Hadaljna veseia iz Srbije. V Srbiji napredujemo proti Valjevu. — Srbi Belgrad izpraznili. — Glavni del srbske armade pri Šabcu poražen. — General Potiorek želi končati Tojsko s Srbijo pred zimo. — Iz RuskoPoljskega in Galicije bistveno nic novega, — General Hindenburg ni ujet. — General Dimitriew prevzame poveljstvo ruske armade proti Turkom. — Križarko ,,Cesarica Elizabeta" naši mornarji razstrelili. Avstrijsko=srbsko bojišče. Avstrijci korakajo proti Valjevu. 120.000 Srbov i»ogiianih v beg. Dunaj, dne 9. RiOvembra,. S srbskega bojiš6a se uradno poroča: Naše prodiranje na južnern bojiš&u splošno ugodno napreduje. Med tem, ko so naše čete, ki korakajo na orti Sabac—Lješnica (od severa iz pokrajne Mačva pi-oti jugoizhodu) zaide;'.© ob liud odpor sovražne armade, je dosegel oni del avstrijsilce armade, ki prodira v prostoru med Loznufc—Krupanjo—Ljubovijo (od Drine proti izhodu) izvanreduo lepo zmago nad Srbi. ,Sovražna armada, ki je na tej črf stala prot nam, je bila sestavljena iz srbske III. armade. Poveljevala sta ji general Sturm (od I. armade) in general Peter Bojovi6 s šesti-mi' diVifzijarni. Skupna moč sovražnika je bila 120.000 mož. Po junaški brambi je imela srbska armada v teh bojih, ki so trajali 3 dni, tako velike izgube, da se je morala umakniti proti Valjevu. Naši zmagoviti zbori so dosegli včeraj zvečer višine pri Loznici, ki obvladajo pokrajino proti izhodu; pri Krupanji pa smo zasedli glavne grebene Sokolske-Planine (južnoizihodno od Krupanje). Ujeli smo mnogo Srbov ter zaplenili veliko število vojnega gradiva. Z Bogom za cesarja in domovino! Budimpešta, dne 9. novembra. General Potiorek, poveljnik avstrijske armade proti Srbom in Crnogorcem, je izdal na svoje 6ete sl deče armadno povelje: ,,Vojaki V. in VI. armade! Prišla je zopet prilika, da zgrabimo sovražnika, ki stoji pred nami, z združenimi mo6mi ter kroriamo svoje dosedanje vojne uspehe z odlo6nim napadom. S tem dosežemo zaželjeni bojni uspeiu: popolni poraz našega sovražnika! S svežimi silami, prepojeni z junaškim duhom, na duSi in telesu po trimese&iih bojih utrjeni, stojimo pred utnijenim in izerpanim sovražnikom, kateri že delj časa obržaluje svojo nepremišljenost, da je za. 6el proti nam sovražno nastopati. Tako hočemo Avstrijci zlomiti znrlnjo silo sovražne armade ter na ta način vojsko S e p r e d z i m o d o k o n 6 a t i. Sovraižnik je kriv, da ima ta vojska za vas ninoge tako hucle jiosledice. Vojaki! Vaše junaštvo, katero je naS najvisji voja&ki poveljnik, naš cesar, že Jolikokrat pohvalil, mi daje jam-stvo, da boste tudi v tem treirdkii vsi kot eden mož imeli prerl 06mi prisego, ki ste jo str.-ili, kakor tudi vojaško dolžaost-, ki vam pravi, da morate zvesto služiti vzgledu mnogih, na bojišču padlih avstrijsld-h junakov. Llpam. da, se ne boste ustrašili, žrtvovati svojo kri in svoje življenje, samo, da* premagamo sovražiaka. Z Bogom za cesarja, kralja in domovir.o!" Zadnji boji za Sabac, O bjjili za si-lsko niestj Šabac pripoveduje ne'c fiastnik, ki se je udeležil bojev, sledCJe: Na daii vernili duš je prišlo med nas uovo živlienje. Z jutranjo zoro se je zafiela strašna kano.iada z naSe-kakor srhske strani, ki je trajala 24 ur. Naš, mouitorji .(oborožcne savske in donavsk-e ladje) so zaCeli prvi ogenj; strel.|ali so neprenelioina ves ča.s in pošiljali t soč in tisoc strelov, Proti večeru ,je postajalo streljaiije vediio liu.i.;e. Tresla se je zemlja, liiše in obzorje. Mislil s«m, cla je nastopil sodni dan. Šabac sam je bil zavJt v gost dim. Naši topovi so str-eljali na kraje, kjer so stali srbski topovi. Tu in tam je iz^ruln.il požar. Ponoči, okc.ll 2. ure, je naslal pravi pe-kel. Nastali so strašni trenotki, katerih ne niore nili^e pozabiti, kdor jih je doživel, Mislili snio, rla pada nebo na zemljo. Zdelo se je, da ves Ša~ bac z okolco do ka,kili 5 kjm gori. Glava se maje in kolena se tres^jo od peklenskega tulenja topov, Delala se nam je pred o6mi toma, ko srno videli, da bruha iz 200 topov 200 ognjenih jezikov, dai lete po zraku ognjene pt ce in pojo granate svolo peklensko pesem. Srbske krogle so letele na našo stran kakor gost dež. Na nekaterih krajili je Sava vsled strelov visoko vzkipela in dvigala vodo. Monitiri so pluli neustrašeno po Savi, raz-svetljevali srbsbe postojanke, streljali in doaašali municijo >seni in tja. Vsa srbska stran je bila razsvetljena. Srbi so bežali izza okopov, ra.njeni so se p 1 a z i lti p o t r e b u h i h , u m ir a j o 6 i so vzdihovali i n s e v i 1 i v s m r t i) i h b o 1 e o i n a h , zrak pa( je napnlnjevaLo v p i j e i n jokanje, da so se nam r o s i 1 e q 6 i. Tu pa ta.m je kdo klical na pomo6 nebo in svetnike, ranjenci so pa prosili drug drugega pomnči. Nekateri so se držali za prsa, drngi so se plazili k Savi, da si z vodo'omo6ijo rano. Vse to sredi strašnega. peklenskega rjovenja topov, streljanja ročiiih in stroj.ih pušk. Višek lx>.ja. je 1 >LT naS naskoic! Trobente so zabuftale in ti*obile na naskolc, tz sto in sto grl je zaorilo: Hura, lmra! Naši so naskot-ili ^rLske okopc. Pred njinii gredo ftastaiki s sabljami v rokah: Naprzi juiiaki, živela domovina, naprej v imenu božjem! Tako hrabre poveljniki annado v vseh jezikiih. N a. s t a 1 j e 9 t r a š e n b o j, Stal somi n^kiai sto korakov zadaj v mrzli nof-i. Kri mi jo olcdenela v žilah in zdelo se mi je, da mi je zamrlo srce. Bij.e se stra^en bo] z bajoneti ob okopili, topovi streljajo v zadnje sovražne vrsle. Nastal je odmor za nekaj minut. Nato se je za6elo iznova. Sovražmfc za6ne bežati; izgubil je vse tri vrste okopov, topovi streljaio naiii- o(l strani in infanterija mu je vedno bližje za petami. Naš; korakajo v mesto. NaSi vojaki veselo Vžklikajo, sovražnik pa beži v neredn proti mestu Valievo. Branitelj Sabca, nek; polkovnik z v<e6 6astniki in moštvom, je obkoljen od našili 6et Moštvo se je udalo, polkovnik se je pa usfrolil z lastnim samokresom. Na. carinski zgradbi ob Savi so je pa pi.kazalia avstrijska zastava! Dani se, boj je ponehal in Sava teče okrvavljena miri;o naprej, kakor bi pela mirno pesem padlim junakom. Del naše vojske preganja sovražnika, drugi obvezuje ranjence in pokopava mrlifte, tr;et'i zbira ujetiike. Upehani so, izdelani in izraučeni; na obrazih se jim bere žalost. Solnoe je zopet izšlo, po Savi vozijo zopet eolni, ki sa tri meseee počivali. Šabac je padel, rodno mesto pokojiie kraljice Drage Mašin. Srbi izpraznujejo Belgrad. Bndimpešta, dn-e 9. novembra. Tukajšnji listi pišejo, da so dobili iz Zemuna poročila, katera soglašajo v tem, da je položaj v Belgradu. postal za Srbe nevzdržljiv in da so zaičeli Srbi že izpraznjevat mesto. V mestu so nastale razne kiižne bolezni, posebno grižs, legar in tudi kolera. Le redke vojaške straže se Se nabajaio v mestui okolio'1. Mei^iia posadka se pripravlja na odločilno brambo mesta. Vojaški poveljnik je izdal na mestno prebivalstvo ukaz, da mora v nekaterih dneh zapustiti Belgrad. Iz Z.emiuia se je iz opazovalnega stolpa že dne 2, novembra opazilo 1500 obloženih vozov, kt so peIjali razno blago v gmeri proti N':&u. NaAi podoiiavski mon.itbrjii (topovski 6olni) obstrel.ju.jejo srbskobelgrajsko utrdbo Ivalimegdam. Smodnišnica, ki se nahaja bliziu te utrdbe, je že zletela v zra,k. Vesti, da b-i bila naša artilerija porušila mesto, sn neresnifine. ^ , Avstrijsko-nisko bojišče. Pismo iz Galicije. | Ob Sanu, 30. joktobra 1914. (Piše praporš6ak dr. V e b 1 e državnemu ' poslanca dr. Benkoviču, pri kiaiterem je odv. konc), Velecenjeiii gospocl doktor! Po daljšem odmoru imam nekoliko več priložnosti, napisati Vajn par vrstic in naslikati svoje križe. in težave na bojnem po- Okoli 18. avgusta je pri&lla. naž-a divizija honved-huza.rje<v v, Lvov, Jaz sem bi\ prideljen k osKrbovalni kbloni, Kakor hitro je bila kolona sestavljena in preskrbijena z živežera (cela kolona; se deli na šest pododelkov, vsak pododelek iroa 87 vozov in prevaža živež za celo idivizijo za jeden da<n), so nas poslali v smeri proti Kamionki. Koncem avgusta so se bili izliodno od Lvova okoli Kamionke, Przemysla in Dunajeva krvavi boji, v katerih je zlasti naš —_ 3. gra^ki — kor velikb trpel. Kakor sem pozneje — čez en mesec - izvedel, je bil v tej biitkli (ra:n,ien tudi moj brat Jože od 'X. regimenta. T-ežko ramjenega so prenesli v bolndSnico. Tocla od tistega 6asa ne piše ni6, tako fda moramo slultiti, da je a.li umrl vsled poškodb. ali pa se nahaja v ruskih rokah. Pri Kamionki smo dne 25, avgusta prvi6 ob6utili premo6 ruske artilerije, Naše 6ete so se morale umikati, naš tren i;e pri tem trpel pr,ece.f škode. Od 1. do 11. septembra! se je bila na 6Yti Grodek—Janov—Ra,V,ai-Ruska veliMa bitka. Dasira.vno so se naSe 6ete junaško branile, kljub temu' smo se morali turli ipo tej bitki pri Janovu-Ratva-Ruski—Tomašovu umakniti: Vzroki: 1. NaSe levo "krilo, ki je prej preko Krasniklai, Lublina, Komarova na Rusko-Eoljskem uspešno prodiralo, je bilo pri TomaSovu vrženo nazaj. Vsl.ed tega se je bilo ba.ti, da nas Rusi zajamejo. 2 'Momli smo flobiti stikj z nemSko armado, ki je imela priti nara na )iomo6. 3. Premo6 ruske armade. SploSno se sodi, da 'irazpolagajo Rusi z rcs Ogromnimi množicami vojaštva. Posebno mo6na je rusica artilerija, ki je povrh tega tehni6no izborua — zlasti poljske liavbice. Kon6ni vzrok, a ne najzadnji, da smo Jse morali umikati1,, je billo izdajstvo na celi črti.[! Moskolilsko izcfajstvo je slavilo prave orgue. Naše vojaštvo je bilo na lastni zemlji — v sovraž.ni deželi. Civilisti — Rusini — so kot špijoni izvohali vse važne (oostojanke in jih sporoCili Rusom. Signali — zvonenje v cerkvah, požari itd. — so oznanja,li priliod našili vojakjov. )Ni se torej 6uditi, da smo zlasti v začetku silno trpeli. Od 11. septembra so se naše armafle (1., 2., 3. in 4.) umikale preko Przemysla' v smeri proti Jatslo —GoilLice—Novi Sandec—Tarnov—Krakov, ,Tu smo zavzeli ailno dobre pozicije. ; lz domglvine so pri»le nove sveže 6'ete na poraoč. Iz Nemeije pa je prihitelo ve6 nemških korov. N.a potu od Rava-iRuske do 'Novega Siandeca) sem prišel trikrat s svojim trenom v bližino ruske .artilerije: 12. septembra pri ftmolinu, 13. septembra pri Ja.vorovu in (14, septembra pri Krakoviice-u. Vsakokrat je bil na;š tren silno poškodovan, osobito pri Javorovu. .Sre6nem,u slu6aju se imam zahvaliti. cla sem pravo6asno ,,odišel" iz Javorova, sicer bi bil ujet. Po hudi. mučni bole,zni, k,i me jft mučila na. potu od1 Przemysla skozi celi teden, po silnem poman.ikanju in težavah (dež, mraz, sCabe poti, slaba oskrba z jživili itd.), sem končno srečno prišel k naši diviziji, od koder sem bil zacetkom. meseca oktobra premeš6en k VI. kornemu poveljstvu. Prideljen sem praviantnemu 6astniku. Skrbiva za dobro kuhinjo pri VT. ajrmadnem poveljstvu. Vsake 3—4 dni se peljara v kako ve6je mesto nakupovat (sedaj v Rzeszov) živila. Življ/enje je tu prav prijetno. Sedaj ti6imo že drugi jeden blizu Sana. Naše 6ete so še vedno na levem bregu. Vsi poskusi, priti na desni breg Sana, so se ponesre6ili. Boji so splošno silno krvavi. Naša nova ofenziva (napadalno "prodiranje) je do sedaj dobro napredovala. Zdi se mi pa, da so Kusi zopet dobili silna ojačenja:. Govori se, da se je lnoral Hindenburg pred iVaršavo umakniti. Ce j.e to res, potera se bomo moradii i mi, ker bi nam sicer Rusi Jahko paldli v bok. Izgube — ruske in naše — so bile dosedaj V8likanske. (Zlasti rusk'e! Govoril sem večkra-t z ruskimii ujetnikii, ki splošno hvalijo našoj infantenjo Znan je izrek našega poveljnika Boroevi6a:, ,,Ako bi imeli niii rusko avtilerijo, bi bili že v Kijevu; akc bi Rusi imeli našo infanterijo, bi bili že na Dunaju!" Kedaj bo konec te svetovne vojske? Po mojera mnenju je vse odvisno od odločilne Mtke v Franciji Dosedanji uspehi nemške airmade v Belgiji so nam porok za Kon6no zmaigo Nemcev nad združenimi Angleži in Francozi. Dokler ne bo vo!;ska v Franciji končana, je naša naloga: )po možnosti prodirati; ako ne, držati rusko- &tevilnejšo armado v šahu in zadržerati njeno ofenzivo. Na vsaik način bo vojska še trajiala mesecei. Galicija. ,/je v dosedanji vojski; strašno trpela. Kamor so prišli kozaki, je vse oropano in požgano. Ka.mor 61ovelc pogleaa. povsod Beda. Ljudje živijo le samo od lcrompiirja. Po cele tedne niso uživali kruha, Sol 'in petrolej je med naivadnimi prebivalstvoin redka izjemai. Ako ne pride na pomoft vlada z izreJnimi podporami, bo po zimi v Galiciji — lakota. Tudi kblera. še razsaja ponekod, ne jsamo mod vojaštvom, aimpa.k tudi med civilisti. Pravne razmere za 6asa vojske: krlor je kohčkiaj osumljen, da vohuni, pride pred vojaški !sod. tn eestokrat ga po kratkem zaslišanju pri6 obesijo na prvi drog. lTu smo jih obesili že šest. Kjer so bili Rusi, so ^zaeasno upeljali civilno upravo, 'ici pa ie bila fiisto — ruska. Kozaki so ropali, kakor se jim je zljubilo. Drugo rusko vojašitvo je nekoliko boljše. Za časa vojske sem se naučil precej dobro po poljsko govoriti in nekoliko maloruš^ine, SedaJ se u6im pridno ruščine. Na domovino mislim nepre.stano. Kamort som prišel, jpovsod sem povpraševal, kje se nahaja, tretji kor, kako se bijejo naši slovenski fanitje. Vsikdar pa, sem izvfidel: slovenski polki (17. in 87'. pešpolk itd.) so se bili junaško kakbr levi. Vsled tega ^rnajo tudi velike jizgube. Vfiliko slovenske krvi je" prelite v Galieiii. iZa domovinoi! Morda tudii za novo poljsko: ,,ojczyzcno", za ,,-Novn Poljskto." Bog daj! Ko_ žari na zapadu zarja zahaijaiobega solnca, mislim na dom. Tz bližine se islpši gromenje topov in prasketfanje pušk. moje misli pa hitijo v naše 1-epe slovenskie kraje. Kaj je novega doma ? Ali se še keflaj povrnemo vsi ,bratje in znan*? Ko mi lega spaneo na o6i, mislira na dom. na znance in priia,telje jc; so že ranjeni ali celo padli. Neprestano, pri vsaki pnTiki mislim na Homovino. ' JBog jo 6uva.j v teh viliarnih fiasih! ,.O domovina, kako Te je treba ImMk ve samo tisti. ki fTfi je zgubil, ki hrepeni po I ebi! Kaj Je novega v Celju ? Pozdra^jaim znani naš ,,!t.orkov krozek." Gotovo se je zelo skr6il. ... .. Tskrono pozdravljam tuSi Vas in Važi milost1.1 m sporočam avoj s>o'klon! ; Riisi.ja s svojjfml močnii pri koncn. lifn 7S!- 'mrofie:valeR .'Reiohsposte« Poro6a ^o.iem,u lishi z honsftn z dPP 7. r.nvembra sledofte: Kakor iz^''•n. Je Rusija že odnoslpla na hojiSfte svoje črnovoiiMte. Takn n. pr. so b"le 6ofc, katero so korakalo prol' Karpaton, ernovoiniSke čete, sestavljene v posobno divizije in brigade. Da ,je tcnni res tako, dokazuje dejstvo, da so Avstrijci u.;eli pri Przeniyslu 17'et.ie ruske vojake-mla.deaiče. Iz tega se sklepa, da ie morala Rusija vkljub svoji dozdevni ogromni moči že komaj po trimesečni vojui upoklicat^ pod orožje mladeniče tretjega poziva. Nemško=rusko bojišče. General Hindenburg ni ujet. ..Lokalanzeiger" zani»ka zi vso od!o":iiostjo zelo razSirjeno vesi, da je bil general Hindenturg obenem s sašk-.m i)rincem, ki mu je bil prideljen, u^et. Na severnem Poljskem. Nemški general Blume piše v: ,,Berliner Miltaru-ocheiiblatt", da je v kratkeim 6asu pri6akovati važniJi dogodkov na severnem Poljskem. Nemžka arma^ cla, ki je združena z avstrijsko, za6ela ofenzivo proti \'aršaivr in Ivangorodu, se je na novo grupirala ob reki Varti, ki teče kakili (iO-^70 Itm, od pruske rneje. Stališče za to reko j-e za nenižko armado jaiko ugodno. Minuli teden se je ob tej reki pojavila ruska kavalerija. in pri Kolu šla 6ez vodo. Biio je 11,000 vojar kov s 30 topovi. Ruski kavalerijski naskoki so vedno ziiajiienje, da se pripravljajo Ritisi na ofeiizivo. Otoeujeni za.vnijei:i kavaleri.ski oddelki so pa6 tudi imeli iiamen, spoznati pozlcije nemške armade in tako olajSati ruski arniadi ofenzivo. Bržčas se bod;O tani-,, kakor sotli goneral Bilume, v kratkem zgodili važr.i dogodki. Nemško=f r ancosko bojišce Uradno poročilo o stanju iie.mškili armad. BeroTin, dne 9, novembra. Iz veiikegai vojnega stana z dne 9. uoviembra dopoldno se poroea: Ačeraj, dne 8. noverabira: popoklne so zopet obstroljevale sovražne vojne ladje uemško desno krilo. Artiierija nemškili 6et je pa kmalfj pr.s.lila sovražne voji.e lad.ie, da so se ninalau e. Zvečer in po noči je iia,pra.vil sovražnik napad z smori Nieupoiti, toiia ta, na-pad se je popolnoma iz¦jalov.l. Vklinb zolo trdovi-atnemfi o lporu so napadi i)Giii,škili, oet pri Ypern napreduvali sicer polagoma, toda, st-ili.o. Vsi pri)tiiiaptuli • sovražnika južnozalmdno od Yper;ia so bili ocLbti. l^eraške 6tte so u-jele ve6 sto sc.vraž;:ih vojakov, Na izlio:lu je l;il odblt.napatl mačnih msklh čet severuo od jezera \\.vs'/.tyne^. ^ovražiiik je imel velikaiiske izg.uLe. Nemške (:iVi.> so ujele čez 4000 R-usov ter zu.pieiiile. 10 strojnili p,u&k. Boj za Arras Iz Pariza se z dne 8. t. m. javlja: V6era.i, dne 7, iio\ em')ra, se je z w.'l ka sko s lo in ljuto.3t,o vr.ovi6 začelo o'\strerevat)ie in-esta Arras. Arras je podobno iroreeemu staror"im.skeimiu m,ostu Pom,peji po razdejaiiju. \r 48 uvah Je bii spremcrf-eno to mosto \- kup peppla, \7se prebivalstvo je zl^žaio, le oblasti so šo ostde v iriPstu, to:la tudi te bo;!o v nn.jkrajšem easu zi;ežale v I!oulog..e,. Obsirel.iovan.ie ArraSa je doseglo pnetečeni ptt.sk vrhiune;;. Sovra.žnika sta. si stala ob oboh straneh mesia nfisproti, aitllerija obeh pa je bru.liala v enomer dež oranat v niiesto. Tudi nemški zrakoplovc1 so metali iz zra,:koi)lovf>v Ijombe v mesto. Dosedaj Nemci še niso mogli zasesti m-esta. Prvi obisk nemških letalcev na Angleškem. Prvi. neraški letalec v tej vo)ni, ki je obiskal Angleško, ie |poro6nik Caispar %z Kialssela. Prevozil je nevarno progo pri precej mo6nem' vetru. On in pa njegov spreml.jeva.lec f.ta vrgla 15 bomb, ki so napravile na obrežnih utrdbab. kolikor sta raogla opazovati, precej Skode. 'Letailca sta, ostala vedno v precejšnji višini- Oba, nemška letalca, Caspar in Roos, sta,, Kakor poro6ajo iz Dunala, dospela tudi nad London, iNeinški letalci iiad ^Parlzom. Berolin, 8. novembr,a;. j..jKreuzzeitung" prijavlja pismo oficirja, ki je s tremi drugimi ofioirji dne 11. ok4tobra na treh biplanih letel 6"ez fPariz. V -,V.r.'nu je TieCeno: Vrgli smo 17 bomb in listke, na katerili je bilo zapisano: ,,Anverza. je že zavzeta; priliodnji6 pridete vi n's\ vrsto." Franeiizi ne omenfaio v svojih poro6il;ih Ine teh listknv, 'ne Itretjega; zrakoplova.. Bombe so .v nekaterili mestnih delih razbile ve6 liliš, ubile osem oseb in 2G oseb ranile. Turčija-Kusija-Francjja- 11 Prvi spopadi v Kavkazu. Carigrad, dne 9. rovombr;i. ..Age-ice D',ttnman" objavlja iporo6'ln tnršl-ogn glavnpga stana z dne 8. novembra ob 7. uri zvefer: Ravno so doSle vesti, da si bili Rusi v dva dni traja'o6ih bojih na kavkaSkPin ozpinliu pora.že-i. Tur?ka armada je vkorakaln v snvražniK-ovB post:)ja!!ko. Ob 10. uri zveeer je bilo izda.no sledere por-ocilo turškega glavnega stana: Med tem, ko je turika kavalenja skozi Kagvsman (ob reki Arax na ruskem ozemlju blizu turške meje) prodirala proti sovražniku, je napadla naž,a siia središče rusfce armade, ki je bila sestavljena iz moeiiih vojnih sil. Po ljuteni boju, ki je trajal 2 dni, so bili Rusi poraženi. Naša armada je zasedla od sovražnika zapuš6ene postojan- Radko Dimitriew protl Tnrkom. Zasebiia vest poroča, da je bivši bolgarski poslanik general Radko Dimltrie^v,, ki je brezuspešno oblegal Przemysl, dobil vrhovno povelietvo čez mske 6ete, ki bodo nastopile proti Turkom. Sto tisočTurko v predEgiptom. Haag, diie 8. novembra. List ..Exhange Telegraph" poroča, da je postavila Turčija na egiptovsko ni-ejo že 100,000 mož, med katerimi se nahaja tudi večje Sfje-vilo Arabcev. Te eete še morajo prekorač ti v; like pustitije, ki so brez vode, predno pridejo pred Sueški prekop. Angleži pa imajo v Sueškem prekopu vojne ladje in mnogo svojih eet, ki bodo Turkbm preliod čez Sueški prekop zelo otežkočile. — List ,,.Times" pa ,|e mneiija, da ima Turčija r sen namen, se polast ti Egipta, kjer se pridela mnogo riža in bonibaž.evine* Radi tega bo treba. da Anglija nemudoma pošlie pred Sueški prekop vojaške čete iz Avstralije in kanade. Da T.urki nameravajo res:\o napasti E-gipt, dodazuje dejstvo, da se turske cete žei uajiajajo na veliki cesti proti mestu Akabn^Suez1, ki je samo 120 km oddaljeno od Sueškega prekopa. Turki prekoračili egiptovsko mejo* Carigrald, dne 9. noviembra. •Uradno poro6ilo turškegai glaivn-ega stana z dne 8. novembra pravi: Z bož,;o poraočjo so vfteraj turške čete prek,ora6ile- e g i p t o y's ki o m e j o., Ker se je rusko brodovje usmaiknilo v svoja pristaniš6a, je t u r š k o brodoiVij-e bl o m bardii- alo P o t i , najvažnejše kaVka;šivO pristanišče, in napravilo precej škode. Ko so turški orožniki in roclovi u n i 6 i 1 i a n g 1 e š k e č e t e , ki so se izkrcale v Aklabi, so se 4 angleške križarice, ki so se tam rahajale, u m a k n i 1 e. Ostala je le Se ena križa,rica. 1' Trosporazum pritlska ma Grčiio. ' Dunaj, 9. novzmBra.. ,.jSiids(;!a,vische Ko.rresp.ondenz" poroča ii Atten, da pritiiskato aedaj Anglija in Francijai, naravnost neznosno na Gr6ijo, da bi Grčija Izapustila nepristranost. Vsled tega je prišla Grči]a med vsemi balkianskimi državami \n najhujši položaj. Izraža se. bojazen, da bo Angiija, ki ijjijma Hastnih 6et, kaitere bi mogla izkrcaii, prisilil.a Gr6ijo,' ida napove Turčiji vojsko, še predno bo Grčiji znapo, kako staliS&e bo zavzela Bolgarija. Pritisk Anglije se izraža, ;pa med drugim tudi na ta na6in, dai ovira Anglija iizvoz blaga iz Gr6ije. Tia pritiak je pa tem bolj občuten, ker. se naliajal (vse grško vojno brodovje v rokah Angležev. Grški admiral Kunduriotes j.e dobil pred dvema mesecema dopust, ki bo te dni potekel. 'Med tem casom poveljuje grškemu vojnemu brodovju angleški admiral. Sedaj pa Isili Anglija Gr6ijo, da podaljša dopust grškemu admiralu na nedoločen 6as. Prebivalstvo Gr6ije je ogorčeno vsled angleškega pritiska na Gr6i^o. Carigrad. V turških pol;ti6nih krogih je že pred nekaj 6asa zaivladalo spoznanje, da je T'ur6ija izigubljena, 6e zmagajo Rusija, Francija in Anglija. Že na londonskem posv>etovanju so si velesile. razdelile Tmrčijo po dežela.h, ki so za njih trgovinski razvoj ali njih vojno mo6 najpripravnejše, Z evropsko vojno je bil ta dogo\-or pa6 razbit, a to je nevarnost še pove6alo. Politi6ni krogi so prepričani, da bi v slu6aju zmage tr sporazuma Rusi vzeli Carigrad, Armenijo in Kurdistan: Francozi Sirijo in Angleži Arabijo, pa naj bi bila Tur6ija m.ed vojr.o še tako nepristranska. Zato se Turčija ni vojne 6isto ni6 ustrašila, zlasti, ker je armatla že mobilizirana. V Carigradu ie vojna pa6 lmdo zadela vse trgovsko in Obrtno življenje. Duša teiza življenja so namre6 a-ngleške, francoske in ruske banke, trgovske družbe, parobrodne družbe in podjetja. To je zdaj vse zaprlo in seveda se to hudo fiiit''.  Križarka ,,Cesarica Elizabeta". Naša križarka ,vCesaricia Elizabeta", ki je bila ob izbruhu vojske usidrana v T,singta.u-u, je potopliena. Potopili so jo naži morna.rji sa-nn, da bi ne prišla v roke Japonoem. Za boj radi svoje starosti m bila ve6 sposobna. Zgrajena je bila 1. 1893 y Trstu. Posadka ladje je odšla v Tsingtau ter se sk.upno z Nemci udeleževala boiev za tft-dnjavo. Kaj ]e seda] iiiiliova usoda, ni noboniii porofiil.  •Taponci zaslcduieio nemške vojne ladic Bordeaux, 7. novembra. ,;Petit Parisien" javlja iz Londona: Iz ValparaisoiV južni Ameriki se poro6a,,' da zasleduje jar pnnsko. vojno brodovjie nemške vojne ladje, ki so potopile, sziroma hudo poSkodhvate angleške vojne ladje v pomorski bitVi nb obrežju Cile v južni Amenki pri otoku Santa Maria. I