Posamezna številka 1 K.
slev. 274.
Poštnina plačana v gotovini.
V LMoDi, v lorek, Une 30, ooveraDra iszol
»SLOVENEC« velja 00 posti na vse strani Jugoslavije in v Ljubljani: sa golo leto naprej. K 180-— sa mil leta „ ,. „ 9>— sa četrt leta „ . . „ 45-— za en mesec „ .. „ 15'—
Zalnos<nnsi7oco!ole'no K240. ea Sobotna izdaja: s=
T.m oelo loto . .... K SO*— sa Inozemstvo. . . .
MT Uredništvo je v Kopitarjevi nllot slev. G/ill. Bokoplsl se ne vračajo; netrankiraiia pisma se ne sprejemajo. Urecin. telet. štv. 50, npravn. Siv, 328.
Leto MUL
Inseratl:
Unoatoipns petitvrsta (&8 mm stroka ia 3 mm visoka ali aia
prostor) sa enkrat . . . po K 6*—» poslana itd. a , po K Inm
Pri večjem naročfln popust.
Najmanjii oglaa 58/9mm KIS,
Isbaja ni<f dan Izvzemši po« nedeljek in dan po praznika, ob 3. url zjutraj.
Uprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za narooniao la št. 349 ss oglase, avstr. in češtce 24.79?, ogr. 23.511, bosn.-bsro, 7563.
29. uovpuibra 1920.
Izid volitev v konstituanto je treba pre-motravati čisto brezst rastno, da ue pod ležemo naravnemu teženju za samoprevaro. Konstatiramo, da SLS ni dosegla absolutno večino nad ostalimi petimi strankami, vzetimi skupaj, da pa jo sama zase slejkoprej najmočnejša sirau-ka v deželi.
Neovržno dejstvo jc, da jc JDS tudi po lastnem priznanju deciiiiirana, ker je zaduja izmed vseh strank po številu, kajti narodnih socialistov z njihovimi slučajno od liberalcev odpadlimi glasov i sploh ui vredno šteti ali se jih pa lahko kar prišteje k demokratskim.
Neutajuo je, da so socialni demokratje iu komunisti dosegli jako visoko število glasov, da pa je SLS znatno močnejša kol obe socialistični stranki vzeti skupaj.
Samostojna kmelska straika jc sama po sebi priborila veliko glasov, vendar pa to ue gre v prid kmetskim zahtevam, ki jih je postavila na čelo svojega programa, ker ujen vspeh obstoja bistveno v tem, da je razcepila dozdaj enotne vrste slovenskega kmetskega stanu na dvoje v korist protikmetskim komu-, nističnim in soeialnodemokratskim elementom, liberalnim pa tudi ni pomogla.
Bistvo dokončanega volivnega boja, povzelo iz glasuo govorečega rezultata, se da najboljše opredeliti s tem, da so od svetovne vojske najkrutejše prizadeti sloji, ki so pri osvobojenja bili več ali menj pasivni iu jih niso gnala niti kulturna uiti narodna ali dr-žavnopravna gesla, ampak vprašanje vsakdanjega bridkega kruha, z vso silo navalili ua vse dozdaj obstoječe vrednoto. Tri nas se je ponovilo to, kar se je pokazalo pri vseli tir-žavah, Kadar so mase prvič po vojni bile poklicane spregovorili svojo besedo. Co gledamo na volitve v naši deželi s tega stališča, lahko z mirno zavestjo rečemo, da jc SLS la naval častno vzdržala, pač pa je bil pameten liberalizem, katerega so se rešili le žalostni ostanki.
Da ui naša stranka dosegla absolutne večine nad vsemi drugimi, je razumljivo, kakor je razumljivo Iudi lo, da je val splošnega socialnega nezadovoljstva ui bistveno omajal. Teh 40 odstotkov slovenskih glasov, ki smo jih približno dobili, so glasovi vseh onih, ki neomajno stojijo v našiti vrstah, naj pride kakršenkoli vihar, ki ie nikdar ue izprevržejo, ker so volili iz načela in za uačelo in bodi čisto odkrito povedano: za krščansko svetovno načelo! Nasprotno pa imamo v vrstah takozvanih samostojnih dobro polovico švigašvag, med socialisti in zlasti med komunisti pa tudi gotovo 40 odstotkov, ki so valili za ti stranki v slepem upauju ua zemski paradiž iu brezrazrednem gnjevu nad obstoječimi razmerami. Ker naša stranka, ki jc bila v skromni meri sode-ležna vlade, ni mogla znatno izpremenil i naraščajočega razkroja vseh obstoječih razmer in je seveda Iudi storila svoje napake, s-o sla-
botni in nestalni elementi zašli med nasprotnike.
Kombinacije liberalnih listov, kakšna določna gesla so preteklo nedeljo zmagala, so prezgodnja, gotovo jc le, da so doživela popoln poraz načela .»Jugoslovanske demokratsko stranke :. Kaj bo »Slovenski Narod«: govoričil o bodoči močni večini državnih elementov, ko pa imajo samo na Hrvatskem protidržavni. elementi že zdaj 70 mandatov! Očividno se demokratski listi tolažijo s tem, da bodo komunisti podpirali v tem ali ouem oziru buvžo-azni liberalizem zaradi njegovih lepih fraz o
-	duševni svobodiali pa s lem. da si bo komunizem ua zapadu nadel meščauske rokavico, o čemer sc pa kruto motijo. Co bo v kousti tuanli državotvorna večina, potem čisto gotovo ne brez in proti krščanskim elementom in uv-touomislom, ki so, opozarjamo razun na SLS še na Dalmacijo iu Bosuo. izvojeval i veliko zmago, če je pa ne bo, bo šel jugoslovanski liberalizem sploh -velikodušno: rakom žvižgat, dočim bodo krščanski elementi vsak boj s pro-tikrščanskim socialnim svetovnim redom vzdržali kakor učijo vsi zgledi. Če bi pa .vdržavotvorna«: liberalna demokracija hotela vladati s silo proli vsem ljudskim strankam skupaj bi to imelo posledice, o katerih je boljše ne .govoriti. Liberalno časopisje bi. bilo veliko bolj odkrito, ako b^konstatiralo popoln poraz tiste državotvornosti ki jo je propuvedova-la JDS., in če bi vsjed tega našo državo imeli pretresati viharji, bo to krivda -demokratskih:: centralistov, ki so s svojim sistemom pomagali razdirati diižavo.
Mi smo z izidbm volitev lahko iz mnogih ozirov zadovoljni.- S porazom JDS je razčiščena pot, ki vede do uresničenja resnično demokratično upravljajoče se države. Radikatizem socialno-utopičnih strank se bo unesel ali pa bo potom obče katastrofe — česar Bog ue daj
—	ubil sam sebe, ako se, kar je najbolj verjetno, mase preje od ujega ne odvrnejo, ko se bo pokazala njihova nezmožnost gospodariti. Nam pa je zdaj velikoprej kakor v zadnjih dveh letih, dana možnost notranje okrepitve stranke, poglobljenja naših načel iu podrobnega dela, česar nam je po čudovitih vspehili po letu 1018, ki so nas nekoliko uspavali, bilo tako nujno Irela. Zdaj bodo govorili ua i organizatorji, naši kulturni delavci, naša prosvetna društva.
Potemtakem odpade na Slovensko ljudsko stranko osem mandatov (6+2 kvalificirana), na Jugoslovansko sociahlemokratično stranko pel (1-fl), na Snmostoiuo kmetijsko stranko štirje (3-| 1), ua komuniste dva (H I), na Jugoslovansko demokratsko strani«.« eden, iu na Narodno socialno stranko eden. Demokratje, narodni socialisti in prekmurska virstvena (gospodarska) stranka niso dosegli količnika, demokrati in narodni socialisti sc pa z ostanki dobili po cn mandat, na prekmursko ni odpadel noben mandat. Od SLS so torej izvoljeni Ivan Iloškar. Franc Višek, Jožef Klekl, Martin Klanje, Vladimir Pušenjak, Jožef Skaberno. dr. Anton Korošec in dr. Josip Hohnjec. Od socialdemokratov so izvoljeni Btbin Kristan, Filip Kisovar, Jožef Kopa?', Rudolf Ijolouh in dr. Milan Korun. Od kandidafov samostojne so izvoljeni Ivan Urck, Josip Drofeuik, Ivan Mermolja in dr. Bogiunil Vošnjak. Od komunistov sta izvoljena Miha Koren in dr. Milan Lcuiež (njegov namestnik je Ferdo Vc3el). Izvoljena sta tudi demokrat dr. Vekoalav Kukovee iu narodni socialist Ivan Der/.ič.
ifil
nlfee m oaiist
5 UP/
Maribor, 29. novembra. Po dosedanji ugo-lovilvi (manjkata še volišči Kokarje iu Pil-štauj jc razmerje glasov v mariborskem volivnem okrožju naslednje:
SLS 28.894, Soc. dem. 21.284, Samostojna 17.322, komunisti 5058, JDS 4580, NSS 2U08: Prekmurska stranka 1971.
OKR. GLAV. CERKNICA.
Begunje: SLS 129, SKS 23, JDS 13, Soc. 80, Kom. 8, NSS 2. Bloke: SLS 181.
Ccrfoiica; SLS 110, SKS 150. JDS 61, Soc. 232. Kom. 14, NSS 6.
Stari trg - Lož: SI S 100. SKS 34, JDS 154, Soc. 252, Kom, 1.10, NSS 12.
OKR. GLAV ČRNOMELJ.
Stari trg: SLS 95 SKS 199, JDS 10, Soc. 4, Kom. 2, NSS 4.
Diagatuš: SLS 37, SKS 2, JDS 5, Soc. 199, Kom. 5, NSS —.
Dolenji Suhor: SLS 67, SKS 147 -TDS
8,	Soc. 1, Kom. 15. NSS 34.
OKR. GLAV. KRANJ.
Kovor: SLS 91, SKS 10, JDS 13, Soc. 22, Kom. 59, NSS 11,
Selce: SLS 180, SKS 36, JDS 5, Soc. 64, Kom. 6, NSS 5,
Češnjiee: SLS 230, SKS 49. JDS 14, Soc. 150, Kom. 6, NSS 6.
Zgornja desnica: SLS 78 SKS 2, JDS
9,	Soc. 27, Kom. 13, NSS 2.
OKR. GLAV, KAMNIK.
Siahovcia: SLS o3, SKS 75, JDS 7, Soc. 16, Kom. 134, NSS 10.
Blagovica: 203, SKS 79, JDS 21, Soc. 75. Kom. 17, NSS 13.
Dolsko: SLS 255, SKS 76, 'JDS 12
Soc. 5, Kom 103. NSS 7.
Šmartno: SLS 115, SKS 167, JDS 12
Soc, 2, Kom. 6, NSS 3.
OKR. GLAV. LITIJA.
Temenica: SLS 67, SKS 58, JDS 3, Soc. 4, Kom. 50, NSS 8.
Dole: SLS 62, SKS 39, JDS 2, Soc. 7, Kom. 5, NSS 4.
Gradišče: SLS 68, SKS 45, JDS 2, Soc. —, Kom. 12, NSS —.
Polje: SLS 145, SKS 215, JDS 7, Soc, 1, Kom. 23, NSS 3.
Žalna: SLS 133, SKS 3, JDS 5, Soc.
4,	Kom. 8, NSS 10.
Moravče: SLS 149, SKS 54, JDS 5, Soc. —, Kom. 20, NSS 11.
Vel. Gaber: SLS 137, SKS 135, JDS 6, Soc. 6, Kom. 15, NSS 11. '
Trebeljevo: SLS 318, SKS 10. JDS 4, Soc. 2, Kom. 7, NSS 1.
OKR. GLAV. KRŠKO. Vel. Podlog: SLS 183, SKS 28. -JDS 6, Soc. 34., Kom. 99, NSS 13
Raka: SLS 168, SKS 28'), JDS 12, Soc. 3, Kom. 30, NSS 5.
Sv, Križ pri Kostanjevici: SLS 240, SKS 65. JDS 7, Soc. 22, Kom. 62, NSS 7.
Št Jernej: SLS 356, SKS 245, JDS 13, Soc. 13, Kom. 158, NSS 13.
Šmarjeta SLS 115, SKS 249, JDS 9, Soc. 5, Kom. 8, NSS 3.
Trebelno: SLS 157, SKS 156, JDS 3, Soc. —, Kom. 8, NSS —.
OKR. GLAV. NOVO MESTO-
Toplice: SLS 348, SKS 180, JDS 18, Soc, 30, Kom. 5, NSS 8.
Mirna peč: SLS 124, SKS 316, JDS
5,	Soc. 34, Kom. 5, NSS 10.
Prečna: SLS 107, SKS 270, JDS 4, Soc. 5, Kom. 2, NSS 26.
OKR. GLAV. RADOVLJICA.
Breznica: SLS 111, SKS 36, JDS 19, Soc. 3, Kom. lil, NSS 10.
Dovje: SLS 124, SKS 316, JDS 8, Soc. 34, Kom. 5, NSS 10.
Ovsiše; SLS 95, SKS 55, JDS 10, Soc, 20, Kom. 34, NSS 7.
OKR. GLAV. KOČEVJE. Koč. -ska Reka: SLS 1, SKS 12, JDS 10, Soc. 31, Kom. 7, NSS 1.
Sv. Gregor: SLS 252, SKS 60, JDS 9, Soc. 33, Kom. 26, NSS 20.
Rob: SLS 60, SKS 39, JDS 1. Soc. 36, Kom. 2, NSS 10.
LJUBLJANSKA OKOLICA. Ježka: SLS 286, SKS 126, JDS 19, Soc. 57, Kom. 118, NSS 12.
P fj^
Zanimiva gsetdeseftieftnica.
. 1. december jc igral v zgodovini stremljenj Srbov, Hrvatov in Slo vcnccv po ujedinjenja žc enkrat pred zgodovinskim 1. decembrom 1. 19.18. zanimivo vlogo. Danes j c minulo namreč baš 50 let, odkar so podali slovenski, hrvatski in srbski poslan, c i prvikrat svojo deklaracijo, da se hočejo združiti tudi na poli t i č n e m polju. Mi imamo torej danes 50 letnico »majniške deklaracije« v svoji prvi izdaji. Dne 1. decembra 1870 so se namreč udeležili občnega zbora Matice Slovenske« v Ljubljani slovenski politiki iz raznih kronovin in mnogo hrvatskih in srbskih politikov iz Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, srbske Vojvodine in Reke ter so nato na skupnem zborovanju sklenili jugoslovanski z a j c d n i -s k i p r o g r a m. V njem pravijo med družini: Da se zadovolji enakim skupnim poneham in tako zagotovi narodni obstoj, zedinjavajo oni vse svoje moralne in materialne moči ter jih hočejo upotrebovali za 5voje edinstvo na književnem, gospodarjem in političnem polju. To svojo orlicč-naznanijo državnikom monarhije habsburške in vsem drugim narodom, kateri "vč v isti državi, da izvedo, kako hočejo
južni Sloveni na vsaki postavni način delali za vresničenjc svojega edinstva v navedenem smislu na svojo korist in pravico, nikomur pa na škodo in krivico.' ( Novice«, 1870, str. 398. Citiramo po Prijatelju, Janka Kersnika zbrani spisi, zvezek VI., sešitek I„ str. 128, odkoder so vzeli tudi vsi drugi podatki v tem sestavku.)
Do tega koraka jc prisililo Jugoslovane v Avstriji in na Ogrskem dejstvo, da so nemške zmage nad Francozi 1. 13"70, vzbudile tudi v Avstriji silno prusofilsko gibanje. »»Južnoslovanska vzajemnost je bila med Slovenci potem, ko so se nekdanji Ilirci umeknili iz javnosti, prišla čisto z dnevnega reda. Javljala se je še nekaj časa v »Novicah« v tem, da so »Novičarji« brez sisterina jemali za pojme, za katere niso imeli hitro slovenskega izraza pri roki, besede iz hrvaščine. Tej zbrodi jo napravil konec Levstik s svojo jezikovno kritiko.,,
Nato je pričel prvi zopet povdarjati jugoslovansko zvezo Einspielcrjev Slovenec". Dne 15. februarja 1865 jc pisal v svoji 10. številki: »Slovensko, Herviško in Serbsko podnarečje so lc eno listo narečje, in so si tako podobna, da sc priprosli in neučeni.ljudje lthko in dobro razumejo.«- ...
• Pa prišlo je leto 1867. in ž njim dua-lizem, ki so zanj glasovali tudi slovanski poslanci. Z duciiizuiom ic bil zabit ko! med.
zajedniška stremljenja obeh narodov. Slovenska mladina je začeia . ., sanjati o Rusiji. Mislila je z Levcem: ali bomo Pnisi ali pa Rusi« . Na dijaškem shodu dne 4. sept. 1869 so sc dijaki izrekli, da naj se za »višo slovesnost nc jemlje hrvaški jezik, ampak ruski...
Leto 1870. z nepričakovano popolno zmago Nemčije nad. Francijo je spravilo južnoslovansko vprašanje v nov tir. Pruska nevarnost se jc zdela blizu, zlasti ker se je pričelo med avstrijsko mladino živahno prusofilsko gibanje. Sedaj ni bilo več časa sanjali o Rusiji. Iskale so sc manjše, a realnejše zveze.«« (Prijatelj, str, 123 in 129.)
Slovenci in Hrvatje so pričeli iskati med seboj stikov in v hrvaškem »Zatoč-niku« in »Slovenskem Narodu« sc ic pričelo živahno razpravljanje o jugoslovanskem ujodinjenju. Jurčič jc izrekel takrat Iudi odkrilo besedo o skupnem književnem jeziku: Hotelo se jc od nas, da svoj jezik zavrženi o in pišemo takoj lirval-sko-srbski.,., lo bi bil nenaraven skok, ki bi sc bridko maščeval... Narod moramo s pomočjo njegove ožje laslitosti zori ti, mi mora>'.o in moremo samo s čisto domačim svoim narečjem mnogo na nemšivo žc na pol izgubljenega terena nazaj pridobili. Izkušnja je učila, da jc lo prava pot bila. To naj pomislijo oni Hr-vaije, ki nam zamerijo, da se literarno nismo žc. zedinili.; ti" aia teli na slr4 131.1
Tako jc časopisje pripravljalo zgodovinski sestanek poslancev naroda SHS v Ljubljani dne 1. decembra 1870. Odslej vprašanje Ujedinjenja Srbov, Hrvatov jn Slovencev ni prišlo nikdar več r. dnevnega reda, Posebno mnogo so pisali slovenski Usti o jugoslovanski vzajemnosti ob priliki hercegovske vstaje 1. 1875,, vojne med Srbijo in Turčijo 1. 1876., dalje vojne med Rusijo in Turčijo 1. 1877, in okupacije Bosne 1. 1878. Opelovano srečamo v teli letih misel o ujedinjeni državi vseh Jugoslovanov brez ozira na sedanjo državno pripadnost. Tudi se je že takrat izrekla misel. da se bo ujedinjenje Jugoslovanov izvršilo ali v okviru habsburške monarhije ali pa v okviru Srbije, kakor si bo pač bolje znala ali Avstrija ali Srbija pridobiti simpatije Jugoslovanov. Ideja združenja vseii Jugoslovanov jc spremljala tudi našega Kreka vse življenje. Baš takrat, ko ie simpatizirala pri nas vsa javnost z balkanskimi kristjani, ki so sc otresali turškega jarma, jc obiskaval Krek zadnji razred ljudske šole in prve razrede gimnazije. Krek je ujedinil slovenske, hrvatske in srbske politike za jugoslovansko deklaracijo v drugi izdaji.
Politično ujedinjenje Jugoslovanov torej nikakor ni prišlo čez noč. Podroben študij naše zgodovine nam kaze, kako &o slrcmili zlasti zadnjih 50 let nasi najboljši možic za tem smotrom.
Sostro: SLS 2%, SKS 54, JDS 38, Soc. 12, Kom. 80, NSS 8
Grosuplje; SLS 211, SKS 136, JDS 8, Soc, 3, Kom. 16, NSS 70.
Horjul: SLS 286, SKS 97, JDS 11, Soc. 18. Kom. 7, NSS 12.
Kopanj - Račna: SLS 61, SKS 53, JDS 1, Soc. 3, Kom. 5, NSS 3.
Ljubljana Kranjska Štajerska
KONČNI REZULTAT.
SLS SKS ... 1 — ... b 4 ... 8 4
JSDS
1 5
Kom. 1 3 2
JDS	NSS 1 1
1	— 1 1
Skupaj
15
izvoljeni postaneš na Kranisk@m.
V kranjskem volivnem okrožju so izvoljeni naslednji poslanci: Od Slovenske Ljudske Stranke Janez Brodar, Josip Gostinčar, Josip N e m a-ti i č, Janez Stanovnik, Karel Škulj in Anton S u š n i k; od Samostojne kmet, stranke Jakob K u š a r , Ivan Majcen, Ivan P u c e 1 j, Janko R a j a r; od komunistov Marccl Ž o r g a , Valentin Mlakar, Vladislav F a b j a n č i č; od socialistov Etbin Kristan in od demokratov Idr. Gregor Žerjav; od narodnih socialistov nobeden.
Voliuni izidi.
IZID VOLITEV NA HRVATSKEM.
Velika zmaga Radicevcev- — Popoln poraz JDS.
LDU Gospič, 29. novembra. (ZNU) V iJičko-krbavski županiji manjka še izid volitev iz Lapca. Brez tega volišča je izid naslednji: Demokrati 16,073, hrvatska zajednica 924, Radičeva stranka 14,344, radikalci 853, komunisti 689,
LDU Zagreb, 29, novembra. (ZNU) Pomiloščem Radič je včeraj takoj iz zapora odšel na volišče, kjer je zaklical, ko je spustil krogljico v volilno skrinjico: ^Živela republika!«
LDU Zagreb, 29. novembra. (ZNU) Snoči ob 10. uri zvečer je odšel sprevod manifestantov, v katerem so bili pristaši hrvatske zajednice, frankovcev in seljačke stranke, pred stanovanji posl. Radiča in dr. Gjura Šurmina, katerima so priredili velike manifestacije.
LDU Zagreb, 29. novembra. (ZNU) fzid volitev v belovarski županiji brez ko« privniškega okraja je nastopni: Demokrati 8042, hrvatska zajednica 1229, Radičeva seljačka stranka 47.634, radikalci 485, ljudska stranka 607, komunisti 902, seljački savez 310, frankovci 958,
LDU Sisak, 29. novembra. (ZNU) Izid volitev v tukajšnjem okraju je nastopen: Demokrati 116, hrvatska zajednica 84, Radičeva stranka 5737, radikalci 15, ljudska stranka 39, socialni demokrati 166, komunisti 22, frankovci 72, seljački savez 55.
LDU Kariovac, 29. novembra. (ZNU) Izid volitev v tukajšnjem okraju: Demokrati 332, hrvatska zajednica 533, Radičeva stranka 5461, radikalci 149, ljudska stranka 93, socialni demokrati 08, komunisti 948, frankovci 72, seljački savez 99.
LDU Varaždin, 29. novembra. (ZNU) Definitivni izid volitev v tukajšnji županiji jc nastopen: Radičeva stranka dobi 8 nekval- mandatov in 3 kvalificirane, demokrati 1 mandat (minister dr. Krizman), ljudska stranka 1 mandat (dr. Dcželič).
LDU Zagreb, 29. novembra. (ZNU) Izid volitev v zagrebški županiji se napoveduje nastopno: Demokrati 3 nekval, in 1 kvalificiran mandat, Radičeva stranka 9 nekval. in 1 kval. mandat, hrvatska zajednica 1 mandat,
LDU Vukovar, 29, novembra. (ZNU) Dosedaj še ni znan izid volitev iz 27 volišč. Brez teh volišč je razmerje nastopno: Demokrati 4224, hrvatska zajednica 4702, Radičeva stranka 8948, radikalci 24.486, ljudska stranka 2940, socialni demokrati 2065, komunisti 6134-
LDU Požega, 29. novembra. (ZNU) Izid volitev v tukajšnji županiji brez volišča v Štivicah je naslednji: Demokrati 7373, hrvatska zajednica 1572, Radičeva stranka 22.850, radikalci 3117, ljudska stranka 1372, socialni demokrati 2770, komunisti 214, Čehi 778, frankovci 303,
USPEHI HRVATSKE LJUDSKE STRANKE.
Zagreb, 29. novembra. Po dosedaj znanih rezultatih so cd hrvatske ljudske stranke izvoljeni: V Dalmaciji: Milanovič, dr. Mazzi, Banič in dr. Dulipič. V Hercegovini: Didak Buntič, dr. Rebac, dr. Man-dič. Na Hrvatskem: Dr- Deželic in Stjepan Barič. Iz Srema še ni podatkov, ravno-tako ne iz Vojvodine. V Bosni dobi ljudska stranka 4 do 5 poslancev.
ZMAGA LJUDSKE STRANKE V DALMACUI.
LDU Split, 29. nov. (ZNU) Po dosedaj
dospelih vesteh (manjkajo samo številke iz dveh ali treh volišč manjšega obsega) je izid volitev nastopen: Demokrati 5148 glasov, komunisti 7623, radikalci 5857, delavska stranka 9375, dr. Drinkovič 2683, Ljudska stranka 12.977, izvenstrankarska skupina 3804. Količnik znaša 5100. Mandate so dobile: Ljudska stranka 4, delavska 3, komunisti, radikalci, demokrati in izvenstrankarji po enega. Vsega skupaj je glasovalo 55% v volivni imenik vpisanih volivcev.
LDU Split, 28, nov. (ZNU) V mestu Splitu je bilo oddanih 3635 glasov od 7379 vpisanih volivcev. Od teh so dobili demokrati 627, komunisti 1298, radikalci 110, seljačka stranka 426, Drinkovič 61, Ljudska stranka 123, izvenstr™1"irska skupina 990.
VOJVODINA.
LDU Belgrad, 29, nov, (ZNU) Končni rezultat volitev v Vojvodini je nastopen: Radikalci dobe 22, demokrati 10, komunisti 3, bunjevci 4, socialisti 3 in seljačka stranka 2 mandata.
BOSNA.
LDU Sarajevo, 29. nov. (ZNU) Izid volitev v mestu Sarajevu je nastopen: Jugoslovanska muslimanska organizacija 3
tisoč 49, komunisti 2101, radikalna stranka 1346, hrvatska Ljudska stranka 422, jugoslovanska demokratska stranka 280, soda 1 demokratična stranka 208, hrvatska delavska stranka 164, izvenstrankarska muslimanska lista 127, srbska narodna organizacija (Čokorilo) 92, delavska zveza 71 glasov.
LDU Sarajevo, 29. nov. (ZNU) Izid volitev v volivnem okrožju sarajevska okolica je nastopen: Jugoslovanska muslimanska organizacija 21.520, komunisti 4 tisoč 432, hrvatska Ljudska stranka 1720, delavska zveza 5207, hrvatska delavska stranka 1906, radikalna stranka 5789, soc. demokrati 476, muslimanska izvenstrankarska lista 276, srbska narodna organizacija 1014, jugoslovanska demokratska stranka 722. Skupno število znaša 49.564,
SRBIJA.
LDU Belgrad, 29. nov. (ZNU) Po dosedaj došlih vesteh o volitvah v ustavotvorno skupščino v mejah Srbije (rezultati iz čačaškega, piroškega, topliškega in ti-moškega okrožja še niso znani) so dobili radikalci 37, demokrati 24, seljačka stranka 12, komunisti 9, Ribarčeva skupina 1 mandat. Ti izidi pa še niso končnove-ijavni, ker mu je treba še nekaj manjših korektur. Po vesteh iz Macedonije imajo komunisti tam absolutno večino. V Vojvodini bodo imeli največje število mandatov radikalci.
VOLITVE V SRBIJI. — KRVAVE VOLITVE V ČRNI GCRI.
LDU Belgrad, 29. nov. (ZNU) Izid vo-litev v Belgradu jc bil znan že včeraj ob 19. zvečer. Izidi iz okolice Belgrada so bili znani še tekom noči. Upajo, da bo do jutri zjutraj imel minister za notranje stvari izide iz vse države.
LDU Belgrad, 29. nov. (ZNUl V sme-derevskem volivnem okrožju so dobili demokrati od 5 mandatov 3.
LDU Belgrad, 29. nov. (ZNU) Volitve v Kolašinu v Crm gori so potekle krvavo. Ravno med glasovanjem so vdrli na volišče pristaši razkralja Nikole ter pričeli razganjati volivce. Orožniki in omladina so se jim postavili v bran. Nastalo jc streljanje ter so bili 1 vojak in 2 napadalca ubiti. Mnogo napadalcev jc bilo ranjenih, ostali pa so pobegnili.
Janko Jovan;
Št enkrat o zaSSH' Industrije.
V 15. številki »Trgovskega glasnika« se peča gosp. —e. s člankom Zaščita industrije, katerega sem objavil v »Slovencu«, Gosp. člankar presumira, da sem pisal članek z dobrim namenom; tako sem tudi jaz uverjen, da g. —e, nc zasleduje drugega namena kot koristiti naši industriji, vendar mi njegova izvajanja niso mogla dati boljšega prepričanja, ter sem še vedno mnenja, da. nisem imel napačnih ali pomanjkljivih informacij. Ker pa mislim. da jc vzrok nesoglasja le nesporazum, ker o kaki slabi nameri ne more biti govora ne ua eni, ne na drugi strani, smatram za potrebno, da g. —e, na njegova izvajanja odgovorim,
Gcsp. dopisnik »Trgovskega glasni-ka<; ne odobrava, da zametujem carinsko
A u g o s t o Thomson (Chile):
Skrivnosti našli* rok,
Iz španščine prevel P. V. B.
Novoletna noč je in v jedilnici je zbrana družina okoli mizo v svitu svetilke s kitajskim senčnikom, ki zatemnuje obraze iu barva roke. Nemiren večer je. Nehali smo servirati čaj, pogovor je obmolknil in vsakdo je zatopljen v "samega sebe. Poslušamo samo rezko tiktakanje kukavičje ure, ki kaže intimnejši čas in na katero se obrača naša pozornost, obrača se na njene kazalce, ki hitijo, da se združijo, kakor bi so iskali za usodepolm trenutek.
Okoli široke mize, pri kateri je med stoli preveč zbranega prostora, je zbrana družina.. kolikor je pač bilo mogočo. Eden prebiva v oddaljenih krajih in slučajno je prišel sedaj nazaj. Drugi pa hodi nedaleč, a nikdar ne bo prišel nazaj, da bi se vsedel v sredo svojih. Ravnotako manjka mati, ki je bila še m ta dan na svojem mestu. Kadi nje smo v žalni obleki. Na njenem mestu je v visokem stolu nekdo, s čegar prisotnostjo nismo računali. Želeli smo, dn bo tudi moj sin danes tukaj v našem polnem številu kot simbol bodočnosti poleg svejoga starega očeta, ki je podoba preteklosti,
Kazven tega so lu moja zeua, moja sestra in njen soprog, cela družina.
»Pet minut manjka«, reče moj oče. ki izgled« najneinirnejši.
Pogledam ga; toda njegova glava je skrita v poltemo iu razločujem samo njegovo revmatične prste, ki so oklepajo roba mize. Iu pred kratkim so te njegove roke včasih šo izgledalo krepke. Bolezen jih je pohabila in sedaj so tresejo kot v neprestanem Htrabu. Kal vuw iqt o svojem očetn<? NpVsfir.
spominjam se samo bolj moje matere v svoji mladosti, negotove pripovedke o očetovih doživljajih na morju in o domu, ki ga je zapustil pod drugim podnebjem; o ženi, ki ni bila njegova in njegovih sinovih, ki so vkljub temu, da so imeli drugo mater, drugo domovino, drug jezik in drugo vero, bili moji neznani bratje, ki jih nikoli ne bom poznal. Ničesar ne morem vedeti o tej preteklosti. Starčkove roke se že lega ne spominjajo.
»Štiri minute manjkajo« ...
Gledam nežne ročice otroka, ki sedi poleg mene .. Njegova bodočnost?... Te nerazvite roke še ue prerokujejo ničesar.
»Tri minute«...
Kako hiti minutni kazalec! Moja sestra gleda sanjavo, kako se približuje slovesnemu trenutku iu jaz vem, kaj misli, čeprav se skriva v temo, ki jo dela senčnik, čeprav nikdar ni pozabila razmišljati o svojem žalostnem življenju; uganil sem bolest nad izgubljenimi sanjami, ali, kar je slabše, nad golo vsakdanjostjo, obup radi sina, slaboumnega od rojstva, ki se ga ,ie v strahu ogibala, sina, ki bo postal propalica. Ali bo novi dan mejnik njenih razočaranj, izbodna točka za novo upanje? V hladnem ponosu so sklenjeno njene roke, krčevito so slisnjcno, suhe so in blede, pre-prežene z modrimi žilicami iu njena sedanjost jc zame nepredorna.
— Manjkata dve minuti...
lu kakšen jo mož, ki spremlja lo praznično noč svojo ženo k očetovskem ognjišču? To pot so še noče spreti s starčkom, katerega dedič, misli postati vsak trenutek, ali se pa misli odškodovati, prodno odide od iu. Njegovi prsli, polni prstanov, ne morejo ničesar povedati iu niso nikoli ničesar povedali, vendar bobnajo nestrpno po mlznem prtu, kakor bi bo norčevali i/, tegn. patrijallinlnega večera ali l"''«U "0.žf,.i ori<'"iraU 'Irujje. boli vosek*. r»-i i
mizi, okrašeni s cvetjem ali pokriti z zelenim prtom. Kitajske barve senčnika se igrajo z dragimi kamni, ki krase njegove prstane.
— Manjka ena minuta...
Moj pogled se umakne na nežne roke moje soproge, sladke roke, ki sem jih poljubljal v ljubezni in ki so negovale moje nade. Spočiti si morajo na njenem krilu, kadar jih ne zasledujem, in prešine me želja, da bi jih preiskoval z drugimi očmi, kakor dosedaj pri tej skrivnostni luči, ki oživlja naše občutke to noč. Kje preteklost? Kje sedanjost? Kk bodočnost? Zaman si skušam v spomin priklicati njene roke. tisočkrat sem videl njih poteze, držal sem jili v svojih, njih dlani na mojem čelu in na mojih licih in sedaj, šele sedaj uvidim, da jih no poznam.
Iz ure se začuje preteče škrtanje, kakor bi se pokvarilo polesje.
Tedaj pa prestrašen opazujem svoje lastne roke, resne in trudne. Kaj vem o samemu sebi?... in zdi se mi, da morajo bili pogledi vseh ravnotako obrnjeni nanje, vprašujoč odkod prihajam, kdo sem, kam grem in kaj delam nad njimi.
Da, kaj naj upamo združeni, če si osla-nemo tujci, vsak v sebe zaprt, če nas nič ue bo moglo zbližati in napraviti konec naši odtujitvi.
Čisto naravno je, da je t.iko prišlo, saj se nismo sešli radi kakega ideala, ampak nas samo tradicija drži skupaj; nismo združeni v človeški, ljubezni, ampak odtujeni vsled egoizma! V tem razširjenju »jaze — a, ki se imenuje Družina, so človeštvo izključuje!
•— Novo leto...— misli starec z visokim glasom — Družina — Ognjišče...
In kakor bi mu odgovoril, so začuje hri-pav glas i z uro in žvižgaje pretrga molk Hega bole nrpa pričakovanja.
!'•. jo l"'ik.!.irjo. U jinzDonia Hovo loto,.,
zaščito šibke industrije, da ime-nilr -i rršo industrijo malhno. da oči'ain "n V'-'! re-ločno informiramo v Belgradu tet mi končno zameri, da st- pozivam na informacije iz Belgrada,
Nikakor ne oporekam potrebi s carino ščititi domačo industrijo, pač pu sem proti visoki carini tedai, čc gre to preob-čutno v škodo konsumenta int to tembolj, ker so predmeti, katere sem omenal, namreč obuvala, že danes zaščitena po dosti veliki carini. Gosp. člankar sicer pravi, carina, katero je odredila vlada, nima namena ščititi industrijo, ampak je le fiskalnega značaja. Mislim sicer, da je kljub namenu pridobili dohodkov vlada pri odmeri carinskih tarifov upoštevala tudi interese posameznih panog v industriji, vendar pa je uvozna carina na obuvala tolika, da dosega namen zaščite celo v slučaju, Čc vlada ni imela pri določevanju carine izrecno to v mislih. Glavno je, da je dosegla isti namen. Obstoječi carini v tem slučaju tudi nisem oporekal, grajal sem le zahtevo po prohibilivni carini, ki bi mogla pasti edino le konsumentu v breme. Zlasti pa ne izgubim iz vida prilik, v katerih baš sedaj živimo. Nam sosedne države žrtvujejo letno milijarde svojega denarja v svrho pobijanja draginje, naša vlada se je ravno v času, ko sem vprašanje razmotrival, belila glavo, kako napraviti konec naraščanju draginje, a to brez žrtev, kakoršne so sprejele celo one sosedne države, ki imajo boljšo valuto, kot je naša; in ravno v tem času naj sc vpelje visoka carina in to za predmete, katerih nismo imeli v izobilju, dokler ni prišel uvoz od zunaj. Ne tajim, da bi to ne prišlo v prid industriji, a ta prid nc sme biti v Škodo ali vsaj ne v veliko škodo konsumentu Tudi če bi v normalnih časih pod sicer enakimi okolnostmi priznaval zaščito industrije z veliko carino, mislim, da so omenjene okoliščine dosti tehtne, da tega trenotno ne dopuste. Mislim, da mi bode pritrdil tudi g. dopisnik »Trgovskega lista«. V svojem prvem članku teh okolnosti nisem toliko podčrtal, a stvari same ne spremene.
Kar sc tiče obširnosti naše industrije sploh in še čevljarske posebej, imava gotovo oba isto željo, da sc čira najbolj razvija. Da je bila industrija pod avstrijskim režimom v nemških rokah, nihče ne bode tajil, da pa jc bila v Avstriji v drugih krajih, ki imajo siccr enake predpogoje, bolj razvita, tudi mislim, nc bo nihče dvomil. Da naša industrija splošno niti našim potrebam ne odgovarja, nam priča potreba uvoza na vseh panogah industrije, rad pa priznavam, da je v naši državi relativno
Eri nas večja kot drugod in zlasti večja ot v Vojvodini. Z ozirom na neprimerna večjo potrebo, kot jo more kriti naša industrija kakor tudi z oziroin na pogoje, ki ji dovoljuje neprimerni večji razvoj kot ga kaže industrija danes, trdim, da je še majhna. Da pa. sem označil čevljarsko industrijo posebej majhno, sem to svojo trditev utemeljil z izvajanjem zastopnika trg. ministrstva, ki je v Gospodarskem svetu opozoril, da so v vojnem ministrstvu zastopniki te naše industrije izjavili, da nc morejo kriti potrebe vojske. Gosp, dopisniku Trgovskega lista sicer ni prav, da se sklicujem na informacije, katere sem dobil v Belgradu, češ »zdi se mi napačno, da naj sc mi o svoji industriji informujemo v Belgradu, ko se lahko pravilno poučimo ua licu mesta,« vendar je ta očitek nepotreben, ker jaz nisem iskal v Belgradu informacij, temveč sem lc konstatiral, kako je Belgrad o naši industriji poučen in če so informacije g. dopisnika prave, ko trdi, da naša industrija v treh mesecih lahko pokrije potrebo vojske, potem moram ponovno konstatirati, da so informacije, katere ima Belgrad, napačne. Ker pa je zastopnik trg. ministra podal omenjeno izjavo v za« stopu, ki bi po vsej svoji naravi moral biti vpliven na upoštevanje naše industrije, moram zopet konstatirati, da četudi naša industrija ni v Gosp. svetu močno zastopana, kljub temu niti enega zastopnika ni bilo pri seji, da bi dobro informiran, zastopnika vlade zavrnil.
Nočem s tem delati nikomur krivice in predbacivanja, ker sem uverjen, da ni bila malomarnost zastopnikov kriva, temveč so imeli gotovo tehtne razloge, ki upravičujejo njihovo odsotnost, vendar jc trg. ministrstvo do danes težko drugega mnenia. Morda je bila informacija, katero jc dobil zastopnik trg. ministrstva, napačna, javljena mi je bila iz uradne strani, kar me, vsaj mislim tako, docela opravičuje, če sem jo smatral za pravo. Kar se pa tiče druge trditve, da sem dolžil naše usnjarje in čevljarje, češ, da so oni v sebičnih namenih dali vladi napačne informacije radi predelavanja drobnih kož, moram to trditev popraviti v toliko, da sebičnih namenov nisem podtikal, ter tudi naših čevl ar-ljev nisem niti omenjal niti nanje mislil, v stvari sami pa moram ostati pri svoji trditvi, kar lahko dokaže arhiv v ministrstvu izbrane in obnove kakor tudi trg. ministrstvu. Zlasti pa ne menja na stvari protidokaz, ki tfa jc g. dopisnik poskušal prinesti, Priznavrm da ic tf. ing ^nl<''e ob priliki carinske kcoferenCT, ki w Ic vršil1
junija l. 1. svaril vlado, naj s carino na drobne koze odneha, a to svarilo s prvo informacijo tiikake zveze nima, kajti pogrešana informacja datira pol leta preje, kakor se je vršila omenjena carinska konferenca.
Kar se pa tiče poslovanja naših bank, bodeva z g. dopisnikom ostala pač različnih mnenj. On priznava, da računajo banke od industrijskih podjetij za kredite na obrestih in pristojbinah 11—12%, jaz trdim, da je ta odstotna postavka navadno mnogo še večja in je vzrok, da dividende ne zadovoljc akcionarjcv. Ako vpošteva g dopisnik obresti, katere banke plačujejo na vloge, bo menda priznal, da jc ta razlika vendar malo velika. Sicer pa kakor sem omenil, more imeli g. dopisnik v tem svoje mnenje, jaz pa obdržim svoje.
Iz vsega pojasnila sledi, da je bilo le ncsporazumljenje krivo nesoglasju, morda sem nekatere stvari kratko omenil, ne da bi zbral dokaze, kar z današnjim popravljam. V splošnem pa se priključim želji g. dopisnika, da složno branimo in pospešujemo dragoceno svojo last, slovensko industrijo.
PoIltSiBia n0Wl€8.
4- Prekmurskim Slovencem. Po nalogu z najvišjega mesta je gospod ministrski predsednik dr. Vesnič poslal predsedniku deželne vlade brzojavno zahvalo prekmurskim Slovencem za izjave podaniške ljubezni iu vernosti, izražene v vdanostni brzojavki zveze župauov za Gornje Prekmurje in dohijelendavski okraj povodom ratifikacije mirovne pogodbe od strani madžarske vlade.
-f- Vprašanje vlado za Slovenijo. Demokratski listi vsled izida volitev v konstituanto zahtevajo, da odstopi slovenska vlada. Ker so po centralističnih načelih JDS deželna vlada mora natančno ravnati po osrednji, naj »SI. N.c počaka, dokler odstopi centralna vlada, s čemer bo dan konstitucionalni razlog, da se spremeni vlada tudi v Sloveniji. Ako pa >Na-rod« misli, da ima že zdaj razlog, da odstopijo predstavitelji JDS v deželni vladi, jih lahko lakoj odpokliče, saj ti res nimajo absolutno nobenega razloga, da še dalje obdržo svoja me-, slu, ko je JDS pri volitvah sijajno propadla.
-j- Liberalni centralizem je pri volitvah v konstituanto doživel nezaslišano katastrofo. Nikjer v celi državi niso centralisti dosegli večine. Pri nas so dobili 3 mandate, na Hrvatskem nimajo pričakovati več kot 5, v Dalmaciji imajo enega, v Srbiji, Vojvodini, Macedoniji in Bosni pa so tudi v veliki manjšini. Mesto •150 mandatov, ki so jih pričakovali, se bodo morali zadovoljiti s 40—50. Avtonomisti so zmagali na Slovenskem, v Bosni in Dalmaciji, separatisti, ki se bodo pač končno zadovoljili s širšo avtonomijo, pa na Hrvatskem. Da socialisti ne bodo za buržoazni »demokratskih centralizem, je gotovo, komunisti pa še celo ne. Centralizem JDS je razbit in to je vsekakor največji vspeh volivnega boja.
-j- Velikodušna smrt. Izid volitev za kou-stituanto je JDS moral v srce zadeti. Še dan pred volitvami se je »državotvorna stranka« bahala, da dobi v kunstituanti 150 mandatov, pa jih dozdaj niti 50 ni spravila pod streho. Vesela bo, če bo konstituanta štela (30 »državotvornih«: demokratov. Radikalci bodo v srbskih krajih brez vsakega dvoma dobili veliko večino. V Dalmaciji je zmagala Hrvatska pu-čka stranka, v Hrvatski so separatistični elementi od 93 mandatov dobili najmanj 80, v Vojvodini imajo veliko večino radikalci, v Macedoniji komunisti, v Bosni pa muslimanski avtonomisti. Ce prištejemo Slovenijo, je JDS lahko rečemo v volivnem boju čisto izkrvavela. Da se saj nekaj potolaži, si je naša JDS nadela vldfeo tiste nedolžne deklice v srednjeveški pravljici, ki je žrtvovala svojo kri za bližnjega. Hudo so morali biti liberalni volivci ginjeni, ko so v »Narodu« in »Jutruc brali, kako je Žerjav posnemal Mucija Scevola, ki se je vrgel v prepad, da zmaga Rim, Žerjav pa se je žrtvoval zato, da Rim porazi. Ta velikodušna smrt zbuja v Sloveniji obče občudovanje. Zmagovalci, v prvi vrsti SLS, ne bodo pozabili tega brezprimernega čina, ki je Slovenijo za vselej osvobodil liberalizma. '*
-J- Kdo vzdržuje IVAnnunzia na Reki? Selgrajska »Politikam poroča, da so naši zastopniki pri pogajanjih v Rapallu interpelirali Gioiittija, -zakaj ne onemogoči D' Annunziju obstoja na Reki. Giolitti je pa odgovoril, da je on blokiral Reko. D' Annunzio bi že zdavnaj bil prisiljen zapustili Reko. Ako ga ne bi vzdrževali — jugoslovanski tihotapci z živili iz Jugoslavijo! Značilen slučaj, ki dokazil je, kako postaja tihotapstvo državi opasno iu naravnost veleizdajalsko.
-J- Madžarsko - italijanske simpatije ostanejo neskaljene. Pri nas nam skušajo rapall-sko pogodbo osladiti z zatrdilom, da imamo sedaj varen hrbet pred Ogrsko in drugimi f-osedi. Madžari pa to stvar bolje vedo; tako piše »Pester Lloyd , da se Ogrski radi tc pogodbe ni treba bali, da bi sedaj Italija iz-Premenila svoje obnašanje nasproti njej. Med Italijo in Ogrsko obstajajo stare zgodovinske prijateljsko vezi; po vojui jc kazala Italija nasproti Ogrski vedno največjo dobrohotnost. To se tudi v bodoči* ne lio spremenilo. Rad;-verjamemo!
+ V novo belgijsko vlado, ki jo jc
sestavil De Liard (parlamentarna katoliška desnica), so vstopili štirje katoličani, trije liberalci, štirje socialisti in cn nev-tralcc. Vlada je torej koalicijska,
Onivut novIce.
—	Uuirl je v Tržiču 27. t. m. g. Jožef Smo-lej, čevljarski mojster, zvest somišljenik SLS. Bil je član društva sv. Jožefa in požarne hrambe. Rad bi bil dočakal nedelje, da izve o izidu volitev, toda Bog ga je preje poklical k sebi. Naj počiva v miru!
—	fl. Kongres Jadranskega zbora te vrši v Zagrebu dne 5. in 6. decembra. Na predvečer dne 4. decembra se vrši sestanek zaupnikov. Kongresa se udeleže delegati in zastopniki neodrešenih krajev Primorja in Koroške ter zastopniki političnih strank Jugoslavije. Na kongresu se bo • razpravljalo iu sklepalo o vseh vprašanjih, ki so postala vsled sklepa miru v St. Margheriti aktualna. Tajništvo Jadranskega zbora v Ljubljani: dr. Fornazarič 1. r.
—	Obupni položaj naših vdov. Prejeli smo sledeče: ; Moj mož, bivši organist in cerkvenik, jc umrl na Ruskem kot ujetnik. Vsled njegove smrti izgubila sem brezplačno stanovanje in dohodke. Po dolgih, dolgih prošnjah sem dobila 48 K mesečne preživnine za dva šoloobvezna otroka, eno leto sem dobivam za sebe 22 kron pokojnine. Kaj je to za vdovo, ki niti lastnega stanovanja nima, niti drugega premoženja! Poskusila sem vse mogoče, da bi se nam položaj zboljšal, pa zaman. Pač sem morala slišati zlasti od gotove strani marsikatero pikro: če jc bil vaš mož cerkveni služabnik, naj pa cerkev za vas skrbi, in šc marsikaj drugega. S 1. oktobrom je vsem ustavljena preživnina in jaz sem morala na stanovanju dolžna ostati.« — Veliko revščine je na Slovenskem!
—	Šolske zadeve. Na seji višjega šolskega sveta dne 15- novembra 1920 so poročali posamezni referenti o šolstvu na Koroškem, v Prekmurju, v Apaški kotlini in drugod, o bolezenskih in študijskih pripustili učiteljstva, o raznih službenih pri-delitvah in raznih drugih šolskih zadevah,
—	Imenovani so bili: Ivan Šerbak za nad-učitelja v Dobju; Ivan Stegovec za nad-učilclja v Koprivnici; Fran Brglez v Ča-dramu; Ivan Kalan v Št. Golardu in Ivan Jocif v Boh. Srednji vasi. — Dalje so bili imenovani: Vekoslava Pernatova za učiteljico na dekliški šoli v Konjicah; Franc Kramer za učitelja v Kamnici; Franc Tu-šak za učitelja v Lajtersbergu-Krčavini; Roza Gosakova za učiteljico na deški šoli v Podbrežju; Marija Ježovnikova za učiteljico na dekliški šoli v Podbrežju; Sla-vica Vojnilovič-Kraševčeva za učiteljico v Središču; Evlalija Tučarjeva za učiteljico v Rajhcnburgu; Olga Kovačičeva za učiteljico v Kostrivnici; Franja Novakova za učiteljico na dekliški šoli v Slov. Bistrici; Franc Ločniškar za učitelja na Turjaku; Tit Grčar za učitelja na Barju pri Ljubljani; Rajko Gradnik za učitelja na Bledu; Valerija Jerajeva za učiteljico v Gorjah; Ivan Ivnik za učitelja v Gorjah; Ruža Majcnova za'učiteljico v Bohinjski Bistrici; Terezija Juvančeva in Angela Misljeva za učiteljici na Koroški Beli; Angela Hafnerjeva za učiteljico v Šmartnem pri Kranju; Dora Heinricherjeva za učiteljico v Dupljah; Josipina Gradišarjeva za učiteljico v Bohinjski Srednji vasi; Marija Ce-larjeva za učiteljico v Kamni gorici; Jerica Bizjakova za učiteljico v Križah pri Tržiču; Mavricij Benič za učitelja na Jesenicah; Miroslav Klanjšček za učitelja v Tržiču; Marija Malenškova in Amalija Prevčeva za učiteljici v Predoslju, — Učiteljica Ljudmila Umbergerjeva in Berta Valentova sta bili začasno prideljeni v službovanje na kaki dekliški šoli v Ljubljani; Justina Schvvingerjeva pa v službovanje v šoli na Viču. — Za učitelijco ženskih ročnih del na meščanski šoli v Ptuju je bila imenovana Marija Jurjavčičeva. — Za kateheta sta bila imenovana o. Metod Valjavec na I. dekliški šoli v Ljubljani in Franc Bonač na šoli v Mostah pri Ljubljani. — Za strokovnega učitelja na I. deški meščanski šoli v Ljubljani jc bil imenovan Leopold Namorš, — Nadalje se je sklenilo predlagati nekatere nadučitelje ministrstvu prosvete v stalno upokojitev-
—	Ravnatelju meščanske šole v Mariboru Dragotinu Humku se je izrekla pohvala za njegovo jako uspešno delovanje na tem zavodu,
—	Udeležba rezervnih oficirjev, ki se nahajajo v civilu, pri cerkvenih in vojaških slavnostih na dan Narodnega ujedinjenja.
Vsi rezervni oficirji, ki niso v aktivni vojaški službi in ki se nahajajo v Ljubljani, naj sc blagovolijo v uniformi udeležiti cerkvenih slavnosti v stolni cerkvi, katera se vrši dne 1. dccembra 1920 ob 10. uri v proslavo Narodnega ujedinjenja. Po službi božji naj sc gosp. rez. oficirji pri paradnem maršu postavijo na Vodnikovem trgu na levo od Komandanta divizije, ter naj sc ob 11. uri 30 min. podajo v poslopje Komande dravske div. oblasti (Kazina) radi čestitanja. — Komandant mesta: Polkovnik Mir. F, RoiaL
—	Avtomobilska vožnja Krško — Novo mosto. Ker se je s J. dnem t. m. izpremenil vožnji red ua železnicah, odhaja poštni avtomobil iz Krškega ob ti., iz Kostanjevico 6.52, iz Št. Jerneja 7.24, mimo Brusnic 7.51 iu pride v Novo mesto ob 8.20. Iz Novega mesta odhaja opoludne, mimo Brusnic 12.28, iz St. Jerneja ob 13, iz Kostanjevice ob 13.36 ter pride nazuj v Krško ob 14.30.
—■ Razpisan poštni urad. Razpisano je po-štarsko mesto pri poštnem uradu Struišče (11/2). Prošnje je vložiti v 14 dneh.
—	Poziv! Dne 2. septembra 1920 je umrla v deželni bolnišnici okoli 55 let stara Marija Krcsničar; komur jc znano, kje. jc imela zadnje bivališče in kdo so njeni bližnji sorodniki, naj lo javi okrajnemu sodišču v Ljubljani.
—	šolsko vodstvo v Rajhcnburgu nam pošilja: Z ozirom na notico z naslovom Rajlien-burg v štev. 266. Vašega cenjenega lista prosi podpisano vodstvo opiraje sc na § 19 tiskovnega zakona, da priobčite v »Slovencu:- sledeči stvarni popravek: Ni res, da imajo šolarji mesto nedeljske službe božje nemščino; res pa je, da prihaja na izrečno željo staršev od rane službe božjo nekoliko učcucev najvišje stopnjo k doličnemu pouku. Ni res, da so je odpravil stari pozdrav: »Hvaljen Jezus! ros pa je, da se ui odpravil. — F. Jamšek, voditelj.
—- Državna trošarina (izpremembe). Minister za fin. je z naredbo z dne 9. nov., ki izide tc dni v Uradnem listu, uveljavil glede trošarine sledeče izpremembe, ki, kolikor ni izrečno rečeno drugače, stopijo v veljavnost izza 1. dec. 1920. Tarifne izpremembe: 1. Olje vseh vrst prosto. 2. Obločnice plačajo mesečno za komad 10 D v srebru (doslej 10 D v zlatu). 3. Žarnice; a) do 10 normalnih sveč proste (doslej 5 D v zlatu); b) nad 10 do 32 normalnih sveč za komad 5 D v srebru (doslej 5 D v zlatu); c) nad 32 normalnih sveč za vsako normalno svečo 0.20 D v srebru (doslej 0.50 D v zlatu). Nove postavke veljajo brez omejitve na gotov rok. Za neprodane, a oznakovane žarnice se trošarina povrne. — 4. Mestna razsvetljava tudi električna ali plinova, je prosta (doslej je plačala polovico normalne trošarine). 5. Kresiva, navadna z vrvico, ki se ne vžigajo s pomočjo tekočin, plačajo 0.50 D v srebru (doslej kot žepna kresiva do 25 g teže 1 D v zlatu). Oznakovana bodo s posebnim znakom. 6. Kisova kiselika plača za vsako stopnjo jakosti 4 D v srebru (doslej 2 D v zlatu), nje sirovina kalcijev acetat pa za 100 kg 150 D v srebru (doslej 100 D v zlatu). 7. Mineralne vode naravne in umetne plačajo za liter 0.20 D v srebru (doslej naravne 0.20 D v zlatu, umetno pa 0.10 D v zlatu). Deli litra se računajo za take (doslej za cel liter). 8. Stisnjene droži so proste, — 8. Ostali tro-šarinski predmeti plačajo še enkrat toliko v srebru, kolikor so doslej v zlatu. Navadni sladkor n. pr. plača za 100 kg 200
D v srebru (doslej 100 D v zlatu)__Druge
izpremembe, 1. Dnevna proizvodna zmožnost navadnih žgalnih priprav se računi, ako kotel nima nad 80 litrov prostornine, s šestimi polnitvami (doslej s sedmimi), in ako ima.nad 80 litrov prostornine, s petimi (doslej šestimi) polnitvami. 2. Pivovar-narjem, ki plačujejo trošarino po hekto-literskih stopnjah izvlečka pivnega mošta in proizvajalcem sadnega žganja, ki proiz-vedo v eni proizvodni dobi, to je v času od 1. septembfa enega pa do 31. avgusta sledečega leta, toliko sadnega žganja, da odpade nanj vsaj 12.000 D trošarine, se dovoli proti varščini odlog do konca tretjega meseca, vštevši oni 1. mesec, v katerem se je pivo, odnosno žganje, proizvajalo. (N. pr. trošarina za pivo, proizvedeno v januarju, se odloži do 31. marca). Varščina se poda z garantnim pismom denarnega zavoda, z državnimi efekti (vrednostnimi papirji) ali z efekti javnih zavodov, ki jih odobri minister za finance. 3. Pri pivu, za-trošarinjenem po hektoliterskih stopnjah izvlečka pivnega mošta, se računi 6l/j% ubitek.
—	Okraden knez. Knezu Mihaelu Nikolaju Volkovskemu so bili ukradeni med vožnjo iz Rima v Beigrad med postajama Bologna-Mestre trije usnjati kovčegi, eden črne, dva rjave barve z raznim perilom, zaznamovanim z M.«, obleka, druge vrednosti in okoli 160.000 frankov v gotovini. Izslcdilelju tatu jc zagotovljena nagrada 100.000 franc. frankov.
UubDanske novice.
lj Narodni praznik. V sredo, 1. dec. 1920 praznujemo kol državni praznik ujedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovenccv v eno enotno državo pod žezlom slavne dinastije Karagjorgjevičcv. Vabim vse hišne posestnike in vse meščanstvo ljubljansko, da naj okrase ta dan svoje hiše in svoja stanovanja z narodnimi in državnimi trobojnicami. — Župan-dr. Ivan Tavčar 1. r.
lj Javno predavanje SKSZ sc vrši danes zvečer ob pol 8. uri v Ljudskem domu, Prodava urednik g. Fr. Terseglav, Vston vsakomur prost.
lj Mesečni sestanek katehelov bo v sredo dne 1. decembra ob petih popoldne v posvetovalnici K. T. D. — Na sporedu
je referat: Rcsnice-poglavnicc pri kulc-liezi.
lj Šentpetcrski družabni klub. Prijateljski sestanek vsled koncerta Slavce danes odpade.
lj Koncert pevskega društva »Slavec«
sc vrši danes v torek 30. novembra 1920 v Unionu v proslavo narodnega praznika. Spored: 1. L. v. Beethoven: Overtura Le-onora« II; b) F. Schubert:. »Simfonija št. 8«, H-mol (1. Allegro moderato. 2. Andan-tc con moto); c) A. de Greef: Spring-dands norvegien« iz G-dur Suite (orkester). 2. a) E. Adamič: V snegu«, b) G. Krek: T am na vrtni gredi ; c) Si. Premrl: »Lilije ; č) A. Lajovic: Vodica čisla so vila« (mešani zbor). 3. a) B. Ipavcc: -.Pozabil sem mnogokaj«; b) J. Ravnik; . Pozdrav iz daljave ; c) A. Lajovic: »Mesec v izbi«; č) J. Jindrich: >Kcd pa Slovak« — slovaška (samospevi za tenor, s klavirjem, poje g. A. Šindler, — Odmor. 4. Lajovic: »Pesem«, dvospev za sopran in alt (s klavirjem) poje ga. P. Lovšetova in ga. Cepu-dr ova. 5. L, von Beethoven: Kirye iz » Mis-sa solemnis« D-dur op. 123, mešani zbor s četverospevom (ga. Lovšetova, ga. Cc-pudrova, gosp. Šindler, gosp, Kragl) in nt-kestrom. — Vslopnicc se dobe v predprodaji v Dolenčevi trafiki, Prešernova ul.
lj Miklavžev večer priredi Šentpeter-ski Orel v nedeljo 5, decembra v veliki dvorani hotela Union. Prireditev obeta biti ena najlepših v letošnji zimski sezoni. Sodeluje 60 oseb in vojaška godba. Da nc bo prevelike gnječe, jc odbor uredil tako, da bo dvorana razdeljena v dva dela, sprednji del z nujneriranimi sedeži za rodbine z otroci, drugi del dvorane bo prihranjen za druge goste. Vstopnice za družine, ki bodo obdarovale svoje otroke, se dobe v soboto od 2,—8, ure zvečer, kamor naj ludi prinesejo svoja darila. Druge vstopnice pa sc dobe pri gospodični Strah, Sv. Petra ccsta 59 od danes naprej.
lj »Veleturist«, burka v treh dejanjih, spisal Kraatz, bo vprizori! Ljudski oder na narodni praznik, t. j, v sredo dne 1, decembra ob pol 8. uri zvečer. Ker je igra, zanimiva in- polna pristnega humorja, jo priporočamo. Vsakdo naj si priskrbi vstopnice že v predprodaji.
lj Glasbena Matica. Ševčikov komor* ni kvartet iz Prage pride v sredo dne 1. deccmbra v Ljubljano. Trije člani kvarteta so bivši učenci profesorja Šcvčika iz Prage, čelist pa bivši učenec profesorja Beckerja iz Franfurta ob Meni. Ta umetniška četvorica je koncertirala z velikanskim uspehom v Rusiji, Angliji, Ameriki in Nemčiji. V Ljubljani je imenovani kvartet koncertiral prvič leta 1893. Opozarjamo še enkrat prijatelje komorne glasbe, naj ne zamudijo prilike poslušali zopet po dolgem času najslavnejši slovanski godalni kvartet. V opernem gledališču na dan koncerta ni predstave, tako da. jc dana občinstvu možnost, da se konccrla v kar najobilnejšem številu udeleži.
lj Dobriui srcem! Podpisani ubožni akademik se tem potom obrača do vseh sočustvujočih src, da bi mu pomagala v nesreči, ki ga je zadela. Dne 26. XI. mu je bila uamreč ukradena uova črna suknja med večerjo na hodniku akad. menze v Marijanišču. Ker je vsled hude zime in skrajno slabih gmotnih razmer eksistenca podpisanega resno ogrožena, upa, da ne bo njegova prošnja našla zaprtih src! Eventualni darovi naj se pošiljajo na upravo tega lista. — Valič V. stud. med.
lj Mestna aprovizacijn jc ustavila z današ-njim dnem prodajo moke in mlevskih pridelkov sploh.
lj Ljubljanski trg. Tržni promet jc zrac* ren, samo v soboto je kupčija izvanredno živahna. Cene so se štabilizirale. Mesni trg jc dobro založen. Slanina se plačuje povprečno 50 K za kg, slabejši deli po 48 K, riba in salo 52 K. Konsum klobas je zelo velik, kvaliteta šc ni dosegla prejšnje kranjske klobase. Kvaliteta šunk, izdelanih v Ljubljani, jc nepovoljna. Živah-nejc sc kupujejo prvovrstne mariborske šunke. Divjačine na ljubljanskem trgu ni, ker restavracije in hoteli preplačujejo divjačino. — Najobčutneje je popolno pomanjkanje jajc, kar povzroča zelo živahen izvoz naših jajc v Švico, Tako je izvozil neki tr-govcc iz Čakovca sam 48 vagonov jajc, na-kupljenih v Sloveniji. Švicarji plačujejo jajca, postavljena v Maribor ali Čakovec, po 5 K komad ter vse druge režijske stroške. Popolno pomanjkanje jajc na našem trgu, vzlic temu, da se plačuje zanje vsaka cena, dokazuje, da Slovenija točasno nima preobilice jajc za izvoz, — Sadje je pri oro-ducentih ostalo na visoki ccni, ki jo je povzročil jesenski izvoz. Na ljubljanskem trgu stanejo jabolka prve vrste 6 K, drugo vrste 5 K, tretje vrste 4 K, luksusna jabolka 8 do 9 K. V splošnem je kvaliteta sadja na ljubljanskem trgu slaba. Kmečki sadni trg je bil pretekli teden živahen. Pripeljalo sc je dokaj izvrstnega sadja. Cena sc giblje med 5 in 7 K. Kostanj jc letos jako slab ter sc lc malo kupuje. — Špecerijsko blago jc ostalo na starih cenah. Cena sladkorju jc padla za 4 K. Kristalni sladkor 62 K kg, v kockah 68 K. — Odrasle perutnine je na trgu dovoij. — Pomanjkanje mleka jc zelo občutno. Kvaliteta mleka posebno nekaterih zavodov sc ic znatno iz-
boljšala, Ccna mleku je 6 K liter, — Peke se opozarja, da naj se živahno zanimajo za kvaliteto kruha ter zenačenje teže s cono,
NajnmvelSa poročili.
RAZPUST ZAČASNEGA PREDSTAVNIŠTVA.
LDU Belgrad, 29. nov. (ZNU) Ministrski svet jc z ukazom od 28. novembra sklenil, da se razpusti začasuo narodno predstavništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,
RAZPUST DEŽELNIH ZASTOPOV,
LDU Belgrad, 20. nov. (ZNU) Ministrski svet je z ukazom od 28, novembra sklenil, da sc razpušča narodna skupščina bivše kraljevine Srbije ter zemaljski sabor Hrvatske, Slavonije in Dalmacije v Zagrebu. Obenem se s tem ukazom, smatrajo za razpuščene vsi ostali pokrajinski deželni zbori.
RATIFIKACIJA RAPALLSKE POGODBE V ITALIJANSKI ZBORNICI.
LDU Rim, 27. nov. (DunKU - Štefani) Ministrski predsednik Giolitti jc v zbornici koncem debate o zakonskem načrtu glede ratifikacije rapallskc pogodbe izjavil, da obstaja za varstvo manjšin splošna pogodba, ki izreka obveznost za spoštovanje manjšin. Pogodba Jugoslovanov v Rapallu da se niti ni doteknila tega vprašanja, ker poznajo tradicionalno, najbolj dalekosežno lojalnost Italijanov do drugih narodov, — Potem je bil sprejet z 253 proti 14 glasovom prvi del dnevnega reda Luzzattijevega, po katerem zbornica odobrava sporazum z dne 12. novembra. Drugi del dnevnega reda je bil sprejet soglas-no. Drugi del veli: Zbornica izreka željo, da se v Rapallu proglašeni dobri odnošaji razvijejo na skupno korist obeh pomirjenih narodov in Evrope; zaupajoč, da bodo oni deli narodov, ki so ostali onkraj obojnih meja, mogli v popolni varnosti uživati najsvobodnejšo uporabo jezika, kulturo in spoštovanje, priporoča zbornica vladi, da ščiti velike ideale našega plemena in višje interese domačega gospodarstva na Jadranskem morju. Zbornica jc nato sprejela zakonski načrt z 215 glasovi proti 15-
APEL APOSTOLSKEGA UPRAVITELJA NA D' ANNUNZIA.
LDU Rim, 28. nov. (Štefani.) „Com-ere d' Italiac. obavlja pismo apostolskega upravitelja reške škofije D' Anmmziju, v katerem ga prosi upravitelj v imenu reškega prebivalstva, naj sklene mir. V pismu veli med drugim: Narod ni videl nobene možnosti, prenarediti rapallsko pogodbo, in misli, da sedaj ne ostane nič drugega, kakor ukloniti sc gotovemu dejstvu in z mirnimi sredstvi stremiti za Vzvišenimi ideali.
DR. TRUMBIČ NA POTU DOMOV.
LDU Baker, 29. nov. (ZNU) Včeraj ob devetnajstih je došel semkaj s posebnim salonskim vlakom minister dr. Trumbič. Na bakarski postaji je njega, gospo in spremstvo (osebni tanjik Ostovič, dr. Tri-najstič, M. Marjanovič in dr.) pričakoval komisar državne policije Ujčič z uradnt-štvom ter g. Durbešič. Tr. Trumbič sc je z avtomobilom peljal v mesto Bakar. Na potu v vasi Krasina ga je pozdravil istrski begunec, učitelj Prebolič » ginljivim govorom. Ljudstvo jc plakalo. Okrog enaindvajsetih je dr. Trumbič z gospo in spremstvom med burnimi ovacijami prisotnega ljudstva odpotoval v Split.
FRANCIJA IN VATIKAN.
LDU Pariz, 28. nov. (DunKU) Kakor poroča Agence Havas, jc ministrski predsednik Leygues izpremenil svoje dispozicije. Vrnil se bo v ponedeljek v Pariz, da bi imel v zbornici napovedani govor o vzpostavitvi diplomatskih stikov z Vatikanom.
GRŠKA.
LDU Smirna, 28. nov. (Havas.) Senika} so dospele britanske in italijanske tor-pedovke. Pričakujejo tudi ameriške in francoske vojne ladje.
LDU Toulouse, 29, nov. (Havas.) Včc-rOj je odplula francoska križarka proti Pi-reju. Vršc se priprave za odhod nadaljnjih ladij.
LDU London, 28. nov. (Wolff.) Italijanski minister za zunanje posle grof Sforza je nocoj dospel semkaj.
ANGLIJA IN KRALJESTVO SHS.
LDU London, 27. nov. (Prcsbiro.) Na seji parlamenta dne 26. nov. je stavil poslanec Mac Ncll vprašanje, ali je bila in kdaj je bilo demontirana izjava, ki jo jc dal Asquith dne 12. junija 1916 in ki ob-Ijublja, da bo Anglija nadaljevala vojno toliko časa, dokler Srbija in Črna gora no vzpostavita svoje neodvisnosti. Mac Ncll jc tudi vprašal, ab je bil alfi izjava sprejeta po sedanji vladi. Lloyd George je odgovoril, do je izjava točna, vendar pa da so nastale fežkoče glede njene izvedbe, Mac Nell je ponovno stavil vprašanje, ali osta-tic I,1oyd George pri politiki, katero ie vo-
dila vlada 7 ozirom na cilj«^ vojne in katero sta odobrili francoska in ameriška vlada in ali je ta politika politika sedanje vlade, Lloyd George jc odgovoril, da ne gre za izpremembo politike, ampak da jc glavno vprašanje i o, kaj da želijo Črnogorci. Ako žele oni priti v jugoslovansko državo, ne obstoji noben razlog, zakaj bi sc jim vsiljevala neodvisnost.
ZA VOJNO ODŠKODNINO,
LDU Berlin, 27, nov, (Dun. KU) Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Londona, da se je na prvi konferenci Lloyd Georgea in Lcvgucsa dosegel popoln sporazum glede podstav za plačanje obnov-ne vsote, katero dolguje Nemčija. Angleškim oficiclnim krogom je, kakor kaže, način ureditve temeljnih vprašanj jasen, Lloyd George je opustil misel, da bi se vsota določila že sedaj. Najprej se izvrši cenitev na Nemškem in šele potem se bo določila vsota,
ZVEZA NARODOV.
LDU Ženeva, 28, nov. (švicarska brz. agentura) Pri razorožitveni komisiji jc lord Robert Cecil predlagal ustanovitev posebnega urada za ugotovitev kršitev pogodbe, dokler sc ne osnuje mednarodna blok. kom. Millen (Avstralija) in Lange (Norveška) sta zahtevala, da se uredi postopanje vsake posamezne države. Motta (Švica) je izjavil, cla se strinja s predlogom lord Cecila s pridržkom glede na položaj Švice zaradi nevtralnosti in velikega števila tujcev, Fock je predlagal, naj se uporaba člena 16 prepusti posameznim državam, Na predlog, ki ga je stavil Bourgeois, je sklenila komisija, cla mednarodna blokadna komisija ne bo stalna, ker je za to svet merodajen.
LDU Ženeva, 28. nov. (DunKU) Posvetujoča sc vojaška komisija se bo na predlog sveta zveze narodov bavila s proučevanjem vojaških osnov Avstrije, Bolgarije in Albanije, ki žele pristopiti k zvezi narodov.
LDU Ženeva, 28. nov. (DunKU) Posvetujoča se vojaška komisija jc sklenila, pozvati Zedinjene države ameriške, naj sc udeležujejo posvetovanj neuradno tako, kakor se jc zgodilo to žc pri finančni konferenci v Bruslju in pri posvetovanjih o mednarodnem razsodišču.
LDU Ženeva, 28. nov. (Švicarska brz. agentura) Pri prvi komisiji je Ador (Švica) predložil resolucijo, v kateri na temelju predlogov bruseljske • konference zahteva ustanovitev stalne gospodarstvenč in finančne komisije. Njena naloga bi bila, pripravljati finančno konferenco za 21. f. m, v Ženevi, proučiti ustanovitev kreditne organizacije in po členu 23. pogodbe, ki velja za vse države enako, pretresati odredbe zoper nakupičenje sirovin v posameznih deželah in za njih razdelitev.
MAŽARSKA. j LDU Budimpešta, 27. nov. (MKU) Lokalni osebni vlak, ki se je nocoj ob devetih odpeljal z vzhodnega kolodvora, je pri Czinkoti zadel v tovorni vlak, bržkone zaradi napačno postavlenih ogibov. V osebnem vlaku je bilo zlasti mnogo delavcev. V nekaterih vagonih je bilo lahko upa-ljivo blago, ki je eksplodiralo, tako da je več vagonov zgorelo. Dosedaj so našli enega mrtveca in več ranjencev.
LDU Budimpešta, 23. nov. (MKU) Uradni list objavlja odredbo glede izvedbe odredbe z dne 19. nov, t, 1. glede na enakopravnost narodnih manjšin, zlasti glede uporabe jezika.
IRSKO VPRAŠANJE.
LDU London, 27. nov, (Wolff) V Du-blinu so pretekli teden aretirali 300 ljudi. Včeraj sta bila ob napadu pri Frermey ubita dva vojaka ter ranjena dva vojaka in en častnik.
LDU Pariz, 28. nov, (Havas.) Listi poročajo iz Londona: Včeraj so bile izdane nadaljnje odredbe za varstvo raznih poslopij glavnega mesta zoper eventualne napade sinfajnovcev. Okoli poslopij, kjer stanujeta Lloyd George in Bonar La\v, kakor tudi okoli nekaterih ministrstev, so zgrajene barikade. Pravica do vstopa v parlament je preklicana. Kakor poroča Journal«, jc vhod v tajništvo za Irsko zaprt, z železno verigo. Sir Greenv. ood sc vozi po glavnem mestu v aklopnem avtomobilu. Urad za zunanje posle je podoben trdnjavi.
HARD1NGOVA POLITIKA. LDU Haag, 27. nov. (Wolf) Kakor poroča 'Nicuw Courant«, je izjavil Harding v svojem govoru v Panami, da bo njegova politika težila za skupnim delovanjem Severne, Srednje in Južne Amerike,
POLJSKA ŽELI MIRU. LDU Varšava, 20. nov. (Brezžično.) Zunanji minister je izjavil časnikarjem: Najbolj vroča želja Poljske je, skleniti kouSnoveljavni mir. Minister jo izrazil svojo prepričanje, da bi mogla Poljska gotovo voditi vojno, čc bi bila prisiljena k temu, in da bi to vojuo tudi gotovo dobila. Minister jc prepričan, da boljševiki ne žele zopet pričeti vojne, čeprav meni on. da Poljski niti sedaj niti spomladi uo crozi vojn«, vendar mi jo tre!x* paziti.
KNT1SNTA NI PROTI KRALJU KONSTANTINU.
M>Ij London, 29. nov. (Brezžično.) >Suu-day Tiniosv doznavajo, da zavezniki sicer no bodo povzročali težkoč vrnitvi kralja Konstantina na grški prestol, če se grški narod v glasovanju odloči za to, pač pa bodo skrbeli za to, da njihovi interesi v Orientu ne bodo vsled toga trpeli.
BORZA.
LDU Zagreb, 29. nov. Devize (vse vezane): Berlin 198—200, Italija 505—514, London 440—470, New York 135—137.50, Pariz S18—822, Praga 166—168, Švica 2050—0, Dunaj 27.60—27.75. Valute: dolarji 136—136.50, avstr. krone 29—31, carski rublji 85—90, 20 kron v zlatu- 460 dO 465, francoski franki 835—-850, napolc-ondor 460—465, nemške marke 198—200, leji 195—205, ital. lire 500—503, turška lira v zlatu 485—490, čehoslovaške krone 0—165.
LDU Curih, 29. nov. Devize: Berlin 9.321/2 Holandija 194.80, Newyork 637, London 22.31, Pariz 38.90, Milan 23.70, Bruselj 41.30, Kodanj 86.50, Stockholm 123.15, Kristijanija 86.50, Madrid 83.50, Buenos Aires 220, Praga 8, Varšava 1.40, Zagreb 4.85, Budimpešta. 1.45, Bukarešta 9,45, Dunaj 1,95, avstrijske žigosane krone 1.40.
LDU Dunaj, 29. nov. Devize: Zagreb 360.50—366.50, Milan,Trst 1840—1880, Sofija 597.50—617.50, Pariz 3075—3125, Praga 599.75—605.75, Budimpešta 98.50, Varšava 95.75—98.75, Valute: nemške marke 729—735, švic. franki 7875—7925, franc. franki 3050—3100, ital. lire 1825—1875, levi 600—630, poljske marke 102.35 do 106.25, češkoslovaške krone 607—613, jugoslovanski dinarji 1445.
LDU Praga, 29. nov. Devize: Curih 1298.50, Belgrad 243, Zagreb 60,50, Dunaj 16.20, Milan 312, Pariz 506.50. Valute: jugoslov. dinarji 237, avstr, krone 16.20, levi 98.25, ital, lire 309, francoski franki 503.50.
Katoliškfi vestnik.
c Ženeva, Ko jc bila otvorjena prva seja zastopnikov »Zveze narodov«, je opravil pontifikalno mašo škof Msgr. Besson, Pri tej svečani službi božji je bil zvezni predsednik Motta z zastopniki ženevske vlade, dalje glavni tajnik Zveze narodov Sir Eric Drummond ter znatno število delegatov in diplomatov. Msgr. Besson je imel tudi nagovor, v katerem jc z v resnici magistralnimi besedami obrazložil katoliško stališče nasproti Zvezi narodov. Ko je škof po končani službi božji v slovesnem sprevodu zapustil cerkev, jc bilo pred svetiščem vse trdo ljudi, Id niso mogli v cerkev. Škof je stopil na vzvišen prostor ter podelil ogromni množici blagoslov. Vsi so sc spoštljivo priklonili ali pa pokleknili.
Orlovski vestnik.
Seja predsedstva in vaditeljskega zbora Orliške zveze se vrši v sredo ob 4. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni (III. nadstropje).
šentpeterski Orel v Ljubljani ima v sredo zvečer ob pol 8. uri redni fantovski večer. Govori br. Fr. Terseglav. Pridite zanesljivo vsi! Po fantovskem večeru razgovor o Miklavževem večeru, — Predsednik.
Ljubljana, Sv, Jakob, Danes ob pol 8. uri zvečer odborova seja, Na sporedu je zelo nujna zadeva, zato udeležba vseli odbornikov potrebna. — Po seji fantovski večer. Udeležba vseh rednih članov, telovadcev in netelovadcev, obvezna. — V sredo zvečer telovadba kol običajno.
Turistlka in šport.
»Šport«. Izšla jc 23, številka »Športa«, ki prinaša sledečo vsebino: Radogor-ski: Program smučarjev. — Alpske vožnje, in Jugoslov. avtomobilui klub. — Prvenstvo Slovenije 1920. — Nogometna tekma Avstrija-Ogrska, — Gostovanje Gradjan-skega na Dunaju. — Športna zveza, — Službene objave. — List jc dobro urejevati, krasijo ga mnoge slike,
ProsveSa.
pr Opozarjamo na koncert v proslavo narodnega praznika, ki se vrši danes v »Unionu točno ob 8. uri zvečer. Med izvajanjem posameznih točk sporeda vstop v dvorano ni dovoljen. Prodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici in zvečer pri blagajni.	(K)
pr Koncert Sevčikovega komornega kvarteta iz Prage sc vrši dne 2. decembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela (Jnion. — Spored: 1. A. Dvofak: Kvartet F-dtir op. 96. 2. L. V. Beethoven: Kartet B-dur op. 18, št. 6. 3. L, II. Gricg: Kvartet C-moll op. 27,
pr Izidor C a n k a r. Obiski. 'Obiski Izidorja Cankarja so razgovori z našimi prvimi književniki, glasbeniki, slikarji in igralci o njih osebnem umetniškem razvojij in o. pjib umeluciJnili nazorih. I h
obiskancev jc dvanajsl, med njimi vsa naj-značilncšja imena sodobne slov. umetnosti, in sicer; Ivan Cankar, Fr, S. Finžgar, Foerster Ani., Jakopič Rihard, Jama Matija, Gojmir Krek, Laiovic Anton, Ksaver Meško, Silvin Sardenko, dr. Ivan Tavčar, Anton Verovšek in O. Župančič. »Obiske« krasi dvanajst portretov in avtogrami obiskancev. Knjiga je zanimiva; ker nam odkriva pogled v skrivnosti umetnikovega dela, pred katerim se ljubitelju umetnosti zastor praviloma ne razgrinja, in važna za vse panoge naše umetnosti, ker hrani ne-potvorjene, zgodovinsko zanesljive izjave naših prvih duševnih delavcev o njih osebnih umetnostnih ciljih in njih sodbe o sodobnikih. Nova Založba je knjigo krasno opremila in jo izdala v odličnem, salonskem formatu, tako da to delo nc bo le po-moček znanstveniku, ki se ukvarja z našo kulturno preteklostjo in užitek ljubitelju umetnosti, marveč tudi kras na mizi naših družin. Knjigo prodaja Nova Založba na Kongresnem trgu po 48 K nevezan in 60 kron vezan izvod ter vse druge knjigarne.
pr Razstavljene slike. V izložbi knjigarne tvrdke Kleinmayr in Baraberg na Miklošičevi cesti jc razstavil akademični slikar Sterle več svojih slik. Med njimi sc nahaja tudi slika gospoda Otomarja Bani-berga starejšega, ki je prav dobro pogojena. Sliko jc naročila Kranjska hranilnica zu svojo slavnostno dvorano. — Kakor znano, je gospod Bamberg, ki je na-čeloval Kranjski hranilnici od leta 1906. dalje, lani s prejšnjim hranilničnim odborom odstopil in je bil za njegove zasluge od občnega zbora Kranjske hranilnice izvoljen častnim članom. Gospod Bamberg jc vže več nego 40 let član Kranjske hranilnice, ki je med tem časom zelo napredovala. Za njegovega predsedstva so je med drugimi iz hranilničnih sredstev ustanovilo tudi. zavetišče za neozdravljive.
pr Šišič, Dokumenti o postanku kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, 1914—1919. Str. 329. Izvanredno izdanje Matice Hrvatske. Članska ciiena 36 kruna knjižarska cijena 44 kruna. Počevši od manifesta srpske vlade od 25. jula 1914-iznosi se u ovoj zbirci dokumenata sav rad na domu i tudjini za naše oslobodjenjc. Opčinstvo dobiva prvi put u ruke auten-tične podatke o radu službenih i nesluž-benih krugova u Srbiji, u Rimu, Londonu, Parizu, Ženevi, Krfu, Solunu, Sjevernoj i. Južnoj Americi, te napokon u Narodnem Viječu u Zagreba, i onda u Beogradu. Geneza naše države tečajem velikoga rata i u vrijeme sloma bivše austro-ugarske monarhije jasno izlazi pred naše oči iz tc ko-risne knjige. Tkogod se bavi politikom kod nas, ne bi smio biti bez te knjige.
pr M i 1 a n P u g e 1 j : Naša leta- Zna• ni pripovednik Pugelj je izdal v samozaložbi pod gorenjim naslovom izbor svojih novel. Knjiga obsega nad 11 tiskanih pol ter stane kupljena pri avtorju 28 kron, z ovojem in poštnino 1 krono 50 vin. več. Naroča se pri pisatelju, Ljubljana, Kongresni trg št. 7/II.
pr Zemljevid slovenskega ozemlja, ki ga izda »Slovenska Matica« v Ljubljani, se ravnokar tiska. Ves zemljevid bo 93 cm širok in 127 cm dolg ter izide-na štirih listih, ki se lahko rabijo posamezno ali pa se dajo zlepiti. Vsak od štirih delov bo stal po sedanjih stroških sodeč 20 kron, torej celoten zemljevid 80 kron brez na-lepijenja. Naročnino sprejema Matica takoj in siccr 80 kron (poštnina posebej) na račun enega izvoda. Če bodo stroški večji, kar pa ni pričakovati, bodo morali naročniki še primerno vsoto doplačali. Mnogo matičarjev je plačalo naročnino za zemljevid in nalepljenjc žc pred vojno. Ta plačila bo Matica vračunala.
pr Umetniški parlament.: U. J. L. U.-, ki se snuje z veliko Vnemo s sodelovanjem vseh umetniških krogov v naši kraljevini, obeta roditi najlepši sad. Kakor smo že javili, se bo vršil o Božiču v Zagrebu kongres jugosl. likovnih (upodablj.) umetnikov, v katerem bodo zastopani vsi umetniki po delegatih. Ti delegati bodo kot izvoljeni poslanci tvorili nek umetniški parlament, ki hoče vzeti v svoje roke vse važnejše ura. zadeve v državi sploh, kakor n. pr. oddajo javnih naročil, razpis konku-renc za ' 'avne in druge javne namene, podpirali j. umetniških korporacij in podjetij. umetniško šolstvo in um. vzgojo sploh, socialno skrbstvo za umetnike itd. Srbski umetniki so izvedli že podrobno načrte za izvršitev tega programa s pomočjo umetniškega sveta, ki bi naj bil pri; deljon prosvetnemu ministrstvu. Zadnji cilj udruženja je dosega preustrojitve tega ministrstva v ministrstvo za prosveto iu umetnost. Ce se to doseže, bo razvoj umetnosti postavljen na popolnoma, druge noge. S tako uvedbo bomo Jugoslovani prednia-čili vsem državam v Evropi. Talentov imamo mnogo: če bo vsakemu dana prilika, da se razvije po svojih sposobnostih, bo mogoče v razmeroma kratkem času nadoknaditi, kar smo v času suženjstva zamudili, Razumo se, da jc tu umetniški pokret pop. izvenstraukurski, in umetniki pričakujejo, da bodo našli razumevanje in podporo za svoje načrte pri poslancih in ministrih vseli strank.
Stev. 374-
86. tmedlšn. 1939.

Razne novice.
r Svetovna situacija bombaževinarske obrti. Največ bombaževme pridela Daljni vzhod, to jo Vzhodna indija, tiolandske naselbino, Kilipini, Kitajska itd. V rečenib razmerah je situacija taka: Življenjsko razmero v teb krajih se niso mnogo podražilo za doma cine,ki so prvi odjemalci bombaževiuastega blaga in zato zaslužek teh slojev tudi ni dosti večji kakor je bil v predvojni dobi. Prodilui izdelki pa so se tri- do štirikrat podražili, tako da si ondotni domačin pri skoraj istem zaslužku ue more nabaviti toliko blaga kakor prod vojsko. Tudi je v teh deželan zrastei evropski obrti jako nevaren tekmoc v japonski obrti. Seveda gre tu v prvi vn.-ti za ceneno robo, ki je na Daljnem Vzhodu glavno kon-numno blago. Japonska bombaževinarska obrt je prav zdaj v težki krizi, ker ima ogromne zaloge, ki bi so jih rada kar najprej mogoče iznebila. Zato so znižali ceno za 50 odstotkov, ter so poplavili s svojimi izdelki skoraj ves Daljni Vzhod, posebno pa So Kitajsko in pa otoke, kakor Javo, Borneo itd.
r Pri stavki angleških rudarjev je izplačala rudarska zveza na podporah dva milijona funtov šterlingov, a izguba delavcev na mezdi je dosegla 15 milijonov funtov šterlingov. Angleško delavstvo je sicer zmagalo pri stavki, aH vendar je ireba s stališča mednarodne solidarnosti proleta-riata pripomniti, da je svetovni proletariat zaradi zadnje stavke angleških premogarjev oškodovan, posebno tam, kamor Angleška premog izvaža. Na Laškem n. pr. stane funt angleškega premoga več kot funt riža. Tu se zopet vidi, kako sc tako-zvana mednarodna solidarnost proletari-ata z mimo dušo prezre, kadar gre za lastni žep.
r Izguba ra&fce sovjetske armade. Gla-eom objave boljševiškega vojaškega sveta je izgubila sovjetska armada na južni fronti od maja do septembra 1920 45.000 mrtvih, 60.000 ranjenih, 80.000 ujetih in 30.000 dezer-terjev.
r Ogromna tatvina dragocenih »lik iz i poljske narodne galerije v Lvovu. Pred bolj-seviškim vpadom so pripeljali dragoceno zbirko poljske narodne galerije iz Lvova v Krakov. Te dni so jih prepeljali iz Kri kova zopet nazaj v Lvov in ko so odprli 0.jne, se je pokazalo, da je zmanjkalo med potjo nad 100 dragocenih originalov odličnih poljskih slikarjev: Chlebovskega, Kossaka, 2murka, Ma-czevvskega, Grottgerja, Siemiradskega, Stani-slawskega, Wygrzjrwalskega, Saudosa, Szup-peja, Lipinskega, Grabowskega, Denbickega, Hoffmanna in drugih. Skoda znaša milijone. Tat je že v rokah pravice.
r Warren Gamiliel Harding se je rodil 1870. 1. na farmi Blooming Growe v državi Ohio, kjer je bil njegov oče zdravnik. Študiral je v Chikagu. Da jc mogel študirati, je slikal sobe in ščite. Ko je dovršil študije, se je učil tiskarstva, nato pa uredniških poslov. Kasneje je ustanovil svoj list sStar«. Iz lista, ki je stal ob robu propada, je napravil prvovrstno podjetje, ki jo danes opremljen z vsemi najnovejšimi in najmodernejšimi stroji novinarske tehnike, Harding je prvi ameriški predsednik, ki je .ašel iz novinarskega stanu. L. 1899, je bil Harding izvoljen za državnega senatorja a L 1904. pa za guvernerjevega namestnika. Dve leti pozneje se je pridružil Taftovi republikanski stranki. L, 1916. je imel na republikanskem kongresu glavni govor, ki mu je pridobil njegov politični ugled.
r Drago gledališče. V državnem gledališču na Dunaju so zvišali cene sedežev tako, da stane najcenejši sedež na četrti galeriji 50 K. Kdor pa hoče sedeti v parterju, mora biti ne samo bogataš, ampak — defravdant ali zločinec drugačne vrste. Srednjim slojem jc na ta način zabranjen dostop h klasičnim delom, kaj šele delavskemu ljudstvu. Niti duševnega kruha jim nc dajo več. Najbolj razumevni del občinstva bo na ta način ostal doma, ali pa obiskoval — kinematografe.
£ehosiouaShe zadene.
č Fr. Ks. Meško v češki prestavi. Nedeljska priloga lista »Našinec« št. 265 prinaša prestavo Meškovega »Mir božji« (Klid boži). Prestavil jc O. F. Babler.
č Pomirjenje na Češkem. »Našinec.: poroča. 21. nov. na podlagi telef. vesti, da je v Pragi, Nemški Češki in na Moravi nastal mir. Vsi češki listi in vse češke stranke so dale signal za konec demonstracij, ker so že začeli prevratni elementi izrabljati nemire za svoje : delo«. Vlada je dala Nemcem zagotovilo, da se jim bodo nemški domovi v Pragi in Brnu, koder so jih zasedli demonstranti, zopet vrnili in da bo vso škodo povrnila država. Le glede lastništva deželnega gledališča, ki je prešlo pred 50. leti v nemške roke in so je zadnje demonstracije prelevile v češko, se šc poga-ajo. Vladno in socialistično časopisje presoja protineirške demonstracije neprijazno in opozarja na slabe politične posledice, ki so jih te demonstracije povzročile. V tujini da so povsod napravile slab vtis, doma so pa na veliko škodo republike razširile prepad med nen-škim in češkim ua-rr.dom. Tenu? nasproti pa tvše nemško Ča-jopisje, sp je predsednik Mo$-iryk odlo-
čil za parlamuntar. vlado in da zopet skuša udejstviti načrt češko-nemške politične večine in du se pogaja z nemškimi socialisti za vstop v vlado. Če je to res in do take zveze res pride, bo lo čuden konec proti-nemških in proližidovskih nemirov!
č Težave češkoslovaškega parlamenta. Po 14 dnevnem razburjenju, razbijanju šip, podiranju Jožefovih spomenikov in skoraj že začetkih meščanske vojne je došlo do divnega streznjenja na obeh straneh in misel na koalicijsko vlado se jc vrnila, Država, katere glavno mesto je bližje Parizu, angleški obali, Rimu, Sofiji itd. kakor svoji vzhodni meji, ima v parlamentu 16 strank, katero Število bo pa presegalo 20, ko bodo izvršene volitve na Tešinskem in v Užhorodskcm ozemlju, ki ima med prebivalci 3 milijone besnih nasprotnikov države (Nemce in Madjare), na vseh straneh nasprotne sosede, doma pa pritajen kulturni boj, mora za vsako ceno zaprečiti, da bi ulica in vojaštvo delalo politiko. 8 češk h strank šteje 199 poslancev, nemške in madjarske stranke pa 82. Do trdne pozicije rabi vlada večino vsaj 168 poslancev, Tc večine ni mogoče izmed čeških strank tvoriti drugače, kakor da se združi na vladi najmanj pet strank, ki si pa po svojih programih tako nasorotujejo, da je vlada popolnoma nesposobna za dalekosežne'šo reformistično politiko. Češka vladna koalicija nujno združuje socialiste in kršč. socialno ljudsko stranko, katere bi niti čc-ško-nemška koalicija s soc. demokratično večino ne mogla pogrešati. Nove volitve bi nič ne izpremenile na situaciji, kvečjemu bi pridobili na moči ljudska stranka in komunisti. Politične razmere torej tudi na Češkem nujno diktirajo pravični sporazum med posameznimi sloji in narodi, sicer država trpi na svojem obstoju. Vzlic temu se kulturnobojni elementi ne znajo krotiti. S svojo protikatoliško gonjo rušijo podlago mlade države. Rim hočejo uničiti, uničujejo oa le Prago in državo!
č Vojaštvo in politika na češkem. Na Češkem imajo vojaki volivno pravico. Dali so jim jo svobodomiselni voditelji v prepričanju, da bodo s tem udarili katoliško stranko. Pa so udarili državo! Zadnje demonstracije, ki so jih začeli legijonarji in vojaki in ki so po mnenju vlade državi in češkemu narodu zelo škodovale, so povzročile ludi v tej zadevi nove misli. Stranke agitirajo med vojaki z raznimi obljubami in zavajajo vojake v nasprotje z nekaterimi strankami, kar vodi. ob gotovih prilikah do oborožeih nastopov v političnih zadevah. Armada ni več, kar. bi morala biti po svojem zvanju: zanesljivo orožje v rokah vlade. Vojak, ki se aktivno udeležuje politike, ni več dober vojak.
č Nekaj številk o češki armadi. V ministrstvu narodne obrane služi 954 civilnih oseb (kanclistov in slug) iu 787 vojakom, med temi 17 generalov, 43 polkovnikov, 68 podpolkovnikov. (V avstro-ogrski monarhiji je bilo 1918. 1. v vojnem ministrstvu vseh oseb 508.) Francoska vojaška misija v Pragi sestoji iz 223 oseb, ki imajo 27 avtomobilov na razpolago in stane letno 13 milijonov. Pri češkoslovaški že-nijski četi (5265 mož) je nastavljenih 221 častnikov. Telegrafični polk, 1720 inež, ima 17 polkovnikov, 3 podpolkovnike in 3 majorje. Letalci, 3833 mož, imajo 2 generala, 13 polkovnikov, 12 podpolkovnikov in 22 majorjev. Sanitetni zbor šteje 1000 mož in 4 generale, 61 polkovnikov, 35 podpolkovnikov, 45 majorjev. V celoti šteje češkoslovaška armada v mirnem stanju: 65 generalov, 537 polkovnikov, 834 podpolkovnikov, 1552 majorjev, 2911 stotnikov, 2812 nadporočnikov, 1772 poročnikov, 640 podporočnikov, 14.470 poklicnih podčastnikov in 123.616 mož ter 34.814 konj. Za 1. 1921. so določeni stroški za vojaštvo 2 milijardi 268,830.110 češkoslovaških kron. Priprava na svetovni mir.
č Cene zemlpč in stavb v tnoravski Hani so dosegle slino višino. Kmečki grunti se prodajajo za 800.000 do 1 milijona češkoslov. kron. En mernik zemlje stane 4500 do 9500 K. Hišica s 3 sobami, kuhinjo in malim vrtom se je prodala za 180 tisoč kron. Enonadstropna hiša z majhnim dvoriščem brez vrta za 200.000 K. Pri razdelitvi gruntov v razprodaji sc dobi tudi nad milijon kron.
Poliska.
p Sestava poljskega senata. Po sprejetju raznih izpreminjevalnih predlogov obstoji pri ustavotvorni komisiji načrt, po katerem bo sestavljen senat iz: poslancev, ki jih voli ljudstvo direktno, tr;jno in neposredno (četrtina celotnega števila poslanske zbornice) in iz 5 predstavite-Ijev katoliške cerkve (1 unijal) ter 3 pred-staviteljev drugih verstev.
P Uradni jezik v Gdanskem — nemški. Tako je določila mednarod. komisija, ki tudi ne dovoli nikakih utrdb na kopnem iu v luki. Poljščini jc zagotovljena pravica v šolali, v upravi in pri sodišču. — Kaj pa pravica slovenščine v Trstu in v Celovcu?
p Strah Judov —- srednjeveški dub. vijomstično ^luoilo poljskih Žiuov, Nowy Dziennik-, piSe o razmerah ?-kfoy«fra *
poljski državi: Poglavitni vzrok zamotane, ga židovskega vprašanja na Poljskem, je duševno srednjeveštvo, ki vlada v poljskih deželah. Izobraženci tu razveD za leposlovje, kritiko, literaturo, gledišče in politiko nimajo nobenih interesov, Redko-kje se kakšen malopoinemben človek bavi s filozofičnimi, prirodoslovskimi, historičnimi i. dr. problemi. Temno in gluho je še popolnoma v oziru višjega intelektua-lizma^ v zemljah poljske republike. Wal-ter, Strauss, Kant, Darvin, Macli tu še niso razvili svojih talentov. Kako malo je na teh poljanah resnično prosvitlienih ljudi s svetovnim pogledom čistega humanizma. — O Rusiji, koder jud^e komandirajo boljševike, pišejo drugače, ker tam se intelektualni ljudje pečajo korenito z najvišjim problemom, kako bi najhitreje uničili največji narod in državo, da bo za Žide več prostora. Kakor je videti, je srednjeveški duh najboljše sredstvo zoper Jude.
p Ostanki ukrajinske armade so večinoma prestopili Zbruč in se predali poljski m oddelkom, ki jih internirajo v taborih na zapadu. Dozdai so razorožili 10.000 mož in prevzeli 3000 konj. Vlada in ministri Ukrajine so se nastanili v Cžortkovvu. Od ustja Zbruča do Szatanov/a stoje boljševiki na meji Poljske, ki je ne prestopajo.
p Zunanja politična propaganda polJ-ske države, ki je zelo razvita, stane veliko denarja. Vzdržuje več propagandnih časopisov, n. pr. »La Pologne politique, literaire et artistique«, »V Est Polonaise«, od 1. 1918. je izdalo društvo »Les amis de Pologne« že celo knj!žnico brošur in knjig o Poljakih, ki skušajo pridobiti tujino za poljske, interese.
p Japonska misija v Lvovu, 17. in 18. nov, sta bivala v Lvovu dva Japonca, tajnik japonskega poslaništva Njeda in Fu-nac Mijakava, tolmač poslaništva, oba člana mirovne konference. Priključil se jima je tudi pomorski kapitan Mitsuma Yo-ani. Potujejo po celi Poljski državi, da si pridobe informacij v trgovinskem oziru. Obiskavajo tudi uredništva časopisov. 19. novembra so odšli Japonci v Borislav, kjer so si ogledali petrolejske vrelce. Čez Krakov so sc odpeljali v Varšavo, kjer ostanejo cel mesec, da se seznanijo s političnimi razmerami.
p Strašen umor v Blali podlaski, 3 dečki od 9, do 14. leta starosti so umorili 50 letno Judirijo in 14 letnega njenega sina. Prerezali so jima grla .
p Velika nesreča na železnic! msd Tar-nopolom in Zbaražem. 19. nov, zjutraj je skočil iz tira tovorni vlak, ki je vozil vojaštvo. Več vagonov je bilo zdrobljenih, 10 vojakov mrtvih, okoli 60 pa več ali manj težko ranjenih, kj so jih odpeljali v tarno-polsko bolnišnico. Vzrok nesreče je še neznan.
p Petljurova armada na umiku pred
boljševiki. Poljski listi poročajo, da so v bližini Tarnopola Poljaki razorožili in internirali 3 Petljurove divizije, ki so na umiku stopile na poljsko ozemlje. Odde'ek 800 mož in 24 topov je pa pobegnil na runiun-ska tla. Petljura je naprosil poveljnika 4. rumunske divizije, generala Jadicza, da mu dovoli pravico asila za njegov štab v Ru-muniji,
p Nemci v Gdanskem groze Poljakom, Ker je antanta poverila Poljski državi nalogo vojaške obrane svobodnega mesta Gdansk, se neirško časopisje silno razburja in napoveduje skorajšnji izbruh vojne gdanskih Nemcev proti Poljakom, torej meščanske vojne.
g Trgovinske zveze msd Jugoslavijo in čehoslovaško. Nemška Avstrija stavlja vedno znova zapreke našemu trgovinskemu prometu s Češkoslovaško. Zato je čehoslovaško ministrstvo za promet organiziralo posebne tovorne vlake, ki naj bi vozili med obema državama v vsaki smeri enkrat na teden. Ta načrt je zopet onemogočilo dunajsko ravnateljstvo južne železnice, ki jc ta promet ustavilo, češ da so na potu iz Trsta velike množine živeža za Avstrijo.
g Parobrodno društvo »Avstro Ame-ricana« ki sc sedaj zove: »Cossulich So-cieta Triestina di Navigazione« bo izdala 100.000 novih delnic in povišala svojo delniško glavnico od 40 na 60 milijonov lir. Starim delničarjem se bo ponudila ena nova delnica za štiri stare po ceni 400 lir za cn komad.
g Ureditev carinc na Ogrskem. Ogrsko trgovinsko in finančno ministrstvo pripravljata na podlagi predlogov interesira-nih strokovnih korporacij nov carinski tarif. Predlagane so štiri carinske liste. V prvo spada carine prosto blago, n. pr, živila, kurivo, premog. Za blago druge vrste bi se plačevala znižana carina; tako blago so predvsem surovine in polfabri-kali, V tretji listi so predmeti razkošja, pri katerih bi se carinsko naplaČilo določilo paritetno z zlatom in bi zuašaio pel-desetkratno carinsko osnovno postavko, V četrto listo bi se sprejeli vsi ostaii pred* wti. Sedaj ic prinašala carin;« ogrski dr-
žavi okoli 100 milijonov mesečno "aivri od uvoza teksti'nih produktov, d?'"e cd železa, papirja in usn;a. Uvažalo se ;e doslej največ iz Avstrije in Nemciie. le -e-znatne količine pa iz atlantskih držav, če- # mur jc kriva visoka valutna razlika.
g Nemške izvozne cene za žslezo. Nemčija jc določila sledeče cene za izvoz železa v palicah in formi: za Holan_'sko 160 gold., Švico 350 frank., Italijo 350 lir, Avstrijo in Čehoslovaško 3200 mark, Balkan 3500 mark, Poljsko 4000 mark, Šoani-jo 375 pezet, Belgijo 900 frankov, Francosko 950 frankov, Angleško (za angleško tono) 17 f. šterl., Švedsko 300 K, Finsko 3300 mark, Dansko 400 K, prckooceanske dežele 55 dol. za tono. V inozemstvu tekmujeta z Nemčijo predvsem Belgija in Francija. Ker stane v Avstriji železo v palicah okoli 12.000 n. a. K, ne more priti nemški trg za nas v poštev, ker je nemško blago, če vpoštevamo prevoznino, najmanj dvakrat dražje.
g Trgovska pogajanja ired Avstr i'o in Bolgarsko. Med Avstrijo in Bolgar:ko so se vršila pred kratkim pogajanja glede začasne ureditve trgovsko-ocrtičnih odnošajev ter so privedla do sporazuma. 16. novembra je izročil boVarski konzularni zastopnik P. Dorov v avstrijskem zunanjem ministrstvu noto, s katero s« priznajo avstrijskemu blagu na Bolgarskem največje ugodnosti (takozv. Meist-begiinsligungsklaustl), in prejel noto z istim priznaniem glede bolgarskega blaga v Avstriji, Sporazum velja do 21. avgusta 1921,
g Južna železnica. Pred kratkim se j<i poročalo, da je povabila francoska vlada vse štiri države, v katerih ima svoje proge južna železnica, namreč Jugoslavijo, Avstrijo, Ogrsko in Italijo k pogajanjem v Pariz. Vse štiri države so temu predlogu pritrdile in v tem smislu odgovorile francoski vladi,
g Čehoslovaki in promet na Donavi. Čehoslovaška delniška paroplovna družba sc je pogodila z angleškim River-sin-dikatom glede ustanovitve družbe za pa-roplovni promet na Donavi. Angleški sindikat prevzame 40 odstotkov sedanjega in bodočega delniškega kapitala,
g Nemško-anghški promet. Od nai* dni obstoji zopet redni parobrodni promet med Hamburgom in Hiillom, ki ga vzdržuje nemško parobrodno društvo z nemškimi parnlki.
Meteoroogično poročilo.
Lijob« ana JOS m •

(Jas opuso* va- a	li.nu. »I-Jto v mm	[ lulljiU- mutni v 0	1'eiljf... t !or«mv v O	j ,Nom» | f r v	1 R ItV.U » rnr
27. 11. 21 h	7151	- 15	—	i megla	
M. /11. 7h	744-8	-t		megi:i	
38.. It 14 h	744 1	1-0	0-7	meg.n	
28. 11. •il h	/43 4 , 1	1-6	1 2	meglo	
29./11 7 h	745-4 |	01	0-3	megla s. z.	—
20.,11. 14 h j	742 1	| 6-8 j	0-4	megia z.	
Jugoslovanski skladni koledar
za lelo 19i?l je ravnokar iz^el v zalogi Jugoslovanske kniitrarne v Ljubijani. Cena 30 kron. — Trgovci dobe popust.
Žepid koledarček za l«to 1921 je tudi izšel istotam v prikupljivi in priročni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popust.
Srbska pocetnica. Ta knjiga je prav. kar izšla v zalogi Jugoslovanske kr'Har-ne v Ljublani, Odkar je razprodana ":n'i-žica »Cirilica« in tudi razne izdaie Č b-skih bukvarjev, se je pokazala nujna potreba sestaviti poseben bukvar ali sr'br.ko poeetnico za Slovence. Knjiga ima sluf.lti samouku, ki se želi priučiti pisani in i Iskani cirilici in temeljnim pojmom srbo-hrvatskega jezika. Namer ena pa je Indi šolskemu pouku in vabimo vse strokovne učitelje srbohrvaščine, ki žele knjigo v svojih razredih upeljati, da stopijo z založništvom v dogovor. Cena poeJinemu izvodu znaša 12 K. z draginjo dok'ado vred. Tisk knjige je krasen, rabile so se za njo posebej naročene nove črke. Kn' ga naj si omisli vsak, ker na s'over"' -m kn i-ževnem trgu nimamo nobene bo!) primerne.
Življenjepis blažene LiHw5V« M?ri. jankove, soustanovitelje hčera !c "č- i. ske ljubezni (usmiljen.h sester) jc Izšel v mali priročni brošurici. Cena pos. Tezn< -mu izvodu z draginjsko doklado vrv. • ' 40 vin. Dobi se v Jugoslovanski l>n', v Ljubljani.
Stare in novejše slovenske k»n« Jugoslovanska knjigarna v l.juL i V prvi vrsti išče Janša-jevo pocivtw!c vsse zhebellarje. Ta knjižica je	t
1792; kni garna kupi pa »udi dvisrf.' s!r ske knjige.
Za dvakramo obiavo v icduu so računa A kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhaitova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATEL1JE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljubi j. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel 360.) > KLEPARJI Korn T, Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
KNJIGARNE Jugoelov. knjigarna, Pred škofijo.
Priporočalo se sledeče domače tvrdke
KNJIGOVEZNICE
Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE
Olup Josip, Pod lrančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj, c. 1.
M ANUFAKTURNE TRGOVINE Scbuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MODNI SALONI Gotzl Marija, židovska ul. 8 in 7. Hribar Roži, Rimska cesta ?t, 6,
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Ma^dič Pavel, Aleksandrova cesta-
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA *Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Pcrles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, /Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33. (lel. 366.) Uber F & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Čeme Lud., VVoliova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg St. 20.
(Za dvakratno obiavo v icduu sc računa 8 f-trost.j
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trtj 15.
, TRGOVINE Z ŽELEZNJNO IN CEMENTOM.
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«
Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21. Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. ler, cesta.)
ZALOGA POHIŠTVA.
F, Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
Sivilla - Josior sfttfilrSL
mo.rne službe, grem tudi k boljši rodbini kot vzgojiteliica. Ponube ua up. tega lista pod „Ž1V1LJA 4803',,_
Dfndi) CD'	rumeno pleskana
llLUO j!;« polpokrita kočiia, skoro liova, za enega ah dva konja. Cena po dogovoru. Poizve se v upravi lista pod KO .:IJA £608.
Piua'nj Clppj dobro ohranjen, se iJilUilll ollUjt proda radi odpotova nja. Tacen št. 24. pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Po nizki ceni se proda p.i/ajnj clpnj — dobre ohranjen — iJiVUliH 011 U/. Pgleda sc ga pri g. Matiju Dena< Gosposvetska cesta št. 6.
Ctannifanio sc odda takoj, meblovana 3IuJ'JVU!!'(j soba z u lorabo Kuhinje, zakonskima brez otrok, riajra e želczni-čatju. Pismene ponudbe pud „Že.ezničar /1806" na upravo ..Slovenca".
\fijnVn dnevno 20 lt. potrcoujemo. — ululsU Kdo nam bi ga dostavljal? — Ponudbe na kavarno Sion, Ljubljana.
Um uradn ko, j&jš
najraje v Muribotd Prevzame gospodinjstvo pri starejšemu gospodu, ali v zupnišču. ali oružuiški postaji .Sprejme tudi službo uradnico ali blagajni-čarke, ali vsaj dober nasvet do 15 decembra na nailov; Vdova uradnika, na upravo Slovenca.	4810
dobro ohranjen se kupi. Naslov pove uprava
MM Siro)
pod St 4703.
Zahvala.
Vsem, ki so spremili uaSo drago pokojnico, zono in mamico, gospo
Josipino Zupančič
ua njeni zadnji poti, zlasti pa č. gg. duhovnikom, gg-. pevcem in onim, ki so poklonili vence in rože, izrekamo v našem imenu in v imenu vseh sorodnikov prisrčno zahvalo. Ljubljana, 29. novembra 1920.
Žalujoča rodbina Zupančič.

raiii opustitve trpine.
Naznanjam stevnemu občinstvu in urarjem, da sc vrši dne 7. decembra ob 9. uri zjutraj javna prostovoljna dražba raznega urarskega blaga: ure, uhani, verižice, rnedaljoni, zapestnice, prstani, velika zaloga garnitur za urarje. Lepa prilika za nakup za božična in novoletna darila.
Dražba se vrSi v trgovini Gosposvetslm prej Marije Terezij« cesta št. 7 pri
Karol Linbardt, urarju, Ljubljana.
T erpentinovo čistilo	flfl razpošilja glavna
za čevlje z imenom 11 k | S® $ 81| tovarniška zaloga:
SiPtaMiO. uUEUJLVU m:
Starovpeljana, posebno zmožna praška tovarna probkovine
»Sže v vseh večjih krajih Jugoslavije
sposobne m zmožne las^pnika
Ponudbe pod Šifro „Grosser Umsatz" na Vseobecna insertnf kancelar, Praha, Pfikopu Bazar 27.
trpežno izdelane, gornji del i z dobrega usnja izdeluje
Čevljarska zadruga,
Vrbovec pri Mozirju. ____________Zahtevajte cenik!
Izvežbanega in samostojnega
ur knjigovodjo
mlajšo moč, ki popolnoma obvlada slovensko in nemško ter po možnosti tudi srbo-hrvat>kovgov-)ruinpis,avi, iSčezaBačko denarni zavod. Ponudbe z zahtevki pod »Samostojen knjigovodja« na upravništvo ,Slovenca" do 5. decemora.
1	I
Umiti) rn * 2 ksiite od petroleja, 1 pori Uliti SC, krov za Šivalni stroj, 2
veliki nikliasti svetilki za gostilno ua petrolej, 1 izložbena svetilka na plin z vpeljavo. — Naslov pove uprava .Slovenca" pod št. 480S.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da pridejo po svoje ure, katere invijo pri podpisaui tvrdki v jiopraviiu, ker sc vrši 7. doc. razorodaja. Pridite do tega bne po svoie bla;,' >, kerse s tem dnevom trgovina razpusti. Spoštovanjem Tvrdka K. Linhart, Go-sposvotska cesta 7.
Sorc rae se takoj pridna, poštena
in štedljiva
ženska nmi
ki bi pomagala gospodinji; znati mora kuhati, šivati, likati. Prednost imajo starejše moči. Hrana, stanovanje in čevlji prosto. Plača dobra, po dogovoru. Poizve se v upravi lista pod .ženska moč 48*0'.
Prodajo se: 2 Šivalna stroja,
(Saulenkettenstich-Maschiue) 1 Šivalni stroj,
zelo močan (Flachsteppmaschine) 1 stroj za oblikovanje usnja
^VValkmaschiene.) Stroji so vsi i.a sedlarsko obrt v popolnem dobrem staaju, dalje 1 seStalni stroj
(Stanžmaschine). Cena. po dogovoru. Poizvo se v upravi lista pod „STROJl 4809."
Krojač J. AHČiN
uajeva ulica 2. Dunajska cesta 7.
(poleg dijaške-vojue kuhinje) sc priporoča zu izdelovanje vseh vrst oolek, kakor tudi ooručanje in popravila. Najnovejši kroj, boljše delo, ni^ke cenc.
A 214/19—3<n
Dražb eni oklic.
dedičev 2apuSCillski slvari Rot)črtu Koprinski iz Požege se vrši na prošnjo v soboto dne 11. decembra 1920.
ob 10. uri dopoldne v notarski pisarni v Kamniku prostovoljna javna dražba v mHP", £ spadajoče nepremičnine vloz. št. 361 kal. obč. Kamnik obstoječe iz M*-!-av Kamniku na kutin, ki obsega V stanovanj m tovarniške prostore, ki so svoj cas sluzih za behlnico, potem iz gospodarskega poslopja in iz zemljiških parcel v izmen 3 ha m a 77 m-, ki ležijo poleq poslopja mi obeh straneh reke bistrice, cije vodna moč bi se dala izkoristiti.
Izklicnu cena. pod katero se ponudbe ne sprejemajo, znnša 600.000 K. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti varščino 60.000 K v notovini ali v vlozmh knjižicah domačih denarnih zavodov.
Zdražitelj mora največji ponudek s 5% obrestmi od dne dražbe naprej v treh mesecih sodno položiti.	^
Knjižnim upnikom se pridržujejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.	H
Nadaljni dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni v Kamniku.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. I. fine 26. novembra 1920.
kupi velika ital. tvrdka. Ponudbe z večje množine cif. Italija naj se naslove: Unione, Tacito 50, Roma. Brzojavke: Umoue — Roma.
v predmestju Ljubljane se ceno proda. Ponudbe ua postni predal 151, Ljubljana.
USfVUliJEHKft ==
ruskega „Rdečega križa" izobražena ruska einigrantka, s 0 letno pi akso po bolnicah in sanatorijih se priporoča zasebnim bolnikom. Ponudbe na: Ga. Nadežda A'eks. Tumauovskaja, Ljubljana, Kongiesui trg lt, li.
Inteligenten ruski emigrant poučuje
Kalijeva sol 40 70
Kajni! 12 X nemila 6snliSf»!ska sol haisisssiifa soi « kssiin modra galica Sa^aStoisec ir^nka sol HnticisBor

cžrsase tefiničise Mmlteallle. ELLENBBRGER & SCHRECKER
Ekspozitura: Hrastnik, Slovenija. Brzoj.: Nitrose, Hrastnik.,
J
žagan, tesan, okrogel, smrekov' jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 00®©
FR. PHJMHM, CELJE.
— Maribor
S	is V Ounajska cesta 20 • Pocir. Jurčičeva u>.9
priporoča pnevmatsko, avto - kolesa ter vsake vrste gu-m1jev<h predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, —— golo, bakreno žico, elektrotehnični materija! po najnižjih cenah. Yeise?ora št. 470.
Honorar zmeren. Ponudbo ua dr. lama-novski, Ljubljana. Kongresni trg 14/11,
Jelove in smrekove Mode kator ludi deske in trame
JOSIP TELBAN,
lesna trijovlna, Dole - Borovnic^,
|	'i^'. f— .i.' TI
pristno norveško e sveže do.šlo in sg dobi na drobno — in debelo. —
na debelo iu drobno, vse vrste moški, ženski, otro-ik\ kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobe pri znani tvrdki Ale»sa i-der Oblat, Ljubljdiia, Sv. Petra cesta 2S. Pošilja se po povzetju po vsem kraljestvu.
Prvovrstna
trgovska
V obsegu graščino Brežice ob Savi sc bo iz letošnje sečujc ofert-nirn potom oddalo 6(0—800 m3 smrekovega lesa ua puuiu. Seki ležijo pri okra.im cesti in so od železniške postaje Brežice 8—9 km oddaljeni. Pismene ponudbe sprejema oskrbmštvo graščine grofa Atlsmsa v Brež.cak do 8. decembra t. 1.
nI. št. 18.
kot glavni zastopnik tvrdke Naylor Brothers Ltd, London tovarne prvovrstnih
aniil^iiciti iak®¥ ESru
Stupica, Brata Remigar, Filip Pris ov, Tons Malgaj, Fianc Gaec in I. Batjel, kor
isti pri pleskanju vozov uporabi',ajo omenjeno lake. — Razen toga uporabljajo te prvovrstne lake tudi topniška radiona, vse Drtvake divizijske oblasti in imajo isto v zalogi vse večje tvrdke to stroke Belgradu, Nišu, Somboru, Subotici itd., ter so se vsi o kakovosti istih najpovolj-nejo izrazili, — Priporočam nabavo istih kar najbolje.
Na prodaj popolnoma nov
v sredini mesU; so proda. Poizvo se v pisarni dr. Pejj.ina, ujubljana, Dunaj- J ska ccsta s tcv. iS.
za 40 k. s. teža kg 9800 na ogled pri tvrdki
STEBI IN TUJEC, elektrotehnično pod etje LjUBLJilNTi, Eesijeva cesta. Cena K 260,000.