BOSI 2E PRODIRAJO -i- V MANDŽURIJO; JAPONCI V KRIZI; DRUGE VESTI —— Washington, D. C. — Sovjetska Rusija je objavila ob 4. uri v sredo popoldne po chicaškem času vojno proti Japonski. Vest o ruski vojni napovedi je dvignila takoj po vsem svetu vsestransko zanimanje. Vojno je objavil ob omenjenem času sovjetski GROZOTA VSEH GROZOT! NOVA ATOMSKA BOMB KI LAHKO UNIČI Sil Washington, D. C. — Eden najpomembnejših dni v celi sedanji v« j ni, morda sploh najpomembnejši dan v današnji dobi je bil letošnji 5. avgust, ko je bila prvič na svetu uporabljena nova atomska bomba. Spustili so jo ameriški letalci na japonsko mesto Hiroshima, ki. je ---—- glavno vojaško pristanišče in Dognano je namreč, da so iu-središce na domačem japon- di Nemci bili že tako daleč pri skem otoku Honshu ter je štelo izumevanju atomske bombe da pred tem dnem 318,000 prebi- bi bili imeli pripravljene podob-vaJcev. j ne nove bombe, ko bi se bila voj- Učinek je bil grozen. Dva dni' na v Evropi vlekla do"te jeseni, niti Japonci sami niti ameriški Neposredno pred dnevom zrna-opazovalci iz višine niso mogli ge v Evropi sta se pokojni pred-dognati, kaj je ta bomba nare- sednik Roosevelt in premier dila, ker je bilo vse mesto po- Churchill morala resno bati, polnoma zakrito v dimu, plame- kaj bo, če se ta iznajdba prej nu in prahu. Potem šele je pri- posreči Nemcem kakor pa A-šlo na dan, da je tista edina merikancem in Angležem, atomska bomba popolnoma iz- Skoraj dva bilijona dolarjev brisala vse kar je stalo na obse- je sfcxlo Amerikance to razisko-gu malo več kot štirih kvadrat- vanje, ki ga je pred tremi listi nih milj, to je skoraj dve tretji- odredil predsednik Roosevelt v ni celega mesta. Pokončanih je sporazumu s Churchillom, pa je bilo med drugim tudi petero bil denar dobro uporabljen, večjih industrij. Vse ^ je vršilo v Ameriki, ker Ni še pravih ni bila ram pred nem- da bodo Zavezniki Japoncem škimi aeroplani. Zgradili so sa-poslali zdaj ultimat: Ker mo za to delo dve velikanski to-zadnjič niste hoteli podati, smo varni v državi Tennessee, eno vam dali pokusiti naše najno- pa v državi Washington,' več vejše orožje, da vidite, kaj vas manjših tovaren pa drugod, čaka. Podajte se v 48 urah, ali Vse delo je bilo zavito v strogo pa vam bomo v najkrajšem ča- tajnost^Okrog 125,000 ljudi je su razbili vse, da še sledu ne bo, bilo pri tem zaposlenih. Načrte kje so bila prej mesta in vojne in poskuse pa so delali učenjaki tovarne. po raznih velikih ameriških u- Japonci priznavajo velikan- niverzah; tudi znani Einstein je sko nevarnost te nove bombe, deloval med njimi, toda nočejo priznati, da bi bila Iznajdba sloni na dejstvu, da vso škodo v Hiroshima napravi- se jim je posrečilo vpreči pola ena sama bomba. To novo a- dobno silo, iz kakoršne sonce meriško orožje imenujejo ne- črpa svojo energijo. Posrečilo človeško. Tisto pa ni bilo nečlo- se jim je zdrobiti atom, to je veško, ko so brez vojne napove- skrajno majhen sestavni del, iz di prileteli nad Pearl Harbor! katerega je napravljena snov. Tudi bi ne bilo nečloveško, ko Pa ne vsak atom, ampak 3amo bi bili Nemci prišli s to iznajdbo atome iz katerih sestoji prvina prvi na dan. (Dalje na 5. strani) Vwka p«d prostora na tej pristalni ladji j. uporabljana za rojak proti obraim »traiaskega otoka Ibaya Jima. 15 milj sereroxapjidno od ( bil »rrian 3. junija. Transportna in druga pristala« ladje so rutresana VATIKAN ZASKRBLJEN ' RADI ATOMSKE BOMBE Vatikansko mesto. — Vatikanski krogi izražajo zaskrb-jenost nad iznajdbo nove atomske bombe, o kateri je poročal v svet ta teden predsednik Truman in o kateri zdaj razpravlja vsa svetovna javnost z največjim zanimanjem. List "Osserva-tore Romano" izraža v svojem uvodniku, da svet preveč časti moč in silo, mesto da bi skušal izravnati probleme človeštva. To vodi v splošno ponižanje, ge nikdar ni bila večja potreba, kakor je sedaj, da se človeštvo vrne h krščanski solidarnosti — k tistemu čutu odgovornosti, ki ga je imel Leonardo da Vinci, k I je iznašel prvo podmornico, a jo je uničil, boječ se, da bo dal ljudem le smrtno nevarno orožje v roke, povdarja list. --o-- KAJ BO S PETAINOM IN LA VALOM? Pariz, Francija. — Izredno sodišče, ki vodi razpravo proti kolaboristom v Franciji ima že nad tri tedne pred seboj maršala Petaina in zdaj Pierra La-vala, bivšega zunanjega ministra in premierja. Sodišče še vedno nadaljuje z izpraševanji in zasliševanji. Prizadeti se spretno izgovarjajo in obešajo odgovornost za svoje čine na tedanje razmere in okoliščine, v katerih da ni bilo drugače mogoče. Obenem pa obtožujejo eden druge. Glede Lavala prevladuje mnenje, da bo najbrže zgubil glavo. Glede Petaina se pa še ne ve. Izgovarja ga njegova visoka starost 89 let in ga znajo le degradirati in pa obsoditi na dosmrtni zapor, ki itak ne bo dolg. SVETA JAPONCI HOTELI GOLJUFATI Z "BOLNIŠKO LADJO" • I* Južnega Pacifika. — Ne daleč severno od Timora v Ban-xiamorju, v središču holandsko indijskega otočja, sta dva ameriška rušilca zalotila japonsko bolniško ladjo. Nosila je vse označbe, kakoršne nosijo bolniške ladje. Da se prepričajo o vsem so ameriški poveljniki u-kazali, da se ladja ustavi in pregleda. , Začetno pregledovanje je šlo po breči, ko so hoteli ugotoviti koliko zdravnikov je na ladji so našli, da le trije.Za tako visoko število ranjencev in bolnikov bi jih moralo biti najmanj 20. To je dvignilo sumnjo, da so začeli pregledavati zaboje in drugo prtljago in našli so, da v zabojih, ki so nosili označbe Rdečega križa so bile strojnice, puške, municija, granate in drugi taki predmeti. Dalje so preiskali tudi "ranjence", ki 30 bili pa le samo obvezani, ran pa nobenih. Ladja je očividno hotela preslepiti Amerikance in je vozila ojačenje neki posadki-v južni Pacifik. Ladjo so odvedli v ameriški pristan in "bolniki in ranjenci" bodo poslali v ujet-niško taborišče. Z\dti Japonci. DOSEDAJ OPROŠtkNI, ZNA-JO BITI VPOKLICANI Washington, D. C. — Odbor za mobilizacijo je objavil, da moški med 18 in 30 letom starosti, ki so bili dosedaj oproščeni vojaške službe radi potrebnega dela v vojnih tvornicah in so nekateri zdaj in še bodo v bodočnosti prosti in ne več potrebni pri takih delih, bodo vpoklicani v vojaško službo. To radi tega, da bo mogoče oprostiti vojaške službe več onih, ki imajo dovolj visoko število službenih pointov v aktivni vojaški službi. — Washington, D. C. — Hiram W. Johnson, s^r 79 let, Ja je služil blizu trideset tet'kot zvezni senator zastopajoč državo Kalifornijo v senatu Zdr. držav, je preminul nagle smrti v Washingtonu. Bil je republikanec in vrlo bojevit političar. — Los Angeles, Calif. — Politični krogi omenjajo, da bo na izpraznjeno senatorjevo mesto pokojnega Johnsona najbrže imenovan bivši predsednik Herbert Hoover. Poleg njega pa je priporočenih še več drugih za izpraznjeno mesto. — Otok Guam. — Prvo atomsko bombo, ki so jo Amerikanci vrgli na japonsko mesto Hiroshima je spustil izkušeni junaški ameriški letalec major Thomas W. Ferebee, doma iz Macksville, N. C. Junaški letalec je prejel že več odlikovanj za prejšnja junaštva. — Frankfurt, Nemčija. — A-meriške oblasti so aretirale Dr. Kari Kraucha, načelnika nemške industrije za barve. Dr. Krauch se je skrival nad tri mesece, pravi vest. Našli so ga v okolici Heidelberga in se bo moral zagovarjati, - ker je pomagal Hitlerju v napadalni vojni. — Bogota, Colombia. — V južno ameriški državi Colombia je *resigniral dosedanji predsednik Alfonso Lopez. Kongres je imenoval do volitev, ki bodo prihodnjega maja, novega predsednika v osebi Alberto Lleras Camargo. Novi predsednik je star 39 let. — Boston, Mass. — V tukaj-šno luko sta dospela dva nemška rušilca, ki nosita oznaki Z-29 in T-35. Rušilca je vodilo nemško moštvo. Oba parnika bo prevzelo ameriško moštvo! nemški mornarji pa bodo poslani nazaj v Nemčijo. — Moskva, Rusija.—Iz Pots-dama v Nemčiji je dospel v Moskvo kitajski ministerski predsednik T. V. Soong, kjer bo imel nadaljna pogajanja z ge-neralissimom Stalinom glede odnošajev med Rusijo in Kitajsko. kaj bo s slovenskimi begunci? kako jim pomagati? Chicago, 111. — Vesti o skrajno žalostnih razmerah v Sloveniji se množe. Ni več mogoče gledati nanje brez skrbi za one, ki v teh razmerah trpe, zlasti pa za tiste, ki niso in ne morejo biti odgovorni za kaka dejanja, ki so se izvršila po okoliščinah pri- flillVnifl TlnnroKliDii' oi'Ia i—_______ TITO OBSOJA MONARHIJO, KRALJA NOČE VEC NAZAJ Beograd, Jugoslavija. — Kakor izgleda, je premier maršal Tito poskrbel, da se jugoslovanska monarhija pod mladim kraljem Petrom ne bo nikoli obnovila. Te dni je izjavil, da se taka monarhiia ne Uiema 7. HptnoVro/'iin TT Tiinrnoloni-Ii T11JJ »A PRIPOROČA POSEBNI ODMEREK GASOUNA ZA POČITNIKARJE Washington, D. C. — Senator MacMahon iz države Connecticut je predlagal v senatu, da naj bi vlada dovolila onim ki potujejo na počitnice, višji posebni odmerek gasolina za ta namen. Senator utemeljuje svo-'je priporočilo na to, da je zdaj otežkočeno potovanje po železnicah. Če bo. predlog sprejet ali ne, še ni znano. ANGLEŽI SE BLIŽAJO SIAMU Kalkuta, Indija. — Angleške čete, ki operirajo v Burmi zadnje dni skoro neovirano gredo naprej ob Tsungo-Mawchi cesti, ki vodi v Siam (Thajlandi-jo), od katere so zdaj le komaj še 15 milj. Zgleda, £a Japonci pripravljajo splošen umik iz Južne Azije, MMMŽlUcIiiftfexkJSjitSm!•■■•• ! • - ■■-- : I ■•..■■ .- iTrriftfV-' ifcfrAriirr'i-Mfeiri^TVi f' -fttr-'• ^ - . I •» I-m £ m S V ^ A m itt r^ ___ rgfn amerikanski Slovenec nsi fft^S PRVI SL0VENSKI LIST V AMERIKI ]SLj|jg Geslo: Za vero in — ** pravico in retnieo — od boj* do zmage! iUMsiuu* T;££r GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA " # J, ™ V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽaVJB. ' I »o™" || STE. (NO.) 64 CHICAGO, ILL. PETEK, 10. AVGUSTA - FRIDAY, AUGUST 10,1945 "LETNIK (VOL.)'UV. Rusi objavili vojno Japoncem ----T vjj nu jc UUjttYl zunanji komisar Vačeslav Mo-lotov. Pozval je japonskega poslanika Naotake Sato-ja v svoj i urad in istočasno je ruski posla- 1 nik Jakob Malik v Tokio izročil slično objavo japonskemu zunanjemu ministru. Ta objava se i glasi: ; "Po porazu in kapitulaciji Hitlerjeve Nemčije je ostala j Japonska edina večja sila, ki še vedno vstraja z nadaljevanjem i vojne* .?SS I "^ahteva treh velesil, Zdr. j držav, Velike Britanije in Kitaj- t nke z dne 26. julija 1.1. za brezpogojno predajo japonskih obo- i roženih sil je bila odbita po Ja- ] ponski. Tako je zgubil predlog j japonske vlade, da naj bi So- i vjetska Unija posredovaU v 1 vojni pa Daljnem vzhodu vrfej. podlage. ' "Upoštevajoč japonski odklon za kapitulacijo, so se Zavezniki približali Sovjetski via- i di z predlogom, da se jim naj i pritjruži v vojni proti japonski : agresiji in tako pomaga skraj- 1 šati dobo vojne in zmanjšati i vojne žrtve in prispeva hitre j- i ši upostavitvi miru. ] Zvesta svojim obveznostim ] kot zavezn^a, Sovjetska vlada s sprejema predlog Zaveznikov ] in se je pridružila deklaraciji i zavezniških sil z dne 26. julija s t. 1/ , "Sovjetska vlada smatra to ■■—- —...... stališče za svoje in kot edino j sredstvo, ki more prinesti hi- - trejši mir, ter prikrajša ljudem 1 žrtve in trpljenje in da se da ja- - ponskemu ljudstvu priložnost, e da še znebi nevarnosti uničenja, ki ga je trpela Nemčija, ko i je odklonila sprejem brezpo-i gojne predaje. £ "V očigled zgoraj navedene-i ga Sovjetska vlada izjavlja, da od jutri naprej to je 9. avgusta . je Sovjetska .Unija v vojnem - stanju proti Japonski." Tako je vstopila Rusija v voj- - no tudi na Daljnem vzhodu in - pokazala, da misli resno na svo-r je obveznosti do Zaveznikov in - na sodelovanje v bodočih ured- i t bah sveta. ' * • . ■ a I Kaj pr&i ivet k ruskemu vstopu v vojno? Po vseh zavezniških prestol- 1 - nicah navdušeno pozdravljajo j vstop Sovjetske Rusije v vojno 1 i z Japonci. Generalissimo Čang- i - kajšek je v četrtek jutro poslal ] i generalissimu Stalinu brzojav- i - no zahvalo, ▼ kateri zahvaljuje ' Rusijo in njen vstop v vojno i i proti Japonski. S tem, da je Ru- i i sija vstopila-v vojno proti Ja- 1 i ponski, pravi Čangkajšek, bo ] i mogoče na hitro streti japonsko j i silo na azijskem kontinentu in ] priti do zaželjenega miru. ) (Dalje na 6. strani M < Bujenj«, uporaoijati silo m nasilje proti takim ni nikakor v skladu s pravičnostjo in je proti vsem mednarodnim postav&m. Preobrati taki ali taki, ljudje moramo ostati, ne pa da delamo, kakor so delali brutalni na-ziji, proti katerih naziranju se je boril ves civilizirani svet. Kam bo svet prišel, če ljudje ne bodo poznali odpuščanja, če ne bo med nami rtobene dobre volje za sprave in poravnave? Vesti od strani slovenskih beguncev na Koroškem in v Italiji so strašne. Menda okrog 250 slovenskih duhovnikov in do 20,000 ljudi je bežalo pred onimi, ki so jim grozili s preganjanjem. Ta red ne ty) prinesel Jugoslaviji dobrega imena. Pamet, razsodnost, pa čut pravičnosti mora vladati^ drugače ne bo miru. Krivce, ki so vršili kake zločine, naj le zadene kazen, ampak pravična kazen, ne le golo maščevanje kakih neodgovornih elementov. Ako so razmere v domovini kakor nam jih opisujejo, zahteva to vso našo pozornost. V prvi vrsti je državna oblast tamkaj dolžna, da upostavi pravičen red. Ce tega ne zna in ne more, bodo potrebe začele vpiti po pomoči. Slab gospodar, ki odneha šelfe, ko pride zahteva ali pritisk od zunaj. Dežela je za narod to, kar je hiša očetova za družino. Vsak član družine ima gotove pravice in ga niti oče sam ne more razdediniti. Ali naj kak preobrat počisti vse, kar ne soglaša s tistimi, ki preobrat izvajajo? Kaj pravi k temu moralah Ali naj gre civilizacija naprej, ali naj se pomakne nazaj v črne džungelske rAc-mere? Kje je pamet, razsodnost in čut za pravičnost? Slovenskim beguncem je treba pomagati. Kako? NajboljSa pomoč je, da se jim izp«sluje pravica vrnitve na njihovo zemljo. Nesporazumi pa naj se izravnajo pravično. To je edina pot in najboljša pot. pravljene nove odredbe, ki bodo takoj poslane v odobritev narodni skupšpini ali AVNOJ ter merijo na to, da se kralj ne bo mogel več povrniti na prestol. V ognjevitem govoru pred 1,500 delegati na seji Narodne OsvobodilneJFronte je Tito rekel, da je monarhija prišla iz mode, da je tiranska -naprava, ki jo ogromna večina ljudstva ne mara. Ne samo kralj Peter temveč tudi "vsi reakcionarni izseljenci" ne bodo smeli več nazaj v Jugoslavijo, je rekel Tito. Strogo je tudi kritiziral nekatere zahodne vrste demokracije. Pod njimi, je dejal, imajo reakcionarji in fašisti priložnost, da i/spevajo in iz-podkopujejo demokratične naprave. Razen tega pa nekatere vrste zapadne demokracije niso nič drugega kakor iluzija, prevara, je rekel Tito: imaio sicer prosto splošno volilno pravico, nimajo pa družabne vsebine. Kralj Peter v Angliji je bil takrat ha svojem domu na deželi in je rekel, da ne bo dal izjave o svojem stališču po tem Titovem govoru, dokler se te dni ne povrne v London. Tito je tudi omenil pogodbo sklenjeno z ministri kraljeve vlade v Londonu v 1944, po kateri naj bi Peter nadalje vladal, dokler jugoslovanska posvetovalna skupščina ne bi vzela tega v pretres. Toda Tito je poudaril, da sta Draža Mihaj-lovič, nekdaj kraljevi vojni minister, in general Milan Nedič, lutkasti premier Srbije,delovala v imenu kralja, Peter pa ni protestiral. To dejstvo da zadostuje, da se Peter ne sme več povrniti. Oba, MihajloviČ in Nedič, sta obdolžena, da sta sodelovala z Nemci. AMERIKANSKI SLOVENEC " i Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljeni leta 1891 Zshajm rnk iorsk In petek Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Naročnina: . Za celo leto___$4.00 Za pol leta___2.00 Za četrt leta_____1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_______$4.50 Za pni letat!.___2.25 Za četrt leta____1.50 i ne first and the Oldest Slovene Newspaper mi America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 5 1849 W.Cermak Rd., Chiearo 8 Phone: CANAL 5544 Subscription: D For one year_____$4.00 ) For half a year___ 2.00 5 For three months___1.25 Chicago. Canada and Europe 0 For one year____$4.50 5 For half a year__2-25 D (For three months,- 1.50 Dopisniki so proienL da dopise poUJejo vedno malo preje, kakor sadnje 1 ure predno Je lisi zaključen. Za torkovo itevUko morajo bili dopisi v ured- j nistvu najkasneje do petka sjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. * c POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani £ kažejo, do kedaj je plačana vala naročnina. Prva pomeni me- j sec* druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. 1 ■ 1 —— i ■ ———— ———i ■ ■ Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at ] Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. POLITIKA JE RIZKANTEN I SPORT ! ! I — . < Politika je že v normalnih mirnih časih zelo negotova j rec,.ker se spreminja kakor vreme. Večno spreminjanje je posebna značilnost skoro vsake državne in narodne politike. To radi tega, lier se tudi življenje spreminja iz dneva v dan in ima vsak dan druge zahteve. To pa povzročuje, da se z življenjem vred spreminja tudi politika. V normalnih mirnih časih to spreminjanje že ni tako nevarna reč. Drugače pa je v vojnih časih, ker v vojnih časih je postavljena bodočnost narodov na kocko. V takih časih je politika ka-1! kor nekak tolmun, ki čestokrat požre one, ki zaplavajo v tak političen tolmun. Po zadnji svetovni vojni so nastale zlasti v Evropi nove , ideologije, ki so povzročile po vsem svetu neko vretje. Svet ] je postal podoben velikanskemu čebelnjaku, v katerem je vse rojilo. Narodi so se uvrščali za vsemi mogočimi vodi- 1 tel ji, kakor čebele za svojimi maticami. • Zapuščali so svoje 1 stare sedeže, se dvigali in sedali na nova mesta in si gradili sedeže. Vse to, da bi^ystvarili nekaj boljšega, kakor so imeli preje. Nemci so'rojiTi za svojim Hitlerjem, Italijani |, za svojim Mussolinijem, drugi za drugimi. Spreminjanje pri močnejših je silno vplivalo na manjše narode, zlasti na I1 nekatere njihove voditelje. Tako so postali zaverovani v|] Hitlerjevo drznost, da jih je ta omamila in da so s svojim! rojem odleteli v Hitlerjev tabor. Tam so našli svoj žalosten j j konec. Podrobnosti so znane in jih ni treba posebej opi- | Bovati. Leta 1940 so Nemci preko Danske vpadli v Norveško. Nemški propagandisti so podkupili znanega norveškega premier j a Kvizlinga, da jim je vso Norveško predal in jim vladal kot Hitlerjev najemnik. Potem so sledili padci drugih držav. Skoraj povsod, kjerkoli je kateri voditelj pri-! stal na nemške zahteve in začel služiti Hitlerjevim namenom bodisi iz takega ali takega namena, so tudi njega Zavezniki označevali kot "kvizlinga". Po norveškem Kvizlin-gu so vsi taki dobili imena "kvizlingi", kar je v teh slučajih pomenilo toliko kot izdajalci. Kvizlingi so izhajali, dokler' je trajala nemška moč. Ko pa so barbarski naziji bili prisiljeni oditi iz zasedenih dežel, tedaj so postala vroča tla tudi za vse kvizlinge. Nekateri so bežali z Nemci, nekatere so Zavezniki ujeli, jih zaprli, nekatere že usmrtili, mnoge imajo zdaj pred sodišči Jn obračunavajo z njimi. Tako končujejo kvizlingi. Ali so vsi "kvizlingi", če se sme vse tako imenovati, enako krivi in res pravi kvizlingi? To skoraj gotovo ne bo. So slučaji, v katerih bi bilo treba zelo razlikovati.' Prav na mestu bi bila biblijska mera, ki je napovedana za poslednjo sodbo: ovce na desno, kozle na levo. Norveški Kvizling, hrvatski Pavelič, francoski Laval in še nekaj drugih se res pač ne morejo umakniti žigu ii^iena kvizling. Toda so pa med kvizlingi tudi mnogi, ki so delali in ravnali, kakor so, v dobri veri, da delajo tako najboljše za svoj narod, da bi ohrahili kar največ mogoče svojih ljudi pred j smrtjo in preganjanji pred krutimi naziji. Za vse take ] bi bilo treba izjeme. Lahko je, da so se motili v svojem!' toda ne namenoma, pač pa po prepričanju, da 1 je tako najbolje za njihova ljudstva. Taki ne spadajo med | 100 t kozle kvizlinge, pač pa med ovce, ki so vredne vsaj ] delnega upoštevanja. Srbski Nedič je ob formiranju kvizlinške vlade izjavil J nekemu prijatelju glede sebe, da je prodal svojo dušo, da je i rešil srbski narod. Mi Nediča ne zagovarjamo, ker ne ve-1' mo, koliko iskrenosti je bilo v njegovi izjavi. Ampak pra- i' zna pa izjava ni. Poznejša Nedičeva ravnanja so bila^ kvizlinška, ampak vršiti jih je moral prisiljen. Marsikje ) in za marsikoga je veljalo: odloči se, ali zgubiš svojo glavo i pod nazijsko sekiro, ali pa jo boš izgubil pod sekifo lastnega 1 naroda. To je tvoja usoda v tej svetovni zmederibsti.^ 1 V Franciji opažamo isto. Med kvizlingi je mnogo ko- \ zlov in ovc. Tudi drugod je tako. Nobenemu narodu, pa naj bo velik ali majhen, ni ta svetovna zmedenost prizanesla. Za tiste, ki gledajo na vse te dogodke oddaleč, je najtežje soditi pravično. Posebno se, ker ne vidijo jasno in d točno, kaj je vse za kulisami takih slučajev. Svet je n. pr. hudo simpatirizal s francoskim maršalom Petainom. Imel g ga je za nek simbol Francije, tiste demokratične in svobod- s ne Francije, ki je dolga desetletja uživala v svetu ugled kot b demokratična država. Zamerili smo francoskemu naro- F du, ki je Petaina proglašal za izdajalca. Sodni proces te ! dni pa kaže drugače. Takih slučajev bo morda še več. Ze- s lo na mestu je nasvet, da se s sodbo in polivalo ni nikoli pre- j ^ nagliti. Za oboje je vedno dovolj časa, in kadar koli se iz- t reče eno ali drugo, je prehitro. Ne hvali dneva pred veče-: ( rom, pa ne preklinjaj dneva vsled dežja v jutru, pravi ljud- ^ ski pregovor. In baš v tem pregovoru je velika modrost, \ mnogim zelo priporočljiva, ki so v takih in podobnih sluča- i jih nestrpni in skačejo na vsakega, ki slepo ne bezlja za 1 njimi in ne obsoja vse vprek z njimi vse, kar proglašajo in $ obsojajo sami. VSe to pa pred večerom dneva, o katerem c še ne vemo, kakšen še bo. i Politika je rizkantert šport. Ne podajaj se vanj, če J nisi za to! Jutri te utegne od tega športa erlava boleti. 3 REV. PAVEL PODBREGAR PISE P. JOHNU FERLINU V LEMONT Rim, Italija 4. julija 1945 Dragi P. John:— Po dolgem potovanju sem srečno prišel sem v sveto mesto. Nerad tožim, nerad tarnam, ko je še toliko drugih enako na slabem. Toda ko sem brez vsega, se imfram obrniti na svoje prijatelje in znance v Ameriko. Pisal bi na razne kraje in razložil silno bedo vseh nas beguncev, pa zaenkrat še za znamke nimam denarja. Lira v Rimu skoraj nič ne pomeni. Sama sobica s hra*io. če jo kdo kje dobi, ,stane na dan do 300 lir, kje je pa vse drugo, kar je potrebno za najbolj preprosto življenje? Nekoliko povem o dogodkih. J Bil sem na fari Begunje nad [Cerknico. To je fafa, kjer je doma urednik Debevec iz Cle-velanda. Njegovi ljudje so jako dobri. Njegovo sestro smo v januarju pokopali. Sožalje! V Begunjah so me domači i partizani še dosti pri miru pu-i stili. Načela v verskih rečeh je j bilo mogoče nekako držaji. Ko j so bili tam domobranci, tudi ni bilo težko. Drugače je pa nastalo, ko so prišli v bližino partizani z juga, ali Hercegovci i ali Črnogorci, ne vem. Ti so žugali povsod: Popom smrt! In j smo se dvignili na beg. Smo šli peš, domobranci in civilisti, skozi Ljubljano v Dom-Žale, od tam na Cerklje, Tržič, Ljubelj in proti Celovcu. Pri Tržiču, kjer so na nas navalili partizani, serm izgubil vse, kar sem imel pri sebi. RešU sem si golo j življenje in toliko obleke, kolikor sem je imel na sebi. Nasta-! nili smo se v Vetrinju pri Celovcu. Podrobnosti ne bom razlagal, saj vem, da ste že zvedeli. Kolikor vem, je med begunci duhovnikov okoli 260. Naš begunski "Slovenski Odbor" je naprosil Msgr. Matija Skerbca in mene, da bi šla v A-meriko med naše rojake nabirat obleko in podobno za naše begunce. Posebno so pa družine z majhnimi otroci silile na to, da se obrnemo v Ameriko. Je strašno pomanjkanje vsega . . . Ko sem odhajal iz Celovca, so Slovence razdelili v tri oddelke: Vetrinj, Lienz in Spital. Podrobnosti ne vem, ker sem hitel na pot. Ali zdaj vidim, da se v Ameriko ne bo dalo kmalu. Boste pa tam §*mfposkrbeli, da se kaj naredi za te siromake. Naprosite Ameriški Rdeči Križ, da bi razno obleko, seveda tudi pe-1 rilo, dostavil v kraje, kjer se nahajajo naši begunci.. Vsi smo zelo zelo potrebni. Pozdravite Rev. Butalo in vse # M ASAAMMA A AAA M A M A A A A A a. ---— —' — —ww w w w w m WW WWWW • dobre farane sv. Jožefa v Jelie-tu. Upam, da veste tam v Ameriki, kaj smo vse prestali zadnja leta, ^ato ne bom opisoval. Pozdrav vsem. Vdani t Rev. Pavel Podbregar, Via Olmata 9, » Roma, Italia L -o- - DR. SLAVKO ZORE PRIDE i V JOLIET Joliet, III. Dne 19. avgusta t. 1. se bo j " pod pokroviteljstvom podružnic 1 št. 37 SANSa in št. 1 JPO-SS vr-r šila velika prireditev v farnern • parku. Cisti dohodki te prire-l • ditve so namenjeni v takojšno' » pomoč našemu narodu v stari • domovini. Odbor te prireditve ■ naznanja, da obeta biti dan 19. avgusta v Jolietu največja ma- - nifestacija te vrste, kar jih še l pomni naša naselbina. ' Pripravljalni odbor je že dobil veselo definitivno naznani-> lo, da pride v našo naselbino na omenjeni dan svetnik pri jugoslovanskem veleposlaništvu v i Washmgtonu, dr. Slavko Zore, - ki bo prinesel pozdrave iz Slo-i venije in Jugoslavije. Dr. Zore ) se je sam aktivno udejstvoval v i štiriletni borbi za svobodo na- - rodov v Jugoslaviji. • Da, prišel je zopet čas, da se 1 bo lahko zbralo tisoče našega j " dobrega ljudstva, ki bomo lah-' 1 ko pokazali silo častne manife- j stacije in narodne zavednosti; i napram našemu narodu iz ka- ' - terega smo izšli. Kakor že omenjeno, priredi- - tev se bo vršila v svrho takoj- - sne pomoči našemu izstradane-i mu narodu v stari domovini, in ) zato se ne morp upreti nobeno, - še tako trdo srce, civiliziranega"* - in krščanskega človeka, da bi! - se ne udeležil te velike narod- • ne prireditve. Naš narod v stari • domovini prosi za pomoč in na-i ša sveta dolžnost pa je, da mu pomagamo, da rešimo življenje . nedolžnih otrok in starčkov, i kajti zima se bliža in potreba ■ je velika. Bratje in sestre! Naša joliet-1 ■ ska naselbina ni bila še nikdar ; zadnja, kadar je šlo za kake; , vzvišene namene. Gotovo tudi! • ssdaj ne bomo .gledali učinke trpljenja našega naroda v sta-; 1 rem kraju, ampak se bomo gotovo vsi, prav vsi od blizu in daleč odzvali, da z našo prisotnostjo pripomoremo do največ-! jih uspehov, da bo naše delo od- i sevalo najlepših čednosti človekoljubja in bratstva do svojega bližnjega. Spored programa sledi prihodnji teden. • Za* odbor: . ■ j L. Zeleznikar, tajnik. M -0- ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC! ji PISMO IZ VETRINJA NA KOROŠKEM i Poslano iz Lemoata, 111. (Za ameriške rojake, ki so i doma z Dobrove pri Ljubljani.) Prve dni maja smo mnogi Slo- ; Švenci zaradi komunistične strahovlade zapustili svoje lju- i be domove in odšli na daljno i pot, največ peš in le z ročnimi vozički čez Gorenjsko in dalje čez Ljubelj na Koroško. Sedaj se nahajamo pred Celovcem v Vetrinju na travniku pod šotori. Tu so nas sprejeli Angleži. Oni nam sedaj delijo hrano. Vendar pa tu ne bomo ostali dolgo časa. Baje odidemo od tu že v enem tednu in sicer nekam ▼ Italijo. Tu nas je Slovencev nekako 20,000. Samih Dobrovčanov je okoli 250. Mnogo beguncev so na poti ujeli Titovi partizani in jih odpeljali neznanokam. Sam Bog ve, kako se jim godi... Mi smo, hvala Bogu, srečno dospeli. Kaj bo z nami vprihodnje, ne vemo nič. Vse je v božjih rokah. Tu so z nami tudi naš župnik, kaplan, dobrovski zdravnik 4r. Puc z družino, učitelji itd. Dobrovčan, P. Gvido Rant, frančiškan, je bil nekaj časa zaprt pod novo vlado. Potem so ga izpustili in se mu lepo opravičili, da je bila velika pomota. Naj torej odpusti in hodi veliko okoli, da ga bodo ljudje videli, da ni več zaprt Partizani ga imajo za ''rdečega". To sem zvedel ravnokar iz Ljubljane, od koder se včasih kdo izmuzne in jo primaha po velikem trudu sem gor. Pripovedujejo ti begunci, da so v Ljubljani in drugod vsi zapori prenapolnjeni, kjer se ubogi ljudje nahajajo v strašnem trpljenju. Cfilo v tr-jbbveljskem rudniku imajo za-I prtih mnogo ljudi, baje brez i hrane. Škofovi zavodi so tudi vsi polni aretirancev. O, ubogi ljudje! "Dobri bodo veliko trpeli", je rekla Mati božja v Fa-jtimi. In res je tako. Kdaj bo te^ ga strašnega trpljenja konec — kdo ve ? ! Ne-morem povedati, kako so ljudje jokali, ko je naša slovenska vojska odhajala iz domovine. Strašno so se mi smilili in očital sem vojski, da jim dela veliko krivico, ko jih zapušča. Toda tako je bilo zapovedano, čeprav še danes ne vem, zakaj tako. Z vojaki so šle skoraj'v vsakem slučaju tudi njihove družine. Mnogo mnogo drugih pa prostovoljno. S seboj smo vzeli Dobrovčani le najpotrebnejše reči in nekaj hrane. Nekaj tega smo mogli naložiti raznim dobrim ljudem na vozove, drugo, kot rečeno, z .ročnimi vozički. Ker so nas pri Tržiču napadli Titovci, smo že mislili, da bomo ob vse. Vendar smo imeli srečo in smo mnogo rešili, precej pa seveda tudi izgubili. Mnogi so pa pustili, oziroma morali pustiti vse in so odnesli le golo življenje. Mnogi pa tudi teg* ne. Grozna je bila ta pot in nepopisno trpljenje. Ne morem popisati gorja, ki smo ga prestali . . . Tu imam nekaj prošenj raznih Dobrovčanov za njihove rojake v Ameriki. Prosim, sporoči jim^ kakor veš in znaš. Dr. Puc, dobrovski zdravnik, prosi, da bi sporočil njegovi teti, Tereziji Potočnik v Rock Springs, Wyo., 674 Ashay Ave.: Na Dobravcah so mnogo trpeli. Slavko težko ranjen na fronti. Pucova družina je bežala z Dobrove v Vetrinje, ker na no- i ben način noče komunizma. Kovačev Tončk iz Stranske prosi: Sporoči njegovemu bratrancu in sestrični Josipu Ma-rinku v Clevelandu in Lizi Alič j istotam, da se tudi nahaja zdaj i tu s štirimi sinovi, ki so bili vsi v slovenski narodni vojski. Dovjak Lojze, Kovačev iz Kozarij, prosi: Sporoči njegove pozdrave njegovi sestri, Mici j Krvina, Station III, Chicago, Illinois, da ji od tu pošilja pozdrave nj€n najmlajši brat Loj-j ze. Gosarjev Lojze iz Šmartne sporoča bratom: Francetu v 0 ^^^^^^^^^^^^^mmmrn^t Greenwoodu, Wis., Antonu in še enemu bratu v Waukeganu — ime drugega brata sem trenutno pozabil — da so mati umrli. Lojze se z vso družino nahaja tu v Vetrinju. Doma so pustili vse in se zadnji hip rešili kar na kolesih. Nadalje prosi ista Gosarjeva družina, da sporoči Frančiški Majer v Clevelandu, kakor vsem trem bra- s tom, da bo vedela, kako je ž njimi. In še to povej, da sta tu tudi oba Gašperčeva fanta in oba Kančeva. So vsi bivši vojaki narodne vojske. Ko so šli od doma je bila še vsa žlahta živa, tako pri Vrba j novih in drugod. Naspretova mama iz Šmartne prosi, da sporoči njenfemu bratu v Clevelandu (ime pozabil), da je tudi ona tu in sin. Ker sem ifhe pozabil, naj povedo zanj Gosarjevi. Vsi pa prav iskreno prosimo, da se nas spominjate v molitvah, in pa če na kakšenkoli način morete zboljšati naš bedni položaj. Sicer pa res ne vemo, kako bi mogli, zlasti zdaj kmalu ne. Posebno še radi tega, ker ne vemo kje se bomo mogli za "stalno" naseliti . . . Vsi prosi-m4» da bi nam naši kaj pisali. Prav lep pozdrav in Bog s Teboj. Tvoj A. Trnove. Pismu je pripisano z drugo | pisavo: Povej lastniku Ameriške Do-jmovine, našemu stricu Debevcu, , da je vsa Remčeva družina v | emigraciji, razen njegove sestre Remčeve žene, ki je ostala pri bratu Francetu v Šiški, in moje žene, njegove nečakinje Vere, , ki sem jo leta 1943 poslal z i otroci v Loko k mojim staršem. Pozdrav. — J. Sever, profesor, doma z Ježice, sedaj begunec. In jaz, dr. Tine Debeljak, u-| i rednik Slovenca in Dom in Sve-ita, tudi pozdravljam. Lahko | pridem urejevat ta dva lista se-; daj v Ameriko, če me pokličeš. I Sem brezposeln begunec dc ...???? Pripomba: Poskusite pisati svojim v Vetrinjah, pa naslovite pisma na ime: Dr. Joseph Preicrn, Via Santa Chiara 42, Rome, Italy. V pismu natankc | povejte, komu želite, da pošlje, ako mogoče, Vaše vrstice. Tudi . to pismo je prišlo v Amerike i preko dr. Prešerna. Objavljeno po P. Bernardu Ambrožiču, Lemont, 111. -o- CHICASKE NOVICE Chicago, 111. Svoje domove so si pred kratkim kupili Joseph Kremesec, Anton Banich, Jacob Tursich in Rudolph Komatar. Komatar je že itak imel svoj dom, zdaj pa je kupil še "department" hišo, Mr. Frank Kržičnik in Mrs. Be-nedik sta pa prenovila svoje hiše, tako da izgledajo vse dru-i gačne. Na tem mestu moram vključiti še nanovo ustanovljeni A-merican Slovenian Club, ki je že tudi kupil svoj dom. Čeprav ni nova stavba, je pa vendar lep začetek. Mnogi se malo smejijo in pravijo, da ne bo nič posebnega iz te moke. Jaz fc>a mislim takole, da če bi se bilo tako število Slovencev zavzelo pred 30 leti, bi lahko imeli lep narodni dom, kakor jih imajo po drugih slovenskih naselbinah, ki so ne-! katere mnogo manjše kot je pa chicaška. Zatorej le naprej, čeprav je vsak začetek težak. Saj že sedaj lahko rečete, da imate nekaj, kar lahko imenujete svoje. Morda bo koga zanimalo, če povem, kako ta klub deluje. Vsak član plača, ko pristopi, $10 pristopnine. Klub ima tudi delnice, katerih vsak član lahko kupi kolikor mu je mogoče. Če koga še kaj vet zanima, naj se ;pa oglasi v klubovih prostorih in mu bo natančno razloženo. Klub bo tudi priredil svoj prvi piknik v nedeljo 19. avgusta 1945* v.znani Kegel's Grove, Willow Springs, 111., in vabi vse Slovence brez izjeme, da pose-tite klubove člane na tej prire- * t ■ f ''is -'vv- Petek, 10. avgusta 194ž> ***t r f DOGODKI I V bolniinici La Salle, III. — Mr. Anton Strukel se je moral spet podati v bolnišnico na operacijo. Pričakuje, da bo v-par tednih že doma.- Naraščaj Milwaukee, Wis. — Rojenice so se zglasile zadnje dni pri sledečih družinah ter jim pustile zdrave hčerke: Anthony W. Bevšek, 1009-A So. 15th St., in Frank Semrad, 749 N. 15th St. Dvojčka, hčerko in sina, pa so pustile pri družini Rudolph P. Pechauer, 1204 So. 38th St. , Rev. Bofolra doma Chicago, HI. — V petek 3. . avgusta je prišel na mesec dni dopusta iz Duesseldorfa v Nemčiji Rev. Leonard E. Bogolm, ki služi v ameriški armadi za vojaškega duhovnika, ima čin ka-; pitana in je bil -poslan prek morja pred sedmimi meseci. V Nemčiji je govoril z mnogimi , Slovenci. Obljubil je, da bo sam popisal v našem listu razne vtise in druge podrobnosti iz Evrope. » : j Odšli v večnost 1 j Milwaukee, Wis. — Dne* 22. >, julija je v okrajni bolnišnici po > daljšem trpljenju preminil ro-: jak John Alauf, iz 717-A W. Pierce St., star 57 let. Zapušča ženo Louise in dva sina. Dne 28. julija je dalje umrl rojak Frank Rojšček iz 214 E. Washington St., star 53 let. Za- > pušča ženo Mary, sina in hčer. Dne 29. julija pa je preminil | rojak Matt Mušič, iz 1917 So. >|72nd §t. v West Allisu, star 60 M; Id" zapušča ženo Mary, sina i, ir hčer. ■j !sti dan je tudi umrla Mrs. h Mary Zaletel, roj. Gorjanc, iz j 925 So. 2nd St., stara 57 let. Za- > pušča moža Antona, dva sina in , dve hčeri. 1 Smrt na bojnem polju Milwaukee, Wis. — Te dni je prišlo žalostno poročilo, da je 26. maja v vojaški bolnišnici na Mindanao otoku na Filipinih podlegel poškodbam, ki jih je dobil v vojni, 19 letni sin znane družine Mr. in Mrs. Anton Vachetz, na 3691 S. Clement i Ave., Pvt. Elmer A. Vachetz. I Tragično pri tem je zlasti to , da je bil ustreljen v izvrševanju .jsvoje službe na straži pomotoma v temi od tovariša, ki je mi-• slil, da ima pred seboj sovražnika. Mladi Elmer je bil ob času svoje smrti v vojni službi sa-. mo šest mesecev. Pogrešan Milwaukee, Wis. — Družina Mr. in Mrs. Anton Ritonia na j 235 So. 64th St., pa je dobila vznemirjajočo vest, da je njih sin, Cpl. Arthur F. Ritonia, star 19 let, pogrešan od 22. junija s j poleta nad otokom Luzon na Pacifiku. En njegov brat, Pfc. Andrew se nahaja na otoku Mindanao na Filipinih. •T" Iz dežele pomaranč Chicago, 111. — Iz Fontane, Calif., kjer se nahajajo na počitnicah, pošiljajo pozdrave vsem prijateljem* in znancem Annie Kukman in Mr.' in Mrs. Frank Horzen. ditvi in se na ta način lahko bolj seznanite z njihovim delovanjem. Zabave bo zadosti za vse, stare in mlade. Zatorej na j svidenje na zgoraj omenjeno I nedeljo.v senci. V prihodnji številki bo priobčen tudi klubov oglas, na katerega vse že zdaj opozarjam, da ga ne prezrete. Poročevalec, TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA LEADVILLE PROSLAVLJAL SLAVNOST ZLATE MASE REV. J. M. TRUNKA Leadvillet Colo. — Zlatomašnik preč. g. Jurij M. Trunk je bil javno počaščen opriliki svojega zlatega jubileja mašništva. Take slavnosti v Leadvillu še ni bilo, ker on je ^prvi duhovnik, dobo krščanstva. Zakaj ga svet razločuje od drugih ljudi in ga postavlja nad druge ljudi? To radi tega njegovega duhovniškega stanu, ker četudi je on sam vzet iz vrst ljudi, je posve- OD TUKAJ BODO SEKALI JAPONSKO CARTER ZDRUŽENI NARODOV Komaj so boji prenehali na enem okrožju na Okinawa, ko so že ameriški letalski inženirji z tso silo zaceli graditi letališče, odkoder bi aeroplani lahko letali klestil Jaoonsko. Veliki "bulldozers" m parne lopate izravnavajo koralno površino, ki bo pokrita z asfaltom, potem pa z — bombnimi le- ZLATOMAŠNIK REV. J. M. TRUNK da je obhajal v tem mestu zlati jubilej. Slavnost se je pričela s sprevodom, v katerem je več kakor 200 Članov farnih društev in organizacij korakalo gori po drugi ulici in nazaj po tretji ulici k cerkvi sv. Jožefa. V sprevodu sc bili Kolumbovi Vitezi, člani Zapadne Slovanske Zveze, člani dr. sv. Petra ABZ, Oitarno društvo in društvo sv. Rožnega venca, dalje podružnica Ženske Zveze in društvo sv. Jožefa, KSKJ. Sprevod je krenil v cerkev, kjer je nato daroval svoj,o slovesno zlato mašo slavljenec preč. g. Jurij M. Trunk, ob asistenci preč. g. Edwarda L. Hor-gana, od cerkve Božjega Oznanjenja v Leadvillu, preč. g. Vi-tala Voduška kot dijakona in preč. g. Fr. Gabrovška kot sub-dijakona. Kot ceremonijar je bil preč. g. Regis McGuire iz semenišča sv. Tomaža v Denver-ju. Navzoč je bil tudi kot častna starosta slovenskih duhovnikov preč. g. p. Ciril Zupan, OSB., ki je pred par leti slavil zlato mašo. Slavnostno pridigo v slovenščini je imel preč. g. Vi tal Vodušek, ki je v lepi slovenski besedi slikal polstoletno delovanje slavljenca v njegovem vzvišenem duhovniškem stanu. Za njim je imel angleško pridigo preč. g. Edward Horgan, kateri je tudi v vznešenih besedah čestital slavljencu zlatomašni-ku k dogodku, da je po volji božji dočakal ta svoj veliki veseli dan. Del njegove pridige je objavil list "The Denver Catholic Register", odkoder naj posnamemo nekaj. Začel je s 4itaci-jo: "S celo svojo dušo se bojte Gospoda in častite in spoštujte Njegove duhovnike. "Pred petdesetimi leti je bila podeljena Father Trunku vzvišena pravica, da je daroval prav tako sveto daritev, kakor se je izVršila na Kalvariji. Petdeset let je minilo, odkar je škof položil svoje roke nanj in ga posvetil v duhovnik* po redu Melkizedeka. In tega dogodka se danes spominjamo s proslavljanjem svete daritve tu v cerkvi in tudi s proslavo v javnosti. "Duhovnik je zelo povezan s svojim ljudstvom. Morda se ka-terikrat čudite in se vprašujete, kaj povzroča splošno spoštovanje duhovnika? V tem je nekaj več, kakor le nekaj naravnega, da ljudje izkazujejo duho posebno spoštovanje skozi čen Bogu in Njegovi službi in je v resnici drugi Kristus. Spoštujejo ga radi njegovega stanu kot učitelja, duhovnika in zdravnika duš. "Duhovnik je čuvar življenja na svetu. Človeka spremlja in vodi takoj od rojstva, ko ga krsti in z obredom sv. krsta očisti in preporodi za Boga. Vodi ga potem skozi mlada leta kot zvest čuvar in voditelj in ga pripravlja za poznejše življenje. Tak je duhovnikov poklic in stan in s takim delom je napolnjeno petdesetletno duhovniško delovanje našega današnjega slavljenca." Govornik je na to še našteval posamezne slučaje iz življenja slavljenca, kakor n. pr. kje in kod je služboval in kako je deloval. Slavnost v cerkvi je bila impozantna in je naredila na vse nepozaben vtis. Po slavnosti v cerkvi so vrle leadviHske Slovenke pripravile bogat banket, ki se ga udeležilo do 300 ljudi. Priprave so vodile Mrs. Andrew Campa, Mrs. Joseph Ponikvar in Mrs. John Vidmar. Cerkveni pevski zbor je zapel več jako lepih pesmi in zelo povzdignil slavnost dneva. Preč. g. Father Horgan je bil v dvorani stoloravnatelj. Cerkveni odborniki cerkve sv. Jožefa, Mr. Andrew Campa, Mr. Jožef Keržan in Mr. Štefan Franko-vič, so v svojih govorih poudar-j li velike zasluge slavljenca Father Trunka. Preč. g. Vital Vodušek in preč. g. Gabrovšek sta govorila in izrazila jubilantu čestitke v slovenskem jeziku. Mestni župan Mr. John Cortel-lini je čestital zlatomašniku v imenu mesta Leadville. Govoril je tudi preč. g. Father Gillick iz Salide. Mr. Harold Tholen je izrazil čestitke v imenu Kolumbovih Vitezov. Govoril je nato doktor McDonald in za njim še preč. g. Father Walsh. Nato je bil predstavljen občin stvu veleč. g. p. Ciril Zupan, OSB, zlatomašnik in osebni prijatelj slavljenca, ki je prišel iz samostana benediktincev iz Canon City. Ta je govoril v slovenščini in slikal slavljenčeve ®isluge za Slovence v Ameriki. Omenjal je, kako častiti slavljenec veliko koristi s svojim peresom, ko prispeva znamenito berilo v svojih člankih v Am. Slovencu in Novem Svetu svojemu slovenskemu narodu in z njimi duhovno vodi naše ljuc|i k pravi mi- DRAGOCENOSTI NAZAJ V PALAČI Ko se je začela vojna, so prenesli dragulje britiške krone, raznovrstno zlatnino in druge dragocenosti kakor tudi razne umetnine iz Buckingham palače v temne podzemske shrambe pod gradom Windsor. Sedaj, ko je vojne v Evropi konec, so pa oboroženi policijski stražniki prenesli vse te zaklade spet nazaj v Buckingham palačo. -o- OČI VARAJO Pesniki so že skovali marsikateri verz o lepih rumenih zlaticah (buttercup) in marsikateri ljubitelj "cvetlic se je že ra-' doval ob pogledu na njihove zlate kelihe. Zdaj se je pa veda spravila na te majhne rumene rožice in odkrila, da dajajo sok, ki omrtvi bacile jetike in nekaterih drugih mikrob, toda je preveč strupen, da bi bil uporaben v zdravilstvu. To sta odkrili Beatrice C. See-gal" in Margaret Holden iz zdravniškega kolegija na Columbia univerzi. Znanstveniki so začeli zdaj obsežno proučevati cvetlice, ker bi radi na živih virih našli zdravila proti raznih boleznim. Penicilin je že take vrste zdravilo in izhaja iz zelene plesnobe. ■-o- NOVO ZDRAVILO Kakor je zdravilstvo že dose-daj doseglo velike uspehe, vendar se neprestano razvija, najde nova zdravila in podjarmi eno bolezen za drugo, ki je ni moglo obvladati v prejšnjih časih. Tako se je zdaj znanstvenikom po šestih letih poskušanja posrečilo sestaviti novi vitamin folične kisline (folic aciS vitamin), ki spada med vitamine vrste B. Pravijo, da je zdravilstvo s tem mnogo pridobilo, če- tudi nimamo še obsežnih poročil. Na univerzi Arkansas so ozdravili opice, ki so trpele na slabokrvnosti, zaostali rasti, driski, in turih v gobcu in v velikem črevesju, s tem da so jim vbrizgnili nekaj tisočink grama čiste folične kisline. ■-io- ELEKTRONI V VSAKDA- NJEM ŽIVLJENJU "Elektroni bodo spremenili svet," je izjavil Dr. Paul S. Hel-mick, vodja fizičnega oddelka na Drake univerzi. "Verjetno je, da v bodočnosti stenografke in dijaki ne bodo potrebovali zvezkov za zapisovanje, ampak bodo imeli namesto njih majhen klopčič žice," pravi. Govorjenje se bo dalo rekordirati z žičnimi pripravami za rekordi-ranje, ki bodo nekatere tudi žepne velikosti, in razni govori in programi se bodo dali spet raza j igrati, bodisi za zabavo, bodisi za delo ali učenje. Premična radio telefonska postrežba je tudi že pred vrati. Recimo, da bi se Pepca Peteršilj rada pogovarjala s svojo slabšo polovico, ki se vozi nekje prav daleč zunaj"na avtomobilu ali pa na truku. Na domači telefon bo morala poklicati posebno operatorko in ji sporočiti številko odločeno za njihov avtomobil. Zvonček na avtomobilu bo opozoril moža, kjerkoli se že takrat nahaja, da želi nekdo ž njim govoriti po teleftnu. Snel bo sprejemnik in poslušal, in njegova ženica mu bo povedala, kar ji je na srcu, potem pa pritisnila na drug gumb in začela poslušati, kaj bo on odgovoril, nakar bo spet pritisnila prvi gumb, da bo spet ona govorila, on pa poslušal, itd. Po vojni pride vse to. -o- ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! IZLET V ŠVICO Med amerikanskimi in švicarskimi oblastmi je urejeno, da amerikanski vojaki v Evropi lahko hodijo na dopust v Švico letos od 25. julija naprej. Cel teden počitnic stane ameriškega vojaka v uniformi samo $35. Vojaki prido v Švico v skupinah skozi Basel ali Chiasso in jih spremljajo švicarski vodniki. Tri dni prebijejo v takozvanih prazniških taboriščih, ostale dni pa hodijo po švicarskih gorah in si ogledujejo lepa švicarska jezera. -o- TRGOVSKIH MARINOV POTREBUJEJO Trgovska mornarica je od sile zaposlena, ker je treba spravljati tvarino na Pacifik, sedaj ko general MacArthur pripravlja skok na Tokyo. Zato sedaj potrebujejo, hudo potrebujejo, kar največ prostovoljcev za službo pri trgovški mornarici. Izvedenci za zaloge računajo, da bo treba 70 odstotkov ma-terijala, ki je bil poslan v Evropo, zabiti nazaj v zaboje in poslati na Pacifik, na 13,000 milj dolgo pot. Vsak vojskujoči se vojak na Pacifiku potrebuje dve toni zalog na mesec. Vsaka kanta K odmerkov, vsaka trohica krvne plazme, vsak koma nad vsesplošnega razumevanja, ki naj br prekosila vsa nesogl/sja in vse tragedije življenja. Toda Dostojevski dolgo časa ni dobil priznanja v tujini. Ruski glasovi niso našli odmeva v glafnem ropotu Zapada. Rusija je bila vedno smatrana kot "manjši partner" v evropskem koncertu, kljub temu, da zavzema skoro polovico evropskega kontinenta in je dolga stoletja, dokler ni Ivan Grozni zaustavil Mongolov, varovala Evropo pred invazijo. Sovražnost Zapada je bila posebno vidna proti Rusiji v Nemčiji vse od časa pojava tev-tcnskih vitezov. Nemštvo je v svoji usodni politiki, ki je stre-mila po zamisli "Drang nach Osten", z največjo ljubosumnostjo zrlo na naraščajočo moč svojega vzhodnega soseda. Spenglerjeva senzacija V poznejših letih, vsaj ob nekaterih priložnostih, je drznost in originalnost ruske misli delala velik utis na nemški razum, na tisti sistematični razum, ki je lastoval visoko prebrisano umetnost za izposojevanje misli iz tujine in jih je potem u-činkovito razvijal s presenetljivimi talenti za organiziranje. Tu je zanimiv primer temu. V letu 1912 je neki mlad mož, neznaten učitelj v Bavariji, napisal tako znamenito knjigo, da mu je takoj prvi osnutek njegovega rokopisa pridobil slavo. Ime tega mladega moža je bilo Oswald Spengler. Naslov knjige pa je bil "Propadanje Zapada". Dogotovljena in pregledana je bila leta 1914, tiskana in izdana pa leta 1918. Po prvi svetovni vojni.ni no-. bena knjiga o zgodovini ali mo-droslovju dosegla takega uspeha. Po zmešnjavah, ki so sledile po štirih letih vojne — ruska revolucija, polom Nemčije — je Spenglerjevo delo učinkovalo kakor strela. Pomniti pa je treba, da je bila knjiga spisana dve leti pred vojno. Spenglerja so imeli za preroka radi njegovega spresenetljivega vpogleda v bodočnost Evrope, ki je bila nfsičena z jniij^iosf nevarnostjo splošnega razpada. Spengler je poudarjal, da svetovna zgodovina bi se ne smela deliti v sta- manskim svetom. Glavna misel Spenglerjeve knjige je spremenitev kulture v civilizacijo. Vsaka kultura je sama zase ločen organizem in ima svoja lastna življenska pota, ki slede kroženju življen-skih časov od pomladnega rojstva v.sadno dozorelost jeseni in nato gre napTej v Tazkroj. Potem pride zima,- doba trdega zmrznjenja in okostenelosti. Veličasten valoviti krog Je končan. Vsaka kultura preide tako v civilizacijo. Knjiga odpre nov obsežen razgled očaranemu čitatelju in kot taka je našla v svetu vsestransko zanimanje. Rusi so jo navdušeno sprejeli vzlic tragičnim letom krvoprelitja in pomanjkanja. Primerjali so jo veličastni skladnosti, ki je razvila cajglobokejše predmete.zgodovine. Presenečeni nad lastnim razpadom v sredini evropske dopadljivosti so ruski izseljenci bili posebno občutljivi pri misli na bližajoči se razpad in pri misli na prihajajoči vihar, ki je imel priti in zajeti vso Evropo. Izgledalo je, da je Spengler povedal nekaj, kar še ni bilo povedano preje in o čemer se niti sanjalo ni preje.' Le on t jev predhodnik Spenglerja Sedemindvajset let pred Spenglerjem je drzoviti in originalni ruski mislec in pisatelj Konštantin Leontjev v svoji knjigi "Orijentska Rusija in slovanstvo" (1885) postavljal v preudarek nauk o "valovanju krogov" kulture in civilizacij. Kultura, je poudarjal, je doba bogatega in zapletenega procesa razcvetovanja.Ko to mine, se pa kultura spremeni v civilizacijo, ki je doba prerasta — doba postaranosti in .nrti. In Leontjev je videl smrt duha, ustvarjajoče sile v Evropi, ki se je tako mnogo razlikovala od one v srednjem veku, od ustvarjajo-čih duhov Michaelangela in Leonarda da Vinci, od katoliške Evrope v srednjem veku z njeno versko vzhičenostjo, nahaja-jočo se v gotskih katedralah, v njenih pesnikih in v tradicijah tedanjega krščanskega kavalir-stva. Verska in aristokratska kultura Evrope se je odtedaj spremenila v neko neplodovito civilizacijo pod pritiskom brezbožnega meščanstva, ki je skrajšalo slavne tradicije svoji lastni velikosti. Pravica človeka je bila ponižana in je' padla v neko pooblastitev in nizkotnost, da je prijala povprečnemu za-padnemu človeku z njegovimi napakami in vodenimi krepostmi. In Leontjev je upal, da je bil bogati in zapleteni proces razsvetljevanja še vedno mogoč za Rusijo, ako bi se ona izognila j prepadom evropske civilizacije, "tistega ropotajočega* in škripajočega vlaka Zapada". Spengler, ponavljajoč o istem predmetu, je poudarjal, da, bi Rusija po sprejemanju zapad-nega načina življenja zgubila svoje močne narodne značilnosti in bi zašla s pota svojega naravnega zgodovinskega razvoja. Oba, Spengler in Leontjev, sta se bala preteče zmage brezbožne civilizacije. Oba sta čutila, da gre dan naše sedanje zgodovine h koncu. V fcrvavem sončnem zatonu sta videla^ dvigajoče se sence večera, ki iru bo sledila dolga noč. Edino Leontjev, modroslovec in kristjan, je videl tolažbo v veri. Spengler je pritrjeval obstoju univerzalne duše, obsegajoče vse, kar je in kar še bo. Toda pri vsem tem pa ni videl premostitve med modroslovjem in vero in zato ni prišel do nobene tolažbe. Cilji obeh knjig, kljub Vsem podobnostim pri predmetu, so se zelo razlikovali. Leontjevo delo so označevali njegovi lastni sorojaki za nazadnjaško in je šlo v pozabnost. Briljanten mislec, ki je nadkriljeval svoje sodobnike v originalnosti in u-mevanju, ni našel razumevanja pri Rusih, ki so bili vedno zapeti od preozkega nacionalizma^. Konštantin Leontjev je samo kazal, da edino splošno, široko-grudno mišljenje more gojiti narodno rast. i Nazadovanje Zapada je napravilo Spenglerja slavnega v vsem: civiliziranem svetu. Postal je ugledna oseba prve veličine na lastnih nogah in Leontjev bi direktno vplival nanj. On nI znal rusko, dočim so drugi nekateri nemški učenjaki znali rusko. Ideje nevkovanih ruskih mislecev in njegovih prednikov so bile znane v Nemčiji že dolgo časa. Brezdvomno so bile znane tudi Spenglerju, katerega znamenita knjiga je po posebnem . neznanem naključju oživela zanimanja za Leontjeva. Drugi ruski preroki Imen Konstantina Leontjeva je tesno povezano z Nikolajem Danilevskijem, ki je bil sma-tran za njegovega učitelja in da mu je dal tudi vse navdih-njenje. Danilevski je imel idealističen nagon prejšnih generacij mračnih dni Aleksandra III. V njegovem glavnem delu "Rusija in Evropa" je tudi on pokazal na raznolične vidike kulture in civilizacije, le nekatere seveda, ki kažejo, da bodo postali "kulturni in zgodovinski tipi". Njegove ideje vodijo v Nietzsche j a in Spenglerja. Danilevski ni ljubil Zapada radi poravnajočih nagibov in je izražal želje, naj bi Rusija sledila svoji naravni zgodovinski poti. Bil je mož manjšega ustvarjajočega duha kakor Leontjev, a navzlic temu se je vezal s slovanofilstvom, zelo važnim ideologičnim gibanjem, ki se je porodilo v Rusiji okrog leta 1R30. Slovanofili so nasprotovali tesnemu sodelovanju z Zapadno Evropo radi tragičnega spopada, kateri je trgal zapadno civilizacijo narazen. O- iaLuVfcNfcb 18 porzarjali so svoje somišljenike proti okuževanju meščanske miselnosti in so povzdigovali bi-zantizem, kateri je bil za nje splošen simbol, kakor je nekaj let pozneje postal Rim splošen jev, je Rusija vzlic temu ostala zvesta svojim sanjam o vsesplošnem bratstvu med človeštvom, in te sanje lahko postanejo stvarnost. Brezmejna dežela, ena šestina zemeljske simbol za Vladimira Solovjeva. oble, ki se razteza od Finskega Njihove ideje so izvale takoj- zaliva do Pacifika, od ledenega šno reakcijo. Peter Čadajev, huzarski častnik, je naredil znamenito delo, ki je bilo sad njegovega premišljevanja zgodovine. Njegova filizofična pisma, četudi samo štiri po številu, so bila velikega pomena. Čadajev je obžaloval šibkost starih tradicij, ki niso bile nič drugega kakor le ostanki razpadlega bizantinskega cesarstva. Ni poizkušal prikriti občudovanja Zapada in rimskega katolicizma in je po- Arktika do oranžnih nasadov ob Črnem morju, to je Rusija, ki bo do zelo velike mere odločevala o bodočnosti sveta. Človeštvo je priča največji katastrofi, ki je kedaj zadela ta trpeči planet Zemljo. V novejših letih je velikanski tehnični razvoj prekosil daleč moralni razvoj človeka. Nezaslišna grozodejstva in krutosti ne morejo koncem konca napraviti ničesar drugega, kakor da iz človeka napravijo nečloveško bitje, Nedeljski pomen ki J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR ¥ stal priznan vodja mladih za-;ki bo vodilo y strašnejše voj_ padnjakov v močnem nasprot-j ^ y fc večje unifi • in za_ stvu proti slovanofUom. jeJo yeg gyet y ^ yečj. kaog -n Huzar Čadajev spominja na rtlzpad. Kaj bo staiigče najmoč-drugega drzovitega huzarja, nejšega zaveznika Amerike v Mihajla Lermontova, ki ni pri- bodočih tednih in mesedih v padal nobeni ideologični skupi- tem nujnem vprašanju? Ali je ni, a je bil eden največjih poe- Rusija zrastla v dozorelost v tov, kar jih še svet poznal. Nje- teh letih borbe? Ali se bodo gova izbrana poezija odkriva v giasovi njenih največjih sinov svojih verzih globoka filozof-|čuli in bodo upoatevani v tem ska premišljevanja. Skozi obris spi0šnem vnetju — glas Leona vsakdanje grdobije je razloče- Tolstoja? val večnost in v svojim iskanju ,___. . , „ . . . i . v. Na obzorju leži velik rdec lepote je zavzel stalisce do živ- __, . .. ...... i • • . , , oblak, na katerega zre clove- ljenja m človeštva, ki je Wp e. ^ z To ^ ta.P°Zn^e Uajočega se jutra lepega dne- 12. Nedelja — 12. pobinkoitna 13. Ponedeljek — Kasijan 14. Torek — Evzebij,. vigilija 15. Sreda — Marijino Vnebovzetje 16. Četrtek — Sv. Rok 17. Petek — Hijacint 18. Sobota — Helena DVANAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH schejevih idejah'. T r a dicije osemnajstega stoletja, ki so trajale v Rusiji skozi dobo vladanja Aleksandra I., so izginile va, ali pa viharnega zatona, ki sta ga v naprej videla Leontjev in Spengler, kateremu bo jJedi- s _ . — - , . .v la dolga noč —- drugi temni v času Lermontova. Vstajajoče i k? AU ge bodo ^ ^ ga_ "Idi in stori tudi ti tako" (Luka, 10, 37). Ako ni prvega, je drugo ner mogoče. To je jasno vsakemu. Trdijo, da je ničla baje začetek pri štetju. Nova zapoved je bila dana. "Ljubi svojega bližnjega". Ta zapoved je označena kot druga, toraj mora biti neka prva. Tudi povedano, da vsak razume. Prva je najvišja, druga prvi enaka, in prva je ljubezen do Boga. Kadar ni prve zapovedi, ne more biti druge, kar pomeni, da je ljubezen do bližnjega nemogoča, ako ni ljubezni do Boga. Vsakemu mora biti to um-Ijivo in razumljivo, pa ni razumljivo, ker mnogi govoričijo hudo mogočno o svoji baje nad vse iskreni ljubezni do bližnjega, pa nimajo niti trohice lju- plebejsko izobrazenstvo m njfi Q svetoynem bratstvu ures_; bežni do Boga in je ne morejo imelo nobene volje za premis- aU ge bodo menile y 'imeti, ker na Boga niti ne veru- Ijevanja lepote po ponesrečeni^ sovraštyo? Mi ne decemberski revoluciji 1. 1825.;moremo vedeti Rusija s Misleči realisti, kakor so se' svojo zagonetno narodno usodo je vedno bila nenapovedljiva — zagonetka." imenovali sami, so svetovali natančno in točno znanost, kot edino zdravilo pro * nevednosti in vražjeverstvu. Njim so sledili kmalu "skesani plemenitaši",, . _ . ki so nosili idejo socialne krivi- ;ve* Kdo Je N.ln* Tumanova, ce, kot njihovo najbolj drago- naf niznano' 3merica\kl i ceno imovino. j izdajajo ameriški jezuiti, je Nad Čadajevom in slovano- c,Rne* davila, m oo. jezuiti j fili se ziblje senca Vladimirja 80 zel° st™*! kl, ne ob~ Solovjeva, ki je tudi ostal ne- Javi?° T"*® sare\"lanek za" znan Zapadu. Solovjev je bil m kdo' bo P«™> pre- eden izmed najboljših učenja-1filtal in P^vilno razumel bo v kov, mistik, je naglašal sofijske nJem ™rsikaj ***** za *>oljfe doktrine za Božjo Modrost, ka- raeumevanJe ruskega naroda zal na krizo zapadne filozofije, - slovanskega Goljata. katera je bila sprejemljiva ta-1 Ruf«a.Je Kakor veli- ko dolgo, dokler je bila "ancil- kan slon >e>v k*terega silijo vse jejo in poznajo vsaj izraz le, da se nad takim pojmom obregnejo. Prav drugače neznatni ljudje postanejo taki bogokletni "filozofi", navadno pri bari, po-gostoma tudi po kakem zakot- Tako članek Nine Tumano-inem časniku- Tudi v širšem svetu je hudo. Moderni svet govori sicer vrlo visoko o "humaniteti", o ljubezni prav do vsega človeštva, in trdi, da ima na koše te in take iskrene ljubezni, pa je ljubezen le na tistih, le hvalisanje in ba-hanje brez najmanjšega notranjega jedra. Čisto naravno. Pri vsem bahanju in hvalisanju ne more biti ljubezni do bližnjega, ker ta je druga zapoved, pa ni prve zapovedi, ljubezni ^lo Boga, ko ni vere na Boga. Taka je resnična slika brezbožnega in modernega sveta, in ta svet postaja od dne do dne večjH ker iz mnogih src je popolnoma izginila vera na Boga. Ni dobro na svetu, ker ni ljubezni, prave, dejanske ljubezni, kve-čemu le oholo hvalisanje in neumno bahanje, in od tega nihče ne more živeti, in tako svet umira, ker mu zmanjkuje življen-ske moči. Imaš vero, prav, upam, da imaš tudi ljubezen do bližnjega, bodi pa v skrbi, da bo tvoja ljubezen taka, kakršna je bila ljubezen tistega plemenitega Samarijana. la theologiae", je pa propadla, vrste muhe, in na lastnem tele- i d tUCVlVgiU«/ f JV J^«* j/a ¥ , kakor hitro je postala neodvis- Prenasa vse ^ ZaJedayK' na. Nasproti utilitarnemu pozi- kl S"2^0' spijejo. Težki naglašal tudi vsesplošno misijo tivizmu je postavil idejo vse-f ol?at « v neprijetnem pocu- splošne teokracije s središčem t6n^u zamaje zdaj v Rimu kot simbol krščanske 's?m- zdaJ V"'- katerokoli edinosti. Kakor Dostojevski, jestra"se naslon' m 86 podr?ne' on historično in !se P°d n>e*°\0 ^ V8e rusl ln Rugije _ podira. Zajedavk, pa izgleda, močno dinamično državo z iz- da f "e more otepsti. Zdaj so redno zapletenostjo in nesprav-jna^ JS® za^eda e "a "J««0" ljivo neresničnostjo, izrecno ne- j vem velikem telesu komunisti. ... _____v sedli so se mu na vrh glave, razumljivo vsem zunanježem. * ' t» •• * mi0 kjer jih Goljat ne more doseči. Rusija je opustila svojo mla- J AJ... . ... . i deniško vlogo. Vpliv njenega1^ enkrat jih bo velikan pri- orožja je zdaj prav tako velik tls"11 ob, steno kakor apel dialektičnega mate- f0^1 ~ P°meckal. Kdaj bo rializma na mase. Ako ona ni to'm.hc« ^ Judl za ca^lzen; krenila na pot, ki jo je svetoval se ni vedel°' keda^ *a b UI- 14. maja 1915 Nase geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: GEORGE STONICH, 403 Mason Ave., JoUet, I1L Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois 1. podpredsednik: STEVE J. KOŠAR, 6951 W. Oakdale Ave., Chicago 34, Illinois. 2. podpredsednik: KATHRINE BAYUK, 528 Lafayette St, Ottawa, I1L Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime Street, Joliet, Illinois Zapisnikar: JOHN NEMANICH, 650 N. Hickory St., Joliet, 111. Blagajnik: JOSEPH KLEPEC, 903 Woodruf Rd., Joliet, 111. • Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, Ul. NADZORNI ODBOR: * i ANDREW GLAVACH, 174* W. 21st St., Chicago, I1L JOSEPH L. DRASLER, 1318 Adams St., North Chicago, Illinois JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. MARY KOVAČIČ, 2456 So. Avers Ave., Chicago, TO. JOHN DENŠA, 2730 Arthingion Ave., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: GABRIEL DRASLER, 519 — 10th St, Waukegan, 111. URADNO GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Do 1. j an. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodb.n, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. | Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 8 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16* leta. © Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. , > Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila* (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gi tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St, Joliet UL FINANČNO POROČILO D. S. D. FINANCIAL REPORT H. F. S. Od 1. januarja do 30. junija 1945 Dohodki — Receipts: Preostanek dne 1. januarja — Balance...............................................$131,021.27 Prejeli za smrtninski sklad — Mortuary Fund .............. $ 6,223.30 Prejeli za poškodninski sklad — Disability Fund.......... 1,003.90 Prejeli za mladinski sklad — Juvenile Fund ................ 325.63 Prejeli za bolniški sklad — Sick Fund ........................... 2,271.55 Prejeli za stroškovni sklad — Expense Fund ............... 1,190.15 Prejeli 2ja konvenčni sklad — Conv. Fund .................... 184.50 Prejeli obresti — Int. & Div. ......................................... 1,808.04 Prodani bondi — Bonds sold...................*......................... 29,732.00 Certifikat posojila — Policy Loans................................. 200.00 ' Skupni dohodki — Total Receipts.............................................$ 42,939.07 Skupaj — Total..........................................................................$173,960.34 Stroški — Disbursements: Izplačali za posmrtnine — Death claims.....................$7,625.00 Izplačali za oper. irf pošk. — Disability claims............................925.00 Izplačali za bolniške podp. — Sick claims......................................2,039.75 Plača gl. uradnikov — Officers' salary .......................1,030.00 Dnevnice in vožnja — Per diem & travel.......................................71.00 £a glasilo — Official Publication ......................................................468.70 Nagrade novih članov — Comm. new members........................184.51 Zdravniške preiskave — Medical fees ........................................................7.50 Tiskovine — Printing..........................................................28.00 Uradne potrebščine — Office supplies ....................................2.65 Upravni stroški — Sanctioning Bowlers ................................................10.50 Telefon — Telephone .................._________________________________22.85 Poštnina, znamke — Postage ..................................-..............14.44 Aktarsko poročilo — Actuary Service _________________________________220.00 Poroštvo gl. uradnikov — Bonding of officers.................90.00 Članarina — 111. Frat. Cong, dues .......................................................10.00 Shramba na banki — Rent Safety vault................................12.00 Državno dovoljenje posk —Insurance dept. fee........................6.00 Fotografi listin — Photostats -.......................-..................................3.37 i Najemnina gl. urada — Rent Home Office ........................................60.00 Vrnjenim vojakom — Returned serv. men....................................10.00 Certifikatne vrednosti — Cash surrenders_______________________24.50 Dozorele obresti — Accrued interest ............................................................119.12 Kupili bonde — Bond Purchases .....................................................34,462.50 Skupni stroški — Total disbursements.......-...............................$ 47,447.39 Skupaj — Total ...................................._............................,...$126,512.95 Razlika pri^nakup. bondov — Diff. in bond purchase________________ 8,785.00 Preostanek — Balance ................................................................$135,297.95 Razporedba premoženja — Investments: U. S. Defense Bonds ................................................................................$ 25,000.00 U. S. Treasury Bonds, 2Vz%........................................10,000.00 U. S. Treasury Bonds, ......-...................3,000.00 North Bergen, New Jersey G. O., 3%%...„..................5,000.00 City of Royal Oak, Mich. Ref., 3%%..____________.... 5,000.00 County of Dakota, Neb. Ref., 2Vfe%..~____________________5,000.00 Lower Colorado River Auth., 3%%....................5,000.00 County of Charlston, S. C. Ref., 2%%...........„1..........5,000.00 City of Lincoln Park Sch. Dist., 3%.....................„. 5,000.00 Salt River Project 3%%____________________________5,000.00 Harris County, Texas G. O., 2%.........................................5,000.00 Southwestern Public Service, 3%........................ 5,000.00 North Shore Gas Co., 3 _______________________1,000.00 Southern Illinois & Missouri Brgd., 4%.............................3,000.00 Illinois Central R. R., 5%............................1,000.00 Armour & Co., Prf. stock, 4*£%......................4,000.00 Collins Radio Corp., Prf. stock, • 2M%_______........... 5,000.00 Central Telephone Co., Prf. stock, * 2^4%_______2,500.00 Signode Steel Strapping, Prf. stock, 5 %„..,..„,.............2,500.00 U. S. Postal Savings, ? ] ........................................1,500.00 'Federal Loan Savings, 3%----------------------------------------2,000.00' City of Joliet, imprv. bonds, * 6%......................3,434.00 I City of Rockdale, imprv. bonds, 6%—................................5,900.00 City of Lockport, imprv. bonds, 5%-------------........ 500.00 City of Calumet, imprv. bonds, 6%----------------837.08 Mortgages, 5%-------------------------------------10,900.00 Checking account ..................................................................................................8,226.87 Skupaj — Total ...........................................................-..............-„4135,297.95 Nabrani asesmenti še ne poslani na gl. urad — Dues collected not yet received.......„...............................................— 1,707.39 Članstvo dolguje — Due from members.............................................. 1,003.86 Dozorele in dotočene obresti — Interest due and accrued.............. 1,532.21 Inventar premičnega premoženja — Inventory --------------------------- 750.00 • Skupno — Total..............................................................................$140,291.41 Neizplačane posmrtnine — Unpaid death claims ......-.................... 563.00 Skupno premoženje — Total Assets..........................................$139,728.41 Nadzornemu odboru bratsko predloženo na pol-letni seji dne 26. julija 1945. Respectfully submitted to the JJoard of Trustees this 26th day of July, 1945. FRANK TUSHEK, predsednik — President FRANK J. WEDIC, tajnik — Secretary JOSEPH KLEPEC, blagajnik — Treasurer. S tem se potrjuje, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, ter vse listine in posojila Družbe. Našli smo, da se vse oopolnoma strinja, in da je vse v najlepšem redu. This is to certify that we examined the books of the Secretary and Treasurer, also all Society documents and investments, and found everything to correspond and in order according to our best belief. ANDREW GLAVACH, 1. nadzornik — Trustee JOSEPH JERMAN, 3. nadzornik — Trustee. Subscribed and sworn to before me this 26th day of July, 1945. (SEAL) ANTON NEMANICH, Notary Public. My commission expires June 10, 1949. 2 : S j Dopisi lokalnih i društev i • • • (HMM*MMM*MtMMMM«H«»HMH»l DRUŠTVO SV. IVANA KRSTfTELA, ŠT. 13 DSD Chicago, 111. Zopet se oglašam, sobratje in sosestre, in vas vse skupaj prav prisrčno pozdravljam in vam želim obilo blagoslova pri pridobivanju novih moči za naše društvo in celo organizacijo DSD. Dragi sobratje in sosestre, čas je čimdalje krajši, samo še okoli 50 dni in naš jubilej bo tukaj. Ali si kaj storil ali storila za ta jubilej? Vprašaj se, ko to beres. Ali si kaj storil ali storila v tem oziru ne samo zdaj, ampak vseh teh 25 let? Ce ne, pa le zdaj na delo za novimi člani in članicami. Pokaži se, da si član istega duha, kakor smo ga imeli v začetku našega društva. S pravo bratsko ljubeznijo smo tedaj spravljali nove člane v društvo, svoje prijatelje in njihovo deco. Tako naj vas ljubi Bog tudi zdaj blagoslovi. Pa še drugič kaj več. A. Glavach, podpredsednik. Dodatno: Dragi mi sosed Joseph tam v Montrealu, pa se mi kaj zglasi, kako se kaj imaš tam. Pa morebiti se kdaj snide-va. --O- DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ST. 11 DSD Pittsburgh, Pa. Vse članstvo našega društva vabimo na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 12. avgusta v Slov. Domu na 57. cesti. Znano vam je, da se naše seje začnejo točno ob pol deseti uri dopoldne, pa kljub temu nekateri prihajate prezgodaj, drugi pa prepozno, največ pa vas je takih, ki ne pridete nobenkrat; večkrat se zgodi, da sploh ne moremo otvoriti seje, ker ni zadostnega števila udeležencev. Naprošeni ste toraj, da upoštevate vsaj to, kar sami določujete na svojih glavnih letnih sejah. Odbor mora voditi društvene posle kot mu članstvo odloči, na noben način pa ni mogoče začeti s sejo, če ni zadosti članov navzočih. V nadi, da bodo vsi od sedaj naprej bolj upoštevali društvene sklepe in prišli na sejo v nedeljo 12. t. m. in vse bodoče seje, dokler bodo živi, vse članstvo pozdravlja Tajnik. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio programski se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj . preko radio postaje WGES v ChicagL — CARTER ZDRUŽENIH NARODOV (Nadaljevanje s 3. strani) poročilo Varnostnega Sveta. Člani tajništva so smatrani za "mednarodne civilne služabnike". 16. poglavje RAZNA DOLOČILA: Določajo vknjižbo pri tajništvu vseh pogodb, sklenjenih po članih-r.arodih po pristanku na Carter, in določa se, da se nevknjižene pogodbe ne smejo spravljati pred organizacijo. Daje članom organizacije predpravice in potrebne zaščite, ki so potrebne za njihovo delo. 17. poglavje PREHODNE VARNOSTNE ODREDBE: "Pet Velikih" se mora posvetovati med seboj in z drugimi narodi glede vzdrževanja mednarodnega . miru in varnosti med časom delovanja Carterja. 18. poglavje DODATKI: Dodatki se sprejemajo, kadar so odobreni po dvetretjinski večini Zbornice in sprejeti in odobreni od dveh tretjin Združenih narodov, vštevši Velikih Pet. Določa predlog za sklicanje zborovanja, ako bi ne bilo nobenega zborovanja pred desetim letom Carterjevega delovanja, in oskrbi tako zborovanje, če je tako želja večine Zbornice in katerih koli sedem članov Sveta. 19. poglavje ODOBRITEV IN PODPIS: Carter postane veljaven, kadar je odobren od Velikih Petih in od večine drugih podpisanih držav. Carter se vloži in shrani v arhivih vlade Združenih Držav. Pravilnik Mednarodnega Sodišča Določa 15 članov, izmed katerih ne smeta biti nobena dva iz ene in iste države. Določa, da, se morajo člani izvoliti iz obefi, Zbornice in Sveta. Upostavi najvišjo službeno dobo devetih let, določa pravice in omejitve sodnikom in določa sodno postopanje in sodno oblast. Pojasnila: Označba "Veliki Trije" pomeni glavne tri velesile : Anglija, Rusija in Združene Države. Označba "Velikih Pet" I pomeni pet velesil: Anglija,j Francija, Kitajska, Rusija in; Združene Države. -70- • ODZIV NARODNIH SKUPIN V ILLINOIS PRI 7. VOJNEM POSOJILU Chicago, 111. Frank E. Pofanti, podpredsednik oddelka narodnih skupi^ tpfii illiiftiiškem odboru? vojne finance sporoča, da je pri 7. vojnem posojilu večina skupin prekoračilo svojo kvoto. To j je že šesto vojno posojilo, ki so: narodne skupine v njem nasto- f pile, in vsako pot so prekoračile svojo kvoto. PREGLED ODZIVA PRI 7. VOJNEM POSOJILU NATIONAL GROUPS DIVISION WAR FINANCE COMMUTE OF ILLINOIS SEVENTH WAR LOAN Group Quota Am't Sold Albanian ........$ 17,500 $ 21,500 Arabian ........... 25,000 26,650 Armenian........ 200,000 380,000 Assyrian __________ V —.— 35,000 Austro- Hungarian „ 1,000,000 1,020,100 Belgian ___________ 250,000 250,000 British.............. 1,000,000 1,157,725 Chinese__________ 100,000 2,842,000 Czecho- slovakian ....10,000,000 23,973,298 Danish_______________ 50,00 177,000 Filipino__________ 500,000 300,000 Finnish ............ 75,000 142,904 French.............. 500,000 478,775 German............ 1,000,000 1,828,025 Greek ..............16,000,000 17,484,250 Hungarian ...... 300,000 313,450 Irish.................. 400,000 410,200 Italian ............. 2,500,000 2,320,000 Latvian ............ 10,000 10,035 Lithuanian ...... 4,500,000 10,154,067 Luxembourg .. 100,000 465,775 Netherlands .... 500,000 594,457 Norwegian ...... 400,000 239,767 Polish ..............20,000,000 18,575,000 Romanian ...... 150,000 206,199 Russian ............ 300,000 389,850 Serbian __________ 600,000 608,950 Slovak League of America.. 2,000,000 950,000 Swedish .......... 300,000 369,000 Swiss ............... 25,000 36,425 Syrian ............ 275,000 308.275 Ukrainian........ 200,000 230,000 | Yugoslavian .... 2,750,000 2,500,000 ' National Groups Booth Women's Division ...... 2,500,000 1,648,301 $68,527,500 $90,450,530 —'-O—- ATOMSKA BOMBA (Nadaljevanje s 1. strani) "uranium 235", znajo do zdaj zdrobiti- Rude, ki se iz nje pridobiva uranij, je malo na svetu in jo imajo le Amerikanci in Angleži, največ Angleži. Kratka primera. Atomska bomba, kakor so duzdaj samo eno spustili na Japonsko, je menda čisto majhna kroglica, pa ima v sebi več razstrelilne silo kakor 20,000 ton dinamita. Več kot 2,000 največjih briti-ških bomb, 11 tonskih "blockbusters" oi bilo treba, da bi napravile isto škodo. Priti bi moralo kakih 2,000 zračnih trdnjav naenkrat, da bi napravile podobno škodo kot ena sama atomska bomba. Ista sila, katero se jim je v Ameriki šele pred tremi tedni prvič v zgodovini sveta posrečilo toliko obvladati, da so tedaj mogli poskusiti prvo uporabno atomsko bombo, bo v kasnejših letih popolnoma prenovila vso i industrijo, vse življenje. Nadomestila bo olje, premog, gonilno silo vodopadov. Mala edini-ca v hiši bo to grela, dokler bo hiša stala. Mala edinica v avtomobilu ali letalu ga bo gnala brez vsake obnove, dokler se ne j bo obrabilo. Toda prej bo treba še marsikaj iznajti in obvladati, kar danes še ne morejo. mehzTšmeh MB--------I , V SOLI Učitelj: "Ce pustiš košček železa na dežju, Jurček, kaj se bo z njim zgodilo?*' Učenec: "Zarjavel bo." Učitelj: "In kaj bi se zgodilo z zlatom?" Učenec: "Izginilo* bi." NERAZUMLJIVO "Ko sem bila snoci v kinu," pripoveduje nadobudna hčerka svoji materi, "je neki gospod ves čas buljil vame." "Kje je pa sedel?" je vprašala mati. "Dve vrsti za menoj!" . DOBRO VINO r Gost: "Ali imate še zmerom tisto črno dalmatinsko vino kakor zadnjič?" Gostilničar: "Da, gospod, bodite brez skrbi." Gost: "Potlej mi prinesite kislo vodo." . r . ' > * .*' A 'v'N* O- Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.", imajo ved-. no dober uspeh. Chicago's pioneer Mving miH-♦u+ion i* open to you 24 bourt • dty—if yog »n by moit. Yo«r corner mail bos u o teller's window. If« patriotic to save by mall, for it saves tim«, tiros and gasollna. WAR WORKERS who ara too b«sy to come Is parson or whose hours make it impossible, find , wving by mail the answer to their ; problem. Savings share accounts insured up to $5,000 by United States Gov't Instrumentality. -Est. 1^8 Resources $17.000,00« Pristopite k dr. sv. jožefa, itev. 53, K. S. K. J. d V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do £5. leta. • FRANK JERINA, predsednik, JOSEPH ZORC. tajnik, 1045 Wads worth Av«_ - ' No. Chicago, UL ' ANTON BESPALEC. SR.. blag. DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, KSKJ. CLEVELAND. OHIO @ J • ' Odbor za teto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jos. J. Nemanich. 7505 Myron Ave. Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih £taxe šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v m c sera. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od; rojstva do 16. leta. . ! tailor BUS H ELM AN Steady year'round work Good working conditions Very good wages ' Post war security Apply at once gassmans 3014 EAST 92nd STREET Phone: REGent 1800 pressers Steady year'round work Good working conditions Post war security Apply at once gassmans 3014 EAST 92nd STREET Phone: REGent 1600 _ > stenographer Needed at once! Also Girls for addressograph Machine and General office work Good Salary Pleasant working Conditions -Permanent PosttWar Future Appty now sheridan electronics 2650 S. MICHIGAN AVE. service men On. leave employed by the hour for any period of time you wish to work. GOOD WAGES Work any hour between 8 a. m. to 2 a. m. STEEL WAREHOUSE Good working conditions Essential w%r work Paid by the day central steel and wire 2924 W. 51st help! = help! help! CONGRESS HOTEL NOW HIRING! Maids, Inspectresses, Linen Room Helpers, Cleaning Women and Window Washers, Housemen See Mrs. COWAN 500 S. MICHIGAN AVE. m-e-n NEEDED FOR GENERAL FACTORY WORK IN PLANT M A N U F ACTURING NEW TEXTILE BAGS Essential Industry No Experience necessary Good Salary Group Insurance & Sick Benefits Apply central bag And burlap co. 4515 S. WESTERN BLVD. What will you be doing after the war? SECURE A WELL ESTABLISHED FUTURE NOW WITH A WELL ESTABLISHED CO. WE NEED AT ONCE QUARRY DRILLERS GENERAL QUARRY LABORS ' at McCOOK QUARRY d0lese & shepard co. ROUTfe 66 Phone: ROCkwell 9488 or CENtrsl 9488 ATTENTION TIRE SERVICE KEN! We have 4 PERMANENT jobs with FUTURE POSSIBILITIES for steady, reliable men with truck and passenger experience. Working conditions are excellent. { 1 48-Hour Week — No Sundays — "Get Set Immediately? ' ™ goodyear sehvlrir^ 1520 W. 35th ST. VIRginia 1300 I RUSIJA OBJAVLJA VOJNO JAPONSKI JLC (Nadaljevanje a 1. ajtrani) V Londonu so z radostjo sprejeli to vest, tako v Parizu in v večini drugih prestolnic. So pa tudi nekateri, ki rusko obsežno poseganje v svetovne zadeve gledajo z neko sumljivostjo. Ne boje se toliko Rusije, pač pa njenega političnega in gospodarskega reda. Ruske armade prodirajo v Mandžurijo Iz Moskve pravi poročilo od četrtka jutra, da so ruske oborožene sile, ki štejejo korog 1,-200,000 mož vpadle v vzhodno Mandžurijo. Ruski letalci so začeli z napadi deset minut po polnoči v četrtek jutro. Pehota in druge edinice so sledile na kopnem. O uspehih prvih napadov in operacij poročila še ne omenjajo. > • Vstop Rusije v vojno proti Japoncem bo vsekakor zelo pospešil hitri zaključek vojne. A-merikanci bodo najbrže dobili pravice za letalske baze na sibirskih obalah in to pomeni zračne napade na Japonsko od vseh strani. Japonska je zdaj popolnoma obkrožena. Edini izhod, ki ga ima je takojšna brezpogojna udaja, ali pa popolno iztrebljenje japonskega naroda in uničenje njihove dežele. Japonski vojni lordi so s svojo neiskreno potuhnjeno naravo zašli v težave in žalostni konec, kakoršnega sta bila deležna Hitler in Mussolini. Lahko se povdari, japonskega militarizma je konec. Konec tudi njihovega fanatčinega . šintonizma, ki je vzgajal Japonce kakor je, da je njihovi cesar "božji sin". Ta nesreča, v katero so zapeljali japonski narod njihovi militarist! bo najbrže odprla japonskemu narodu oči, da bo obračunal z militaristično kasta, ki • w ga je izkoriščala in držala v svojem fanatizmu. Amerikanci vrgli drugo atomsko bombo Otok Guam. — Ameriški letalci so vrgli na mesto Nagasaki drugo atomsko bombo v četrtek opoldne po tamkajšnem času. Mesto šteje okrog 275,000 prebivalcev. Posledice še niso znane, a so gotovo usodne, kakor so bile za mesto Hiroshimo. Med tem bombardira otok Honshu več kakor 1000 ameriških težkih bombnikov. Napadi stalno nadaljujejo. _ -o- GIBANJE TRŽNIH CEN Chicago, 111. — OPA urad je umaknil določene cene na tomatoes. Nastavil pa je višino cen za jabolka 14c funt. Solata nad 14 unčev 16c glava. Breskve so v ceni znižali za lV^e. Grozdje z 18 na lic funt. Tudi več druge zelenjave je znižane v ceni. Blfiiii^OiatSBl 'JI I I11 tam izkusilo, kako strašno je, ko človek znori. Malo pa nori ves svet, in to je globina nemškega duha, da je Nemec Schiller povedal to že, ko je vse pričakovalo, da jutri napoči med človeštvom rajska doba. Narod znori, pa se ne uniči, in kadar se iznori, se zopet vrne, povrne, spametuje. Upajmo, da bo tako pri Nemcih, in noreli in še norijo neki tudi med nami Slovani, upajmo na po-vratek. ,"Ne mara z nikomer občevati! V Bade-nu smo imeli dovolj družbe in moja sestra si je mnogo prizadevala, toda vse zaman!" "S pritiskom na človeka, ki se z vso dušo protivi siljenju, ne bomo zlahka dosegli, da se odloči za tujo družbo!" Harro skoči pokoncu. Knezov obraz sli-Či prepovedni dešcici . . ► Pozor! Previdnost! Prepovedana pot! "Rad bi vam, presvetli, nekaj pokazal, kar mi je izročila princesa. To je umetnina, pa tudi listina! Srce se je tu skušalo pogajati s svojo usodo!" S temi besedami vzame Harro svitek ter ga razprostre^po plošči iz mahagonijevega lesa. — Knez ga osuplo pogleda. Saj ni prišel, da bi si ogledoval vezenine! Toda brž je spoznal po po svetlih barvah in čudnih potezah, da ima pred seboj delo svoje hčerke. Kar vzdihne Harro: "To je veliko, imenitno delo! Je izredne krasite! Tisočero in tisočero vbodi j a jev* je bilo k temu potrebnih." Brž odgovori knez: "Rožam ari j a je zelo spretna. To je res lepo! Toda nekaj mrkega ima ha sebi! Vi imenujete to umetnino! — Vi že morate to vedeti! Meni se dozdeva tale črni trak v sredini dokaj krut!" "Presvetli, začniva z robom! Posamezni rožni listi. — Temnožametni, nežnorožna-ti, veselorumeni, toplordeči, kot mlada kri, vsi kapljajo od .zlatih src in padajo kot snežinke proti robu. — Tale roža ima samo še en list. Toda, ako natančneje pogledamo, vidimo, da je njen zelenobeli konec tudi že ločen od nje. Z drugimi listki bo zdrsel dol proti robu. Vse veselje, vsa ljubezen, vsa radost — vse se je razblinilo, vse je minilo, izžarelo, kakor veli listi vrt: nice, ki se zdaj še svetijo v'krasnih barvah, a potem ginevajo na tleh! Rosne kapljice vise ob njih nalik solzam! Za mestom, kjer sedi roža s svojim zlatim, še ne zbledene-lim srcem, že začenja trnje. — In kako so te vejice s svojim ostrim trnjem zvite, zavite in upognjene! In tule majhen, komaj viden, moder, nežen metuljček. Ta se radi svoje nežnosti in ljubkosti imenuje v Švici dušica! Zaprt je v trnjevo kletko! — In tu znova dušica in tamle tudi! — Tu pa je že obvisela! Komaj je še vidna. Nežna krila ima raztrgana, njih krasna, nežna modrina je zatemnela!" Knez zasleduje z očmi: "Ubogi metuljček! Komaj je še viden v teh mnogoterih potezah!" Knez je vse razumel in ni mu treba nič več vprašati. Tudi ne more grofu očitati vsiljivosti ali nedostojnosti. "Kaj pa s črnim trakom?" "Nekoč sem si ogledal s princeso neko sliko v knjigi "Svet v slikah", ki jo je bfl upravitelj domen nekje izkopal. Ta slika je predstavljala nekega angleškega viteza z.modrobelim čeladnim okrasom. Ta vitez je nosil na svojem ščitu Črn, poševen tram. To videvši je vzkliknila princesa: "Ubogi siromak, izgubil je svojo čast! Hoče se šet boriti, pa ne najde nikogar, ki bi se mu odzval." 1 Ni mi znano, čemu ji nisem tedaj pojasnil, kaj pomenja to znamenje v angleškem grbu. — Nosijo ga mešanci."— To pojasnilo mi je gotovo bilo malo težavno in tako je ostal ta poševni tram dušici v spominu kot znak izgubljene časti. . % Presvetli se še gptovo spominjate častne besede... Tu imamo v vezenini zdaj ta črni poševni tram. — To ni prišit trak, kakor bi mogli misliti, ampak je všit z neštetimi vbodljaji. — Vsak vbodljaj jo je moral neizrečeno boleti! — In nad tem tramom leži rožni venec... Bele vrtnice, tesno privita druga k drugi, brez listja in trnja, kakor jih radi podarimo prijatelju v slovo. Ta venec ni dovršen, hvala Bogu! Manjka še približno ena ped. Tu še tiči igla s svileno nitjo! — Uboga dušica si je pletla svoj lastni mrtvaški venec!... Dušica ne more živeti brez zlatega okra- sa svoje časti. — In tega okrasa jo je oropalo to nedoumljivo zvito trnje. Zato mora radost oveneti, morajo odpa3ti listi od krasnih zlatih kronic." * Zunaj lije dež in zamolkel, tožeč veter udarja ob okno. Knez si podpira laket ter zre v te krasne barve na bledem opalovem ozadju. Glas, ki zveni rahlo nad njim, ni več glas tujca, kateremu je proti lastni volji dovolil nekoliko besed. — Knez je imel priliko zreti nazaj v bližnjo preteklost svojega otroka! — In Harro, ki edini pozna dušico, kot nihče drug, mu je zopet enkrat pomagal v najhujši sili, kakor tedaj, ko mu je bil pri vedel otroka nazaj iz zaledenega zimskega gozda. "Harro, njena prva beseda ob svidenju je bila: 'odpusti mi\ Uvidevam njeno grozno bol radi izgubljene časti, brez katere ne mara živeti.;." "Ali je srce, ki tako globoko občuti in ki ceni svojo čast više nego življenje, vobče sposobno spočeti kak hudoben čin?" "Iz nepremišljenosti, iz nepremišljenosti!" "To ovijalno trnje, v katero se je dušica ujela! Kako se te točno in jasno izvedene poteze vpletajo ena v drugo!" "Kaj naj bi torej pomenila prošnja, da naj ji oprostim?" "Mar ni rayno tale mrtvaški venec huda krivica, katero vam je storila? Dušica po vsem tem ne pričakuje ničesar več od vaše uvidevnosti! Ali ne pomenja ravno to pomanjkanje vsakega zaupanja v vas, velike krivice do vas? Mar se je smela odreči vsaki nadi, da boste vi to čudno zapleteno trnje nekega dne šiloma raztrgali, bodisi še tako bodeče? In to pomanjkanje zaupanja v vas si zdaj hudo očita. — Pozvala je svojega očeta, preden je bilo prepozno!" "Moj Bog! Moj otrok, moj ubogi otrok! Da bi ji jaz bil kaj takšnega prisojal, da bi jo jaz bil smatral sposobno tega grozovito krutega čina! — Rožam ari j a se seveda tudi ni nikdar odkrito branila. Le z nejasnimi besedami je tajila to dejanje. Tudi ni bila nikdar vidno žalostna radi nesreče, ki je zadela mene in njeno mater!" Zdajci je Harro umolknil. O tem, kar je slutil, ni smel ziniti fiesedice. • Knez globoko vzdihne ter končno nadaljuje : "Zdaj pa, grof Thorstein, pojdite z menoj I Rožamarija se vam bo hotela zahvaliti. Uredil sem vse tako, da bi ne izvedela o najinem razgovoru. Gotovo se txy čudila, kje sem tako dolgo, ker se sicer skoraj že ne ganem več iz vile tanko kot jO pred pisano 7/^Mp na omota. Ako želite /fcU ponovno uživati veselje, ^^f FT odpravo zapr* ^l tniške neredno« sti in ponovno fi^^š&SUti l\ udobnost ti« z' ^^^stfll iega želodca ob // istem času — te- //;^vgfitr* // daj d nabavite // // Hoboko „ Ako na marata kopiti tag* v vali aoae« Kini, ptitte po "Spozaajta Hoboko" ponudbo in dobili bo« te— amerikanski slovenec" v jugoslavijo poskusno steklenico DR. PETER'S 1.SCIW OLEJ XJNI-MENTA — antiaep£enhitro pomaga proti bolciirmm rrvir.atlcna ln nevralflija. hrbtnim miJinira bolečinam, za okorela in bolna milice—izključenje in Izvinjaooatl. DR. PETER'S MAGOLO — alkaline po. mara nekaterim aačaanim neredom v želodca kot klallnska neprabavnoat ta pakočico area. 2159 West Cermak Road (ogel Leavitt St.) CHICAGO. ILL. Telefon Canal 3817 OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Ponedeljek, torek, četrtek In petek od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah zaprto. Ob sobotah od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 7:00 zvečer. (Dalje prih.) Dušica - Rožamarija Agues Giinther —. t- Ji M. Tisti "trije" so zdaj v Berlinu l1 P« posvetovanju. Brezdvomno v važno posvetovanje in morda tudi odločevanje. Da bi bilo pravilno. Ves svet je na tem udeležen. Vidim poziv: ljudje božji, moli-j te, da bo pravilno in pravično ^ in trrfjno za ves svet. Prav, prav, mir potrebuje ves svet, in J "kjer Bog ne zida, se trudijo zidarji zaman." Vsi moramo pro-r siti Boga za pomoč, saj je hudo ( na svetu. Vidim pa tudi, da baje ne bo k pravilno in pravično, ako bo tako, kakor zdaj izgleda, pri Poljakih, pri Baltih, na Balkanu, kjer se vse nagiblja na tisto komunistično stran. Well, kadar pravilno molimo, eipravimo: zgodi se volja Tvoja, ^ ako pa hočemo dirigirati voljo božjo tako, kakor se nam pra-a vilno zdi, je pa molitev hudo k slaba. i ★ i Pri konferenci v mestu S an Francisco so se kresale iskre, tudi "mali" so se lahko svobodno in demokratično izražali. Ni bilo slabo, dobro je bilo, ker blisk in grom očistita ozračje. Carter ni noben umotvor, ni po-polen dokument, dober dokument pa je, dasi ostane le človeško delo. Ali bo držal? Mosko-viči so delali tako, da bi nekaj držalo, ako bi tudi carter ne dr-' žal. Moskoviči so tiči. Lord Halifax je govoril za Anglijo, ko je Anthony Eden i obolel na "poljski" bolezni. Saj ' veste, tisti proces v Moskvi. .{Lord Halifax je tip angleškega - diplomata. Ves za vpliv "petih I velikih", ampak vsi "mali" so Angležem pri srcu. In tu gre za i!"rusko.sfero", ki preti razteg- - 'niti še do Trsta in skoroda do > Berlina, in Moskoviči bi bili tu radi sami, in če bi bili sami, bi Angliji tu odklenkalo. Diplo- : matičnih in političnil^in eko-. romskih stremljenj p^Vnihče i rad ne opusti, in odtod angleške I bolečine. I Kako pa Molotov? Pravijo, ; |da govori Stalin, kadar govori, i Molotov. Podvomim. Trdim ce-' lo, da niti Stalin ne govori, kadar govori o svetovnih zadevah, f ker Stalin govori, kakor govori sedanja Rusija, in ta ni več Stalin. Vi sodite, kakor vam drago." Molotov je govoril nezaupne* i in nervozno. Cisto naravno. Ne-! zaupno je govoril, saj dobro ve, da je kar 14 držav nekoč skušalo Rusijo uničiti, pa je zdaj prva pri besedi, in nervozno je ■ govoril, ker sedanja Rusija je šele od včeraj, in še nima dosti izkušenj, kakršne ima Anglija. ★ • Stalin. Sodite ga, če vas srbi. Pravoslavni patriarh je nekaj rekel o Stalin^, posmehujejo se mu. Menda je bilo tedaj, ko se I je iznenadno obrnilo proti Nem-j cu in je strah prihajal v nemške i kosti proti Rusom. Videli so 1 Nemci, da' pride lahko do njih ( uničenja, saj so brezdvomno nameravali uničiti Ruse, in bi | jih bili, ko bi se vse ne bilo obrnilo narobe. Tedaj je menda Stalin prijel za besedo: "Sovražimo militarično roparstvo in ta 1 duh bomo uničili, ampak ljubi-, mo nemško učenost, pesem, mu- > ziko, godbo, umetnost." ? Tako ; je izjavil in še ponovil. Well, > Stalina hvali, bo odjeknilo. Ni-| čevo. Samole eno točko nemškega umevanja. Schiller je zapisal že davno pred sedanjim pojavom človeške narave, ako zaide. "Gefahrlich ist den Leu zu wecken, verderblich ist des Tigers Zahn, jedoch das Schreck-lichste (les Schreken, das ist der Mensch in seinem Wahn." Ko človek znori in znoreli so v prvi vrsti zadnje dni Nemci. Ste slišali v taboru v Dachauu ? Tudi precej slovenskih ljudi jej Vsem onim, ki so nas izpra-ševali zadnje čase glede pošiljanja lista v stari kraj naznanjamo, da zdaj zopet lahko naročijo list svojim sorodnikom ali prijateljetn. Najprvo kar priporočamo je, da vsak dobi zanesljiv stalni naslov onih, katerim bo list naročil. Za stari kraj stane naročnina za list "Amerikanski Slovenec" $5.00 letno; za pol leta $2.50, Naročnina na mesečnik "Novi Svet" stane za stari kraj $3 letno; za pol leta pa $1.50. Z listoma "Am. Slovenec" in "Novi Svet" boste svojim domačim dopia zelo ustregli in bo to za nje najlepši dar. Uprava "Amer. Slovenec" Hotpolnt! i ELECTRIC KITCHENS j Ranges — Refrigerators — Wash Machines — Cabinet Sinks — in tako dalje. naznanjamo da smo pooblaščeni prodajalci "HOTPOINT" izdelkov, ki jih izdeluje EDISON GENERAL ELECTRIC APPLIANCE CO. __a HOT POINT Dependability Assured by 40 Years Experience. . _ .. Za omenjena predmete sprejemamo /uročila ie sedaj pod ugodnimi pogoj L Pridite, da Vam pokažemo slike in pojasnimo ugodnost uporabe istih. Naročila se bodo dostavljala po MEDEN'S HARDWARE 1804 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Tel. Seeley 7838 Imeli bomo ▼ zalogi GENERAL ELECTRIC RADIOS *b4>' v • v _. t^ ■