik svete cerkve in pomagajmo po svojih močeh, da se ustanovi zopet trdnjava, ki bode branila dragoceni zaklad svete vere in domoljubja. Žarek prave krščanske omike nam bode za-šinil od tamkaj, odkoder je prišla k nam luč svete vere!
Toliko v odgovor „Slov. Naroda" dopisniku iz Maribora, kateremu še to povemo, da se je to vprašanje sprožilo med gg. bogoslovci brez migljeja od zgoraj. Dalje pa se ž ujim ue bodemo prepirali.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. januvarija. Petram)<P dežel©,
Onobne premembe. Nemške liberalce silno jezi, da konservativci zahtevajo, naj bi se jim tudi dovolila v osobnem oziru kaka koncesija. Vsi razjarjeni so, ker se je raznesla vest, da prof. Šuklje postane sekcijski načelnik v učnem ministerstvu. S tem bi se še zadovoljili, da se gospodu Šukljeju d& kaka druga državna služba, pri kateri ne bi imel tolikega vpliva na vnanjo politiko. Mi seveda ne vemo, ali je kaj resnice na tem. Levica bode seveda napela vse moči, da bi preprečila to imenovanje.
Poljaki. „Przegli*du v6 povedati, da bode Bi-linski takoj odložil mandat, ko prevzame predsed-ništvo generalnega ravnateljstva drž. železnic. Ta list zahteva, da bi v vsakem ministerstvu bil vsaj jeden sekcijski načelnik Poljak in še nekaj svetnikov in tajnikov. To gre Poljakom po nj!h parlamentaričnem vplivu. Poljski klub pa mora gledati, da bode v njem vedno dovolj sposobnih ljudij za višje državne službe.
Rusini in Mladodehi. Mi smo te dni omenili, da se rusinski poslanec Teliševski pogaja z Mladočehi, da bi vzajemno postopali v državnem zboru. Mi smo to vest posneli po nekem dunajskem listu. Teliševski je pa poslal popravek dotičuemu listu, v katerem pravi, da na to še nikdar mislil ni.
Rusini. Te dni je bil rusinski shod v Turki, na katerem je poslanec Teliševski hudo grajal vladno politiko. Bekel je, da rusinski narod nema ničesa pričakovati od Taaffejeve vlade. Sklenilo se je, da se skliče shod vseh treh rusinskih strank, Staro-j rusinov, Mladorusinov in pa radikalcev. Shod se je : tudi izrekel za razdelitev deželnega šolskega sveta. Poslednja zahteva je pač opravičena. Ce se je Nemcem na češkem dal poseben oddelek deželnega šol-i skega sveta, zakaj bi se Rusinom ne. Upanja pač ni mnogo, da bi Rusini to dosegli. Poljaki se bodo ! na vso moč upirali in baš sedaj imajo silen vpliv. ; Desnica in levica računate ž njimi in se zatorej bo-| jite zamere. Zjedinjenje vseh rusinskih strank bi pa j vsekako izmelo ta pomen, da bi Rusini pri raznih ! volitvah ložje dosegli kak vspeh. ] Ogersko. Grof Szapary je pri vaprejemu vladne stranke naglašal, kako je opozicija teptala i parlamentarizem, in se nadeja, da bode narod pri | volitvah ostro obsodil tako postopanje. Kot najvaž-j nejši vspeh parlamentarnega delovanja je označil to, j da so se vsprejele trgovske pogodbe iu se je v dr-| žavnem gospodarstvu napravilo ravnotežje. Mini-• sterski predsednik je hudo obsojal zmerno opozicijo, ki je zgubila zaupanje v samo sebe in S9 je jela pajdašiti s Košutovci. Naloga bodočega državnega zbora bode preustrojitev državne uprave iu pa pre-memba zborničnega reda, da opozicija ne bode mogla več tako stvari zavlačevati. — Poročila oger-skih listov zagotavljajo, da razmere za vladno stranko ne stoje slabo. Celo vodja zmerne opozicije, Appo-nyi, je že priznal, da bode v novi zbornici njegova stranka še vedno v opoi.ici|i, to je, da ne pričakujo večine.
Via»5Bje držsav».
Rusija. Veliki knez Sergej Aleksandrovi«; ni posebuo priljubljen v Moskvi in se zatorej že govori, da bode v kratkem odstopil od generalnega gubernatorstva. Car sam se je baje prepričal, da njegov brat ni za to važno mesto. Naslednik velikega kneza Sergeja bode bajč grof Peter Suvalov, ki že mnogo let zastopa Rusijo v Berolinu in je v nemški prestolnici jako priljubljen. Šuvalov je, kakor se misli, za generalnega gubernatorja jako sposoben mož.
Italija. V Italiji se straake reorgamzujejo, Mej zmerno opozicijo in skrajno levico se je doseglo nekako sporazumljenie. Namen temu približanju bode seveda, vreči sedanjo vlado. Skoro vsi člani nove zjedinjene opozicije, «zlasti pa njeni vodje, so bili nekdaj jako navdušeni republi-1 kanci. Sedaj so pa osnovali opozicijsko stranko na
strogo monarhnih načelih. Vladni listi to imenujejo imago monaihistične ideje. Sicer pa novi stranki ne pripisujejo posebnega pomena in mislijo, da se možje, kakor so Grispi, Zanardelli in Brin, ne bodo mogli sporazumeti v opoziciji, kakor se niso mogli, ko so bili ministri. Sevóda pri tem pozabljajo, da je složno postopanje v opoziciji nekako ložje, nego . pa na vladni strani. V več državah se opazuje, da se v opoziciji dobro sporazumejo po nazorih čisto različni elementi, ko pa se jim izroči vladno krmilo, razbije se vsa strauka. To je uzrok vednim mini-sterskim krizam na Francoskem.
Belgija. Pri novoletnem vsprejemu je kralj belgijski proti predsedniku zbornice naglašal, da je potreba razširiti volilno pravico in pa premeniti nekatere določbe ustave. Ravno tako so pa tudi potrebne narodnogospodarske reforme, s katerimi se bode moral baviti parlament.
Anglija. Angleški listi ugibljejo, kdo bode veleposlanik v Carigradu. Imenujejo se tri osobe. Prvi je Sir Henry Drummond Wolff. Ta mož že dobro pozna orijent. B I je nekaj časa angleški komisar v orijentu, potem se je s turško vl»do v Carigradu pogajal zaradi Egipta. Iz Carigrada je prišel ■za angleškega komisarja v Kajiro. Zadnji čas je pa poslanik v Teheranu. Ko je dobil poslednje mesto, opažala se je v ruskih listih velika nevolja, češ, da njegovo imenovanje kaže, da hoče Anglija izpodriniti ruski vpliv v Perziji. V Teheranu je priboril ! marsikak vspeb, zlasti v trgovskih zadevab. Drugi | kandidat Baring je pa sedaj diplomatični agent in generalni konzul v Egiptu. Tretji kandidat je lord ; Eandolph Churchil, ki bi rad zamenil parlamentarno j delovanje z diplomatičnim.
Kitaj. Vstaje se poslednji čas na Kitajskem 1 ponavljajo, ne da bi vedeli, kaj je temu krivo. Poslednja poročila vedo povedati o novi vstaji v severnih pokrajinah. Vstaši ropajo, moré zlasti vele- j posestnike in požigajo terapije. Mej vstaši je baje j posebno mnogo kmetskih delavcev. Iz tega se dá, sklepati, da so povod vstaji narodnogospodarske j zadeve. Odposlali so konjike proti vstašem. Vedno j ponavljajoče se vstaje kažejo, da je v državi mar- j sikaj gnilega in bode trebalo večjih reform.
Izvirni dopisi.
Iz Vipave 2. januvarj-i. Po dolgi, rekel bi, tudi nekoliko zanikerni neodločnosti naših domoljubov, smo prišli pri nas vendar jedenkrat do neke toli nam potrebne edinosti. Zbrali smo se v častnem številu na občnem čitalniškem zboru ter smo se zcdinili za te-Ie gg. odbornike. Predsednikom je bil imenovan g. Dr. Josip Kenda, občečislani zdravnik in podpredsednikom veleč. g. Matija Erjavec, naš dekan; blagajnikom, g. Ivan Zupan, kapelan; tajnikom, g. Hrabroslav Jamšek, sodnijski uradnik. Odbrali smo si dalje še g. Ivana Nosana, tukajšnjega c. kr. sodnika, gg. Silvestra Radoslava in Može-ta Ivana, oba trgovca v Vipavi. Upamo, da bodo ti gg. pripomogli vsaj nekoliko čitalnici k oni veljavi, katero je vživala nekdaj. Naročili smo se na 21 časopisov domačih in tujih. Za slehernega dovolj, da more vsestransko in tudi nepristransko opazovati in soditi o zamotanem domačem in tujem položaju ! — Živo srebro še vedno iščemo, a neče ga biti. Povoden, ki redno prinaša kake kapljice srebra izpod izvotljenega Nanosa, vzbuja v nas vedno novo upanje Naj še dostavim, da smo imeli pri nas nekaj časa prav krasno, skoro spomladansko vreme. Dasi smo v poznem letnem času, vendar so po nekod razveseljevale ob praznikih prijatelje cvetic lepo razcvetene vrtnice na prostem Menda jedini ostanki blaženega nekdanjega raja!
Iz Dovjega, 1. januvarja. Čudni in nerazumni so nekateri ljudje. Iz same svojeglavosti ne odjenjajo. še so si kaj vtepli v glavo, dasiravno uvidijo svojo zmoto in še škodo po vrhu. Tudi v naši občini imamo tacega svojeglavneža A. V., ki je sebi in svojim i soobčanom napravil mnogo stroškov. Že pred 15 j ali 16 leti je bila pri nas gozdna razdelitev. A. V. ' je začel takoj v začetku nagajati in nasprotovati naši j občini ter je dobil na svojo stran tudi nekaj drugih posestnikov. Ti so se uprli, da neso hoteli delati j tlake pri razdeljevanju in tudi ne stroškov plačati j zemljemercu. Občina seveda jih je morala tožiti za stroške. A. V. pa je med tem vedno pravil ljudem, da so brezpametni, kar so plačali, tako da ljudje ] sami neso vedeli, pri čem so, ker mnogi so mu več ali manj verjeli. Se le sedaj je konec pravde, katero je zgubil A. V. Ta pravda je pa dražja, kakor je vredno zemljišče, katero je dobil. Tudi drugi sedaj vihajo ušesa, ko jim je treba plačevati. Zato pa naj si zapomnijo ljudje, da pravde so vedno naj* nevarnejša stvar za kmeta. Ogibljeje pa naj se tudi ljudi, ki se pravdajo za vsako stvar in ne poznajo ■Gospodovega dne. To bodi mnogim soobčanom našim iot voščilo za novo leto od soobčana.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. januvarija.
(Presvetli eesar) je i odlokom z dn^ 25. dec. blagovolil potrditi, da se tudi v tekočem letu po-berajo za minolo leto določene priklade v pokritje deželnih potreb, dokler deželni zbor drugače ne ukrene.
(Katoliško politično drnštvo) v Ljubljani je imelo včeraj popoludne jako dobro obiskan občni zbor, o katerem poročamo na prvem mestu. Tu le omenimo, daje med posameznimi nasveti predsednik kanonik KIun predlagal, da se deželni glavar kranjski, gospod Oton Detel a, izvoli prvim častnim Članom „Kat. pol. društva." Med glasnimi živio-kliei omenja predlagatelj, da je bilo z imenovanjem g. O. Detela za deželnega glavarja počaščeno in posebno razveseljeno tudi „Kat. pol. društvo," ker si je ravno novi deželni glavar kot prvi podpredsednik pridobil mnogo neminljivih zaslug. Predlog je z živahnim odobravanjem soglasno sprejet. Nato se je vršila volitev novega odbora. Ker so nekateri dosedanji odborniki naznanili, da zaradi raznih opravil ne morejo zopet vsprejeti izvolitve v odbor, bili so soglasno izvoljeni ti-le gg.: Dr. Vinko Gregorič, Andrej K a lan, Karol Klun, Ivan P eter ca, Karol Po lak, Fran Po v še, Ludovik Ravnikar, dr. Ivan Sušteršič, Ignacij Žitnik, vsi bivajoči v Ljubljani, in Anton Belec v St. Vidu nad Ljubljano; kot namestnika sta bila izvoljena gg. dr. Ivan Janežič in Fran Peterca. Za pregledo-valca računov sta bila zopet določena gg. L. G e-strin in Jos Pich ler.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca decembra 1891 vložilo je 475 strank v mestno hranilnico ljubljansko 216 273 gld., vzdignilo pa 253 strank 134.178 gld. 31 kr.
(Ljubljanski mestni šolski svet) je zaradi ošpic in hripe sklenil, da sa na vseh javnih in privatnih ljudskih šolah ljubljanskih božične počitnice podaljšajo do vštetega 17. t. m.
(Delavski nemiri.) Iz Zagorja se nam piše: Minolo soboto je llt\l. uro dopoludne prišlo do 400 rudarjev praznično oblečenih iz Trbovelj čez hrib v Zagorje. V vrstah po štirje in štirje so šli skozi Toplico v tri četrt ure od Zagorja oddaljeni Kisovec. Tu so .zagorske rudarje po telefonu poklicali iz jam ter jim zapretiii, da ne smejo preje na delo, dokler se ne izvršijo vsi sklepi shoda v Gradcu. Potem gredo nazaj v Toplico in steklarjem ustavijo delo, isto 6torč v topilnici cinka J£o so povsod prisilili delavce, da ustavijo delo, šli so v tropah po 30 in 40 zopet čez hrib nazaj v Trbovlje. Popoludne ob pol 5. uri sta se s poštnim vlakom pripeljali dve kom-pauiji vojakov, jedna je ostala na Toplici, druga je odrinila v Trbovlje. Včeraj ob 1. uri po noči se je odpeljal v Trbovlje cel bataljon domačega peš-polka.
(Slovensko gledališče.) Sinoči se je predstavljala burka v štirih slikah „Pojdimo na Dunaj", katero je poleg francoskega za slovensko gledališče priredil J. Ogrinec. Igralci so v obče igrali prav dobro in živo, nekatere epizode morda preživo in pretirano, kar pa sicer ni bilo na škodo tej harle-kinadi, ki bi bila umestnejša na predpustni torek, posebno pa sta ugajala g. Borštnik kot Krtavec in g. Sršen kot Žulec z značajnima naskokoma. G. Urbančič ne bi bil slaba moč, da govori razločneje. G. P e r d a n je kot Brus pel nekaj več ali manj osoljenih kupletov.
(Iz Radovljice) se nam poroča: Kakor ste že omenili, je zadnji dan starega leta dobilo 16 ubožnih šolarjev vso zimsko obleko iz ustanove velike do-brotnice našega mesta, blag. gospe J. Kočevarjeve v Krškem. — Novega leta zvečer se je zadušil štiri mesece star otrok železniškega delavca A. Ankelca. Mati je otroka samega pustila v sobi poleg razbeljene železne peči. Unela se je obleka in mati je našla otroka v dimu vsega ožganega. — Mestni svet jo sklenil v zadnji svoji seji, da bode iz zdravstvenih ozirov premestil dosedanjo klavnico na primernejši prostor. V ta namen je dovolil 25°/0 do-klade na davke. — V poletnem času je tukaj veliko pomanjkanje stanovanj. Zato bode tukajšnja Thur-nova graščina zidala na pomlad več stanovanj. V mestnem zboru se je tudi sprožila misel, da bi se preložila cesta na zapadni strani mesta zaradi velikega ovinka in nevarnega klanca, kjer se je že večkrat pripetila nesreča. S tem bi se pridobilo dovolj primernega prostora. Načrt je že narejen. Sploh se
je v zadnjem času mnogo storilo za olepšavo in snažnost mesta in čudimo se iistkarju radikalnega dnevnika, kako je pred nedavnim časom mogel pisati o črepinjah in lužah po naših ulicah. Menda se mu je sanjalo! — Naša posojilnica prav dobro napreduje in si je pridobila splošno zaupanje. Vloge sprejema po 41/4%, posojila na hipoteke daje po 5V», na menjice po 6°/0.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) v Cerkljah na Gorenjskem bo zborovala dn6 6. t. m., to je, sv. Treh Kraljev dan, ob 3. uri popoldne. Zvečer bode tombola s prosto zabavo. K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Občinske volitve na Koroškem) Poroča se . nam : Kakor sem vam svoječasno poročal, ovrgla je visoka deželna vlada v Celovcu občinsko volitev v Kotmari Vasi, kjer so zmagali v dveh volilnih razredih našinci. Nova volitev vršila se bode dne i 7. t. m. Da zviti nasprotniki ne rabijo posebnih i „manipulacij" in da se pri volitvi vse v redu vrši, j. zmagala bode slovenska stranka. — V občini j „Wemb er g" (župnije: Skočidol, Domačale in Št. Jurij na Strmcu) zmagali so to pot še nasprot-! niki pod vodstvom „paše" Oraša, ki se je, vsled : terorizma, za sedaj še obdržal na županskem stolu; j upamo, da zadnjikrat. Nasprotniki imajo svojo zmago I zahvaliti le needinosti in veliki malomarnosti slo-« venskih volilcev. Zmagali so nasprotniki v prvem ! volilnem razredu za 5, v drugem za 4, v tretjem za 15 glasov. A posrečilo se je vendar, pet poštenih mož spraviti v občinski odbor. — Pod Goro v v Rožni dolini priborila se je slovenska večina, a na nekak čuden način ostal je stari liberalni župan. ' — VBekštanju v zgornji Rožni dolini izvoljen je zopet stari nemškutarski odbor in to le po goro-stasni malomarnosti in zaspanosti tamošnjih „rodoljubov", ki se niti ganili neso, da bi nasprotniku vzeli važno postojanko! Tako je prišlo v tretjem volilnem razredu bojda samo kakih 10 nemčurjev k volitvi, od slovenske strani pa nihče!! Kje so ostali naši? Brez mnogega truda dala bi se pridobiti si-| jajna zmaga — a „vrli" tamošnji „narodnjaki" so jo moško zaspali! — Isto zgodilo se je tudi na Žili, kjer je slovenska stranka jedino le po nemarnosti merodajnih oseb propala za 1 ali 2 glasova. — Ravno isto poroča se nam iz Rude v Podjunski dolini. Srce krvavi človeku, ko vidi, kako se na jedni strani bore z velikimi, skoro nadčloveškimi napori, da bi se otresli nemškutarskega jarma, a na drugi strani jedino le po nebrižnosti poklicanih oseb, ne da bi se ganili, gledajo, kako kruti nasprotnik brez truda pridobiva si moči! Kdaj bode tej malomarnosti konec?
(Jezičnik.) Knjiga Slovenska v XIX. veku. E. Spisal Jos. Mam. XXIX. Leto. — V Ljubljani. Natisnila in založila R. Miličeva tiskarna 1891. Cena zvezku 60 kr., po pošti 65 kr. — Za danes prijateljem slovenskega slovstva le naznanimo to zname-' nito književno novost ter priporočamo, da si urno nabavijo novi „Jezičnik", ker ga je le nekaj malo zvezkov na prodajo. — V tem zvezku naš neumorno j delavni slovstveni veljak profesor in kanonik Josip Marn opiše šest slovenskih slovstvenikov: J. Navratila, Andreja Praprotnika, Mateja Močnika, Jos. Levičnika, Ivana Tomšiča, Franca Cegnarja, ki so i večinoma slovenski narodni učitelji, zato se letošnji | „Jezičnik" poklanja narodnim učiteljem slovenskim, kakor omenja pisatelj v predgovoru. — O vsebini in ceni knjige izpregovorimo obširnejše pozneje.
(C. g. Anton Gabron,) mnogozaslužni provizor ; v Stebn1 v Podjunski dolini na Koroškem, dobil je župnijo Skočidol blizu Beljaka. Izvestno se tega od vsega srca vesele vsi koroški Slovenci, kajti prišel je pravi mož, vnet dušni pastir in blag domoljub na pravo mesto. Srčno čestitamo!
(Nova slovenska posojilnica na Koroškem.) Nameravana slovenska posojilnica v Ziljski Bistrici na Koroškem je sedai že osigurjena in odposlala se je deželnemu sodišču že prošnja za registriranje imenovanega denarnega zavoda! Slava vsem ! rodoljubom, ki so omovali to trinajsto slovensko posojilnico na Koroškem, ki je prva v Ziljski dolini in I zatö za našo narodno stvar neprecenljive važnosti! , Da ta mlada sodružica, koroških posojilnic prav vrlo prospeva in cvete, — v to poraozi Bog!
Raznoterosti.
— Češke trgovce poživlja „Hlas Naroda*, naj zalofd v Celju trgovino z železnino, koja je doslej v nemških rokah Kapital 6000—10^000 gld. bi zadoščal; češkemu trgovstvu nudi se torej pri
lika, ustrezati ne samo bratskemu naroda, temveč i sebi osigurati trajno in lepo eksistenco. List ko-uečno izraža nadejo, da se uresniči podjetje.
—	Potovanje na konju okrog zemíje. Amerikahec Gisbert Waéscber je stavil, da pride v petsto dneh na konju okrog zemlje. Duó 1. febru-varija odjezdi) bode iz Chicaga \>,Novi York, odtod se pelje na ladiji v Havre, . odi koder Joode jezdil preko Pariza, Berplina, Moskve, skoz,i Sibirijo in za-padni Kitaj v Peking, h Kitaja se popelje po morju v San Francisco, od koder bode jezdil ob železnici v Chicago, kamor pride v juliju 1893. leta.
—	Pes in mačka. V nekem župnišču blizu Berna v Švici so se hoteli znebiti stare mačke. Dali so jo nekemu dečku, da jo je nesel v vreči, v vodo. Domač pes je to videl. Ko je deček vrgel mačko v vodo, skočil je po njo, prinesel vrečo na suho, raztrgal jo in mačko osvobodil in rešil jej življenje. Razume se, da so potem mačko pomilostili.
—	„Slovansko obozrenje" imenoval . 6e bode novi mesečnik, kateri bode začel izdajati Anton Semenovič- Budilovič, profesor varšavskega vseučilišča. Kakor že naslov pove, bavil se bode list, ki bode- izhajal na 8—10 polah na mesec, s slovanskimi stvarmi, slovanskim slovstvom, narodopisjem, zgodovino in politiko. Prinašal bode dopise i? raznih slovanskih krajev, pa tudi ruske prevode raznih slovanskih leposlovnih del. List bode veljal za avstrijske naročnike 10 gld. Naroči se lahko pri izdajatelju - vr«dniku prof. A. C. Budiloviču v Varšavi, pa tudi v slovanski knjigarni g. Rozkošny-ja v L;p-sjji, pri Ed. Valečki v Pragi iu G. Szelinskem na Dunaju in L Hartmanu v Zagrebu.
—	Draginske pri klade. Govori se, da hoče vlada dovoliti 120 gld. draginške priklade nižjim uradnikom v mestih, ki imajo nad 40.000 prebivalcev. Mi nikakor tega določila ne odobravamo, kajti draginja se ne ravnd, po številu prebivalstva. Vsekako bi se za to morala poiskati drugačna podlaga.
8v. Petra cesta 51, bronchitis. Jožefa Herbst, zasebnica, 85 let, Dunajska cesta 10, marasmus. — Neža Golob, dekla, 60 let, Kravja Solina 11, marasmus. — Janez Ižane, mestni stražnik v pokoju, 80 let, Židovska steza 4. — .Ema Kichter, paznikova hči, 6 let, Hrenove ulice 13, croup.
V b olnišnici:
29.	decembra. Terezija Erjavec, gostija 60 let, pjučnica.
30.	decembra. Magdalena Padar, gostija, 76" let, pneumonia.
Budimpešta, 4. januvarija. Ministerski predsednik naznani v zbornici, da bode jutri cesar zaključil državni zbor. Predsednik Pechy govori sklepni govor.	I
Bruselj, 4. januvarija. Neznani hudodelci so danes dopoldne županovo hišo z dinamitom raztrelili. Tri osebe, ki so bile ravno v hiši, so mrtve.
London, 4. januvarija. Iz Wellingtona i v Avstraliji se poroča, da je v Mastertonu bilo pri neki ženitnini zastrupljenih 30 oseb. ! Več gostov je umrlo. — V južnem Walesu je do 80.000 rudarjev ustavilo delo.
Novi Jork, 3. januvarija. Na reki Ka-neji v Kolumbiji je ponesrečil neki parnik; 40 oseb je utonilo.
T u j e 1.
1. januvarija.
Pri Mali An: Holzer, Heschkowitz, Berner, trgovci, z Dunaja. — Braune, lekarnar, iz Kočevja. — Rodbina pl.Vestenegg iz Novega Mesta. — Terpotie, tehnik, iz Trbovelj. — dr. Treo, odvetniški kandidat, iz Celja.
Pri šiona : Mellitzer, trgovec, in Schmid, zasebnik, iz Gradca. Verhovec, profesor, iz Novega Mesta. — Galle, jedno-letni prostovoljec, iz Bistre. — Magnis, dijak, iz Trsta — Byjamcel iz Celja. — Pollak, trgovec, iz Budimpešte. — Rico, zasebnik, iz Benetk.
Pri avstrijskem čaru: Volf, potovalec, z Reke. — Katarina in Herman Lenassi iz Trsta.
Usasr!!!. ««:
30 decembra. Frančiška Jelovšek, zasebnica, 83 let, Vegove ulice 10, inarasmus.
31. decembra. Ivana Vidmar, kajžarjeva hči, l'/j leta, Črna Vas 30, bronchitis. — Jožef Furlan, kajžarjev sin,5 '/3 leta>
Vremeusfeo »poročilo.
Razven tega je razdelil med pogorelce veliko denarja, sena, obleke in druzih rečii g Josip Dekleva, vodja vžitninskega zakupa.
V Slav i ni, drič 1. januvarija 1892.
Jan. Sajovic,
župnik.
Zahvala.
Odbor slovenskega akademičnega društva „Slovenija" na Dunaju šteje si v .prijetno dolžuost, ttjm potom blagorodnemu gospodu dr. Vla&miri} Foer-ster-ju, ki je o priliki svoje promocije podaril društvu deset goldinarjev, izreči prisrčno zahvalo.
Dunaj, dnč 2. januvarija 1892.
Za odbor:
Zmavc,
t. č. predsednik.
Anton Bulovec,
t. č. blagajnik.
brednja temperatura obeh dni 23° in —0'5°, oziroma za 5-2° in 2 4° pod normalom.
Zalivala in potrdilo.
Prisrčna zahvala bodi izrečena vsem, kateri so v prvi sili priskočili na pomoč pesrečuim pogorelcepn v Rakituiku. Solze ¡so se utrinjale revežem, katerim sem delil znanjenite darove ¿0. decembrft, tako, ,da so' imeii lepo pripomoč v rokali že za božične praznike. Vesel spomin na velikbsrčne dobrotnike jim je lajšal spomin na nesrečo.
Poslali so mi dozdaj darove sledeči p. n. gospodje:
Prevzvišeni knezoškof ljjublj?n§ki . 100 gld. — kr. Prebiag. g. Frtinc Kalister iz Trsta 300 Prečast. g. kanonik Jas. Marn . r „ „ Matija Jeriha iz Škofje Loke . . '. . . . . . . Čast. g. Simon Zupan iz Škofje Loke G. Jos. Bernard (Šupevec) iz Ljub-
Ijaue...... ...
Čast. g. Jožef Jereb, župnik, iz
Ljubljane........
Preč. g. dekau dr. Jurij Sterbenic „ „ „ Ant. Mežflarec . . „ prošt Peter Urh . . . G. Fr. Dekleva v Slavipi soli, moke, stare in nove obleke in . .* . Čast. g. Baltazar Bartol z Bernikov „ „ Fr. Schvveiger z Radovice „ „ Janez Možina iz Harij „ „ Franc Wobiriec iz Križev „ „ Anton Stenovec s Sel „ Jak. Strupi z Goričice dar
pastirja in ovčic.....
čast. g. Nikolaj Križaj s Prema . „ „ Jan. Skvarča iz Budam . „ „ Jan. Podboj i;s Planine . Preč. tr. kanonik Janez Hofstetter
iz Postojne.......
Preč. g. kauouik Jan. Hofstetter cerkveno zturko v Postojni .
Skupaj
B
5	n	-
5	„	-
5	„	-
10	„	-
4	„	-10	„	-10	„	-
5	„	—
s	4	—
5	„	—
5	„	-
10	„	-
2	„	-
2	.	-
iz cecilijanske šole z dobrimi spričevali išče službe, katero bi rad takoj nastopil.
Več se izve pri upravništvu. (i) 3_a
Žhr. Jfetefaf Ocm&aga
a | i	(1482) 30-25
devetdnevna, oziroma šestne-deljna pobožuost v spomin blažene smrti sv. Alojzija.
Spisal Jan. Smrekar,
katehet ljudskih šol v Ljubljani.
Cena v usnji z zlato obrezo 86 kr., v platnu vez. 60 kr.
Dobiva se v .,Katoliški Bukvami" v Ljubljani, ■ooooooooooooooooo«
Anisette Excelsior. I
Dietetični želodčni lik6r jako prijetqega	A
okusa in zdravilnih lastnostjj, krepda želodec in	Y
pospešuje prebavljanje. Zavžije se ga po jedeh	Q
kozarček po vsaki jedi. — Steklenica '/» klg. 1 Sfld.	A
I. 0
Curaçao Naturel.
10
65 5 5 10
30 „ -
0
Piccolijeva lekarna „Pri angelju" 0
v I-Jn1>ljiiTii, Dunajski! cesta.	v
Vnanja naročila se proti povzetju svote 0 __točno izvršujejo. (1314) 4 A
. 655 gld. 44 kr. SOOOOOOOOOOOOOOOOOI
Posebno dober dišeč likér za želodec z istimi zdravilnimi last-noslmi kakor „Anisette", nareja se iz svežih ..curaçao-pomoranč". — Steklenica >/a 1 gld. Pre-kupovaleem se dovoli nižja cena
__Ob,t liker,,i sta za prekupovalce
dobro blago, ker se more prodajati v vseh kavarnah, gostilnah .n sladièièarjih.
57
34

mat
Sveži pustni krofi
dobivajo se od srede 6. t. m. naprej vsaki dan pri
Jakobu Zalazniku
na Starem trgu št. 21. 5 (3-1)
1 > u 11 a j 8 k a borz
Dni 4. januvarija.^
Papirna renta 5%, 16% davka ....	93	gld.
Srebrna renta 5%, 10% davka ....	92	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....110	„ .
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„
Akcije avstro-ogcrske banke, 600 gld. . .1015	„
Kred tne akcije, 160 gld................294	„
London, 10 funtov stri........117	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100 ....... . .	57	„
25 kr.
85 „
n
55 „
25	Ü
90	„
35	.
59	„
92'/, „
Dné 2. januvarija.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska papirna renta 5%......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 0% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zeiu. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ ,, 4'/» %
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Génois srečke, 40 gld.......
107 gld. 102 135 148 179 96 100
63
-	kr.
25	„
75	I
15	„
Ljubljansko srečke, 20 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
Windischgraozove srečke, 20 gld.....
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .
Papirni rubelj . . ........
Laških lir 100..........
60
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I„ Wollzeile štev. *'
jAlAMA« V	J f Wol]zej[e števT 10
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedéni vrednostni papirji, sreôke, valute in devize.
P»" Kii/n u naročila i/.v ríe se liajtočneje.
/.a nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinacijske zadolžnice. 4'/j % zastavna pisma peStanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4",% komunalne obveznico ogerske hipotečne banke z 10°!, premijo.
Na te papirje dajo posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
goldinarjev
se dobi z
ogersko hipotečno promeso
i! gld. Vit 1,1 50 kr- kolek-Žrebanje dné 15. januvarija.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Kaoliške Tiskar' v Ljubljani.