Naslov — Atidrewr: nova doba 6117 St. ClBir A v«. Cleveland, Ohio. lo’ev! fedniJe ZVer* kaj radi pripo-„1$ 9 inteligenci . e i tovarn;! srečali na svojih 'iški ^ed nJ‘hovimi za- eŽke ,Poseblio zanimive be-W v^°mh’ katerim pripisu-,j|l|^ ti v 0 bistroumnost. Zla- e #ki^ •)lan ter ščitili slonov- j- alas ,^ J6.dvignila s tal in zbe-||| llaj0 • 0,,im mladičem. Odku-ov jQJe v Pragozd. Nekaj slo-||| a jih sPremUalo, petorica 1 Zgubil 0s^ida na straži in se ° ie dolV e°ŠČ0 8ele P°tem> 6fil' '^dičo > l znuk, da je mati z Lev sim na varnem-[ep l>u, j),l.na odraslega slona ne .ki l ,C *>a rad napada mla-'P ^ '° opazoval čre- %e] j n.a paši, poroča, da je n ['»stavi) U<'a'1'’ k° 80 °dvasli slo-»dsii‘ ‘ mladiče na jasi, sami Se „ naPrej v goščavo. Te-lev’ ki ie bil skrit i°ti n '!u’ ‘n se je tiho plazil vi:5S'iWfc J'emu slonu- Mla' že\e(*a n' zal)az^- Lovec ,°^el posvariti z gla-tfPWi slojj nenadoma pojavi R^lun ’ Je ins^nkt^v" l31'vo vožnjo v Ameriko. Jfiik : a nevarnost in se. je Graf Zeppelin je vozil s po-■evV- RKHkontaKn)!včiu) hitrostjo. 45 milj na |W^P *W ' o Š(T hei?af Sta-I 7.annolin nvi'li-Q_ °tiiV'» ^eva so pregnali O )fal 1 ^ m napadalec jo je fa>XjevPlhati daleč v Pra' *, VS(> , ,e v svoji jezi potepat« !Ht, 'ai mu je prišlo pred V ^ J ^ twfrunu je nekoč kara-fff < br«Ma reko. V na-čez vodo so ^ p0Zabili na bolnega Je bil ostal na ,n >'«?' bre'=»- Todej za-l * kli.*°J0 najvcčjo grozo, \rfj } 0v‘t\služabniku mlad ,C IS k 8,1 J« » trobcem. l' di-p ?° g^edali ta prizor, sl0Je^eb- Menili so že, i^'htpi ,,iolnika zgrabil in °Vtie] r Vl-gel v reko ali "'V L8e triu s.Seboj. Toda zgo-, | a^lh,ni n^- Slonic jo je ’ H2aj’ odkoder ie pri- ■‘'Sn, fna'0 slona kot do-s miroljubno žival. 1'°talt.etT1 ni rečeno, da sj’0 tlasPi’otno, so pri-ne n strahovito zdivja. Noi t%ki'niie °djen'ia> «'a je h.p- h''liavb"!cem-.Mla- I ^teri m se .le za’ I ' ^0veka pa spo. J* katerega popi “GRAF ZEPPELIN” V AMERIKI V nedeljo zvečer je dovršil vodljivi nemški zrakoplov ‘Graf Zeppelin” drugo pot čez Atlantik. Pristal je v Lakehurst, N. J. V 96 urah in 19 minutah je preletel 4,175 milj, razdaljo med Nemčijo in Ameriko. Za prvi polet je potreboval okoli 112. Druga vožnja v Ameriko je bila boljša od prve. Vreme je bilo ugodno skoraj vso pot. Graf Zeppelin je imel tudi to pot s seboj 18 potnikov. Vsak je moral plačati $2,000 za vožnjo. Potemtakem je bila vožnja na drugi poti v Ameriko za tisoč dolarjev ceneje. Za prvo vožnjo so morali plačati po tri tisoč dolarjev. Poleg potnikov je zrakoplov prinesel s seboj tudi 15 vreč pošte, G00 kanarčkov, mlado opico gorilo, ter še druge živali in ptiče, katere je naročil neki trgovec iz New Yorka. Preko 15 tisoč ljudi se je nabralo okoli zrakoplovnega polja ter so opazovali prihod mogočnega Zeppelina. S tem so Nemci pokazali, kako hitro so si opomogli po končani vojni. V zraku nadkrilju-jejo druge narode, na morju so pokazali, da imajo naj hitrejšo potniško ladjo “Bremen,” ki je pred kratkim časom dovršila BOGASTVO ALASKE uro. Ko se je Zeppelin prikazal na horizonu, poletelo je v zrak 14 ameriških zrakoplovov, ki so tvorili častno stražo. Na mogočnem zrakoplovu so imeli tudi utihotapljenega potnika, mladega fanta, po imenu Alberta Buschko, ki se je skril na Zeppelin, predno je pričel pot v Ameriko. Met potjo je bil zaprt, dali so mu le vode in kruha. Poslan bo s prvim parnikom nazaj v Nemčijo, kjer bo imel najbrže sitnosti z nemško izselniško oblastjo. -------o------- DESNOSRČNOST Ko se je nedavno neka Mrs, Viola Thoman v St. Louisu morala podvreči neki operaciji •so zdravniki pronašli, da ima žena srce na desni strani. Drugi organi so na normanlih me j stih. -------o------- KAJ POMENI MAVZOLEJ Mavzolej se imenuje nenavadno razkošna in velika grobnica. Ime izhaja od grobnice carijskega kralja Mausolus-a. katero mu je bila dala zgraditi njegova soproga Artemisia. Teritorij Alaska so kupile Zedinjene države od Rusije ieta 1867 za svoto $7,200.000. Površina znaša nad pol milijona kvadratnih milj in podnebje je zelo različno. V sredini dežele znaša večkrat zimski mraz po 60 stopinj pod ničlo, sredi poletja pa se vzdigne gorkota do 80 nad ničlo. Na obrežji pa ima japonski morski tok tako blagodejni vpliv, da tudi po zimi toplomer malokdaj kaže pod ničlo. Ker je dežja v obilici, uspevajo tamkaj skoro vsi pridelki zmernega pasa, izvzemši koruzo. Rast je hitra, vsled dolgih poletnih dni. Alaska ima velike zaloge rudnin, posebno premoga in bakra, pa tudi zlata, srebra in olja. Poleg tega ima velikan ske množine lesa. Zelo važna gospodarska panoga je tam ribolov. V gozdih je mnogo divjačine in vsako leto se eks-portira iz dežele mnogo kožuhovine. Mnogo farmerjev se peča tudi z umetno rejo višnjevih lesic in drugih živali / dragocenimi kožuhi. Med največje bogastvo Alaske pa spadajo nedvomne neke vrste severni jeleni, ki jih je ameriška vlada vpeljala leta 1892. Da se je to zgodilo: je največ zasluga dr. S. Jacksona, zveznfega generalnega agenta za izobrazbo v Alaski. Ia i^Prona^eJ^ domg-čini v Sibiriji, na zapadni strani Behringove morske ožine, dokaj udobno žive od vdoma-čenih severnih jelenov (reindeer), medtem ko so bili Eskimi v Alaski skoro docela odvisni od ribolova. Vlada je na priporočilo dr. Jacksona importirala v Alasko iz Sibirije in severne Evrope več čred severnih jelenov, ki so se hitro množili. Leta 1895 je bilo tam teh živali že 10,000 glav. leta 1920 okoli 200,000, začetkom julija 1929 pa že nad en milijon. Ker so bili Eskimi vajeni le lova, jih ni bilo lahko navaditi na umno živinorejo, četudi reja severnih jelenov ne povzroča nobenega posebnega truda. Eskimi so bili pač navajeni živeti od danes do jutri in niso mislili dosti na bodočnost. Tako so vladni agenti dobili več družin Lapov iz severne Nor-vegije, katerim so poverili upravo jelenjih čred, Ti so vzeli mlade Eskime kot učence za dobo štirih let in jih plačevali s hrano in gotovim številom severnih jelenov. Eskimi, katerih je v Alaski kakšnih 10,000, so se kmalu privadili novi živinoreji, katera jih je zakladala z mesom, mlekom! in kožami. Ko so bili Eskimi preskrbljeni s to domačo živino severa, je vlada pozvala podjetne Američane, da so se lotili reje severnih jelenov na veliko. Pašniki se raztezajo na stotine kvadratnih milj. Na približno 350,000 kvadratnih miljah pašnikov zamore udobno uspevati do pet milijonov glav severnih jelenov. Ta vdomačena živina severa se pase poleti na sočni travi, vrbju, gobah in borovnicah. Pozimi pa živi izključno od gotove vrste mahu. Proti zimi je jako utrjena in tudi skoro nikaki bolezni ni podvržena. Meso severnih jelenov, ki se že zdaj uvaža v precejšnih količinah v Zedinjene države, je . okusno in podobno govejemu. Ker se prebivalstvo kontinentalnih Zedinjenih držav hitro GOLJUFIJE IGRALCEV' Malo je ljudi, ki igrajo samo za zabavo, in jše manj jih je. ki se zavedajo,! da se pri igranju le malokdaj “napravi denar” na lahek 'način. Pro-fesijonalni igralec] ki je navadno vselej goljuf, ima za seboj cvetečo industrijo, ki mu pomaga k “sreči.’| Na vzhodu, srednjem zapa|lu in na pa-cifični obali so to\|ai‘ne, ki izdelujejo na zvit n|ein označene igralske karte, na poseben način izdelane kocke in različne druge priprave! ki omogočajo profesijonalnim igralcem, da dosledno oslcabijo svoje soigralce. Profesijonalni ig|alci si lahko preskrbe karte, katerih okraski na zadnji .irani imajo na poseben način zakrivljene črtice, znana samo jh.jim. Povprečni igralec jih -ne opazi. Dobe se posebne vrste škarje, s katerimi se pristrižejo robovi ali vogali kart, da jih igralec pozna med prsti, kj> jih deli. Posebne priprave,-»omogočijo goljufivemu igraletL da izza pasa ali iz rokavat.dobi pravo karto in se neprave iznebi. To se godi s cisto nesumljivim gibom roke. Prstan! s posebno pripravo na notranji strani roke, drži “pravo” karto v dlani. Dobijo se navidezno čisto nedolžni predmeti, jcot na primer škatljice vžigalic. Taka škatljica ima na enlAtrani ne- pred igralcem, ki deli karte, vidi goljuf v tem zrcalu, kakšne karte so dobili soigralci. Tudi prstan s posebnim kamenom večkrat igra tako vlogo. Pri igranju s kockami se goljufi poslužujejo posebnih elektro-magnetičnih baterij, ki so skrite pod “baro.” Pritisniti je treba samo gumb, pa se obrnejo kocke tako, da je prav. Tudi prozorne igralske kocke so s pomočjo kemikalij tako izdelane, da so na gotovi strani težje. Včasi so celo pike na kockah primerno obtežene z zlatom ali platino. Izdelovalci različnih pripomočkov za “srečo” pri igranju izdajajo letno celo ilustrirane kataloge takih reči. Profesijonalni igralci jih vedo kje dobiti in izrabiti. To je vzrok, da navaden “pošteni” igralec nima navadno nobene prilike, da bi “osušil” profesionalnega igralca. .—o------------- Letalo v vojaški službi. Na Brooks letališču v Texasu so nedavno vprizorili zanimiv poskus, ki je popolnoma uspel. Z velikega bombnega aeroplana so najprej spustili na tla s pa-rašutom opremljeno strojno puško, takoj za njo pa se je s pa-rašuti spustilo šest vojakov .Tri minute potem, ko so pristali na tleh, so imeli vojaki strojno puško že v poziciji in so pričeli z njo streljati. V slučaju vojne bi torej lahko “posejali” strojne puške, z operatorji vred, po najbolj važnih pozicijah. množi in ker se krčijo goveji pašniki našega zapada. je gotovo, da bo treba kmalu večje množine mesa importirati. V prvih vrstah bo tukaj prišlo vpoštev meso severnih jelenov iz Alaske. Vpeljava severnil’ jelenov v Alasko se je izkazala zelo pametno in koristno. Nž ta način se bodo dale koristne izrabiti razsežne pokrajin« Alaske, ob enem pa si je Arne rika s tem zasigurala izdatne mesno rezervo. ŠOLSTVO ZEDINJENIH ZAŠČITMCA NAŠIH ROJA- VSAK PO SVOJE DRŽAV Dve veliki državi, vsaka poseben svet za se. so Zedinjene : države ameriške in sovjetska ; Rusija. Obeležje demokratič- s nega šolstva je, da je res vzgoj- i ni sistem prilagojen interesu 1 najširših ljudskih množic. Nje- i gov poglavitni produkt je pov- . prečen ali “standard-človek,” kakor pravijo Američani, šol- 1 stvo v evropskih zapadnih dr- ! žavah in njihovih trabantih je še vedno zelo individualistično. Njegovo izhodišče sta klasični in krščanski svetovni in življen-ski nazor—vzgoja doraščajo-čega rodu ima tu svojo filizo-fijo, svoj transcedentni z misel. Država naj večjega kapitalizma in države največjega socijali-zma poskušata ubrati nova pota, ki kažejo vero v novo človeštvo. Amerika ne more biti nedemokratična, ker nima tradicij in ne pozna ^duhovne selekcije. Ona je po formi demokratična, obtožuje maso in stremi po čim širši “standardizaciji” naobrazbe. Toda vodilni motiv njenega stremljenja je vcepiti vsakemu doraščajočemu rodu v meso in kri prepričanje, da je Amerika najboljši izmed vseh svetov in da bo ostala to, kar je, samo tedaj, če bo tekma za bogastvo popolnoma svobodna. čisto drugačen tip predstavlja Rusija. Tudi ona je demokratična, tudi ona w prizadej, da zanese naobrazbo v najširše ljudske sloje. Vzgoja pa naj preobrazi ljudstvo v duhu kolektivizma. Ta preobrazba grej nu jno skozi različne faze, zatoj so tudi oblike šolstva le prehod-j ne. Danes vlada diktatura pro-j letarijata in pripravlja “brezrazredno družbo.” šolstvo je tedaj le izraz proletarske kulture. Standardni produkt šolstva je praktično naobražen proletarec. Od tega tipa se cepi cela vrsta specialistov. Potemtaken se Amerika in: sovjetska Rusija ujemata v na-l zoru, da ima šolstvo nalogo, dati najširšim plastem neko standardno izobrazbo, posameznike pa vzgojiti za specijalno de-j lo. Takemu pojmovanju ni namen “šola zaradi šole,” niti “iz-1 obrazba zaradi izobrazbe.” Na-j men je, vzgojiti socialnega človeka, koristnega člana družbe in dobrega delavca za posamezne stroke, naj bodo potem “duhovne” ali “materijalne.” Pridržujoč si, da ob priliki še posebej osvetlimo šolstvo v sovjetski Rusiji, naj za sedaj primerjamo naše šolstvo s šol- ■ stvom Zedinjenih držav. 1 Temeljna razlika m^d ameriškim in našim šolstvom je po inž. Karlu Ficku, čigar izvajanja o ameriškem šolstvu nam ‘ rabijo v naslednjem kot vir, da 1 sta srednja in visoka šola do- ■ stopna ljudem vsake starosti in J različne predizobraz.be, med-i tem ko sta pri nas privilegij ? majhnega števila nalašč za to - kvalificiranih. Iz te osnovne razlike v pojmovanju nalog - srednje in visoke šole izhajajo 1 razne postranske razlike. Tako - so n. pr. učni načrti precej raz- 2 lični, učiteljstvo ima razna / stopnje usposobljenosti in učne o zahteve (standards) so dokaj v drugačne. Zaradi tega ameriš h ko šolstvo glede svojih rezulta-a tov ni na višku. Njegovi vodi-a tel j i se tega dobro zavedajo o obstoji že cela vrsta reformni! e načrto, ki se polagoma uvajaj c !- v prakso. Ko bodo te reform* o končane—in za nje je treba ne (Dalje na 2. strani) KOV V AMERIKI železniška postaja velikega mesta je kot veža ali preddvor novega sveta. Lahko bi jo primerjal tudi mravljišču, v katerega je sunil s čevljem nepreviden gozdar. Raznobarvne figure begajo semtertja, nekatere obremenjene s tovori, druge blagoslovljene s kričavo narodno bodočnostjo. Vsem se nekam mudi. Edino izjemo tvorijo profesijonalni potniki, ki brezskrbno pohajajo semtertja. pu-šijo, čitajo ali zdehajo. Sicer pa je taka velikomestna postaja čudovito podobna mravljišču, kjer važno hite semtertja matice in njih kavalirji, in delavke, obložene z jajčeci, ličinkami in najrazličnejšimi tovori. In ako človek študira obraze na postaji in “obraze” na mravljišču, najde veliko podobnost. Le glede nadebudne mladine je razlika ta, da človeška veka in kriči, mravljinčna pa modro molči. ••S Vlak zdrvi v polnočno temo, teče preko prostranih planjav, kjer valovi koruza ali se širijo sadovnjaki, vinogradi, gozdovi itd. Zjutraj se izluščiš iz vlaka, pa si v drugem velemestu, v drugem svetu. V gotovih ozirih so si velika mesta zelo podobna, v drugih pa imajo svojo izrazito “osebnost.” Način reklame je drugačen, pocestni promet je drugačen, in celo ljudje hodijo drugače. Kdor ima oči, da gle-■dci - ajimi, bo opazil te razlite, ki ga bodo zanimale in morda celo zabavale. Pa se vrže v velemesto. reka ljudi ga zanaša po cestah, ni nihče ne opazi, da je tujec. To je pa tudi logično, kajti pravi Američan ni provinci jalen, ampak se počuti doma kjerkoli, vse od Canade do Mehike, od Atlantika do Pacifika. S* če bi me zdaj-le videli cenjeni čitatelji in še bolj cenjene či-tateljice, kako obupan sedim v glavnem uradu pred type-writerjem, si podpiram glavo in rijem s prsti med redko grivo na temenu, vem, da bi bil de-; ležen njih simpatij. Morda bi mi celo oprostili, če bi to kolono | pustil belo in prazno. Toda več kot 13 tisoč članov me ne vidi, in ne ve, da me je štiri-| devno zapisnikarjenje spravilo l s tečajev, da je moje duševno I razpoloženje podobno tisti bib-| lijski štoriji, v kateri je hiša na i hišo padla. * Kot je iz gornjega odstavka razvidno, oziroma, kot si bodo čitatelji lahko sami sodbo napravili, je bil pisec te kolone pozvan na polletno sejo glavnega odbora. Tam so mu seveda hitro obesili posel zapisnikarja. In bogovi vedo, da je imel kaj pisati. H« , Ako se poleti govori o Min-( nesoti, je nekako samoumevno, da se pri tem misli na počitnice. ‘ Meni niso bili bogovi toliko na-1 klonjeni, da bi jih bil deležen. Res smo nekateri z odličnim ! spoštovanjem sprejeli začasno stanovanje v vili “Carniola,” ki ' je last glavnega porotnika sob. ’ Mantela, toda poletne idile 1 bajnega severa smo bili le v 5 majhnih odlomkih deležni. Le ob večerih smo imeli par ur priliko prisluškovati šepetanju je-' zera in šuštenju brez in smrek, 1 ob jutrih pa nas je naš kuče-J gazda iz pet milj oddaljenega mesta Ely hodil klicat. In vsa ( jutranja idila se je prelevila v e resno sejo in strogi uradni za-n pisnilt. (Dalje na 2. strani) Miss Annie P. Dingmanova i se je pripeljala iz Amerike, da : poseti tudi Jugoslavijo, nakarj: se pelje h konferenci “Vzgoja i odraslih” v Cambridge. Pose- ’ tila je že razne kraje naše do- j movine in si ogledala naše deč- < je dome, javni knjižnice itd. Pred nekaj dnevi je prispela i! tudi v Ljubljano, kjer jo jej: sprejela gospa Copelandova, lektorica angleščine na ljub- : ljanski univerzi. Gospa Copelandova je v svoji znani požrtvovalnosti storila vse, da bo -ostala Slovenija gospodični Dingmanovi v kar najlepšem i spominu. Peljala jo je na Bled, Bohinj in Kranjsko goro. Dingmanovi je najbolj ugajala Kranjska gora, in le s težkim srcem se je ločila od naših planin. V Ljubljani ji je posebno u-gajalo moderno urenejo kopališče športnega kluba SK Ilirije. Dingmanova je izjavila, da bi bilo več takih kopališč potrebnih v Ameriki. Odpeljala se je v Novo mesto, kjer je po-setila rodbino slikarja Jakca. Dingmanova, ki je stalno zaposlena v Clevelandu, je posebno priljubljena pri naših rojakih. Največjo pažnjo posve-| ča deci naših jugoslovenskih iz-j seljencev in skrbi za vzgojo.: Ženam in dekletom, hi prihajajo v Cleveland, je vedimo naj Uslugo tn jim pomaga' pri iska- j nju služb itd. Kot podpredsednica ameriš-j kega kluba umetnikov-amater-jev si je pridobila velike zasluge in za naše mlade slikarje-1 izseljence je vedno storila vse,; | kar je bilo v njeni moči. Tudi za našega rojaka Jakca se je toplo zavzela. Omogočila mu j je vstop v najodličnejše ameriške umetniške kroge. Udejstvuje se tudi v mednarodnem institutu v Clevelandu in po-; maga našim rojakom, če le, | more. | Mr. Božidar Jakac je bili I predstavljen Miss Dingmanovi I prav tisti dan, ko je odhajala iz ! Clevelanda. Zaprosila je sli-1 kar j a Jakaca, da naj ji da na-I slove v Jugoslaviji, da ji s tem i olajša tamkajšno bivanje. Ob-1 enem je bila opozorjena, da naj 1 j obišče gotove lepe kraje v Slo- ; j veni ji, zakar ji ne bo žal. Kakor se vidi iz poročila v “Ju-i tru” in iz osebnega pisma, ka-ijtero je sprejel slikar Jakac, je , I Miss Dingmanova sledila na-j svetu. S tem posetom Miss Dingmanove v Jugoslaviji smo mi Slovenci v Clevelandu nedvomno veliko pridobili. --------o—------ POROKA V KOPALNI OBLEKI i Neka londonsko svatovska , družba je prišla na originalno - idejo, da bi prestavila poročno j slavnost v vodo. Vročina je bila ) huda in ni nič čudnega, če je s stopil pobožni strah nekoliko v i ozadje. Po cerkvenem obredu 3 se je podala vsa družba k ne-c> vestinem očetu na pojedino. - Toda ceremonije v cerkvi so a svate tako izmučile in vročina e je bila tako neznosna, da so j celo nevestine družice v svojih i- lahkih oblačilih izjavile, da ne i- morejo strpeti v zaprtem pro-i* štoru. V tej situaciji so sprejoi: ; z navdušenjem predlog enegt: h izmed svatov, da bi se šli v rib o nik v parku kopat. Gospodje e in dame so si oblekle kopalni: kostume in skočile v vodo. Tan šele se je razvilo pravo slavje suje mož, ki je sledil trojici slonov v pragozd. Ena izmed živali je bila bolna. Ostali dve sta jo spremljali, in sicer sta ji korakali ob strani. Bolnik je na poti omagal. Spremljevalca sta legla k njemu, da se spočijejo vsi trije. Toda ko so hoteli vstati, se bolnik ni hotel ali pa ni mogel dvigniti. Tovariša sta mu “prigovarjala” in sta poskušala vse mogoče brez uspeha. Naposled je eden izmed slonov odšel. Drugi, ki je še bil pri bolniku, je začel najprej oklevati in ko je videl, da bolnika ni mogoče spraviti pokonci, da je zabodel s čekani do smrti ter ga tako rešil pred groznimi mesarskimi kremplji leva. Ni dvoma, da ta “umor iz sočutja” govori o visoki inteligenci živali, ki uživa simpatije vseh izkušenih raziskovalcev črnega kontinenta. “JVo-Va “Doba” %. GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. J? IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement YELLOWSTONE PARK NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 32 NOVI PROBLEMI Čas prinaša vedno nove probleme posamezniku, kot človeštvu v splošnem. V naravi vidimo, da letni časi in vremenske izpremembe prinašajo nove probleme rastlinam, živalim in ljudem. Najbolje izhajajo tista bitja, ki se novim problemom znajo najhitreje in najbolje prilagoditi. Dru gačni so problemi rastline v suhem ali mokrotnem vremenu, v hladnem ali gorkem letnem času. Isto velja skoro za vse živali. Človek srečuje nove probleme vse življenje, od rojstva do groba. Vsi vemo, da so problemi otroka drugačni od problemov odraslega človeka ali starčka. To velja v splošnem. Posebej pa srečujejo posameznika zopet posamezni problemi. Moderna civilizacija ustvarja zopet tisočere nove probleme za posameznike, za cele narode in do gotove meje za vse človeštvo. Vedno se je torej treba učiti, vedno je treba v prenavljajočih se razmerah iskati najprimernejših poti k uspehom. Noben problem ne more biti v vseh podrobnostih rešen za daljšo dobo v bodočnost. Vedno je treba kaj izpremi-njati, popravljati in izboljševati. Potrebe izprememb pa najdemo, če s paznim očesom sledimo i.zpreminjajočim se razmeram, in skušamo ugotoviti njih vzroke in posledice. Naše podporne organizacije so žive skupine, okoli katerih se razmere neprenehoma izpreminjajo in ki so tudi same podvržene izpremembam. Čimprej opazimo te izpremembe, tem bolje je za organizacije, ker moremo te izpremembe tem prej koristno izrabiti. Konvencije naših podpornih organizacij, ki se vrše na vsaka tri ali štiri leta, niso radi forme in zabave, ampak se ■vrše radi potrebe. V teku treh ali štirih let se marsikaj izpremeni, torej pravila, ki so bila sestavljena pred to dobo, v mnogih ozirih ne odgovarjajo več novim razmeram. V teku časa se tudi izkaže nepraktična marsikatera določba, katero smo prvotno smatrali za dobro. Skoro vse organizacjie imajo torej v svojih pravilih določeno pravo direktne zakonodaje, da je mogoče gotove točke pravil izpremeniti tudi v medkonvenčni dobi potom iniciative in splošnega glasovanja. Poleg tega imajo glavni odbori skoro vseh podpornih organizacij pravico, da sami odločajo o problemih manjše važnosti, ki se pojavijo v organizacijah. To se godi na četrtletnih, polletnih, letnih ali izrednih sejah glavnih odborov. Zborovanje glavnega odbora J. S. K. Jednote, ki se je vršilo v glavnem uradu J S K J od 27. do 31. julija t. 1., se je bavilo z mnogimi problemi, ki so jih prinesle izpreminjajo-če se razmere. Nekatere teh problemov je glavni odbor sam rešil po svoji razsodnosti, glede drugih pa je osvojil iniciativne predloge, kateri bodo v doglednem času predloženi članstvu v presojo. V interesu članstva je torej, da pazljivo čita zapisnik polletne seje glavnega odbora, ki bo v kratkem priobčen v uradnem glasilu, kakor tudi, da posveti vso pozornost iniciativnim predlogom, kadar bodo isti predloženi članstvu v presojo. -----------o----------- dnevna otroška ZABAVIŠČA V Združeni hDržavah imamo kakih 600 dnevnih otroških zabavišč ali oskrbovalnic (day nurseries), v katerih matere-delavke morejo pustiti svoje otroke čez dan. V najboljših zabaviščih so otroci pod nadzorstvom specijalno osposob-Ijenih žensk. Ob enem irjiajo otroci tudi zdravniški nadzor, število otrok v takih oskrboval nicah šego od 20 do 100 za vsako in starost otrok od par mesecev do desetega leta. V večini oskrbovalnic mati plačuje, kolikor more plačevati. Povprečno plačilo je 25 centov na dan. Niti ena izmed teh ustanov ne pokriva svojih stroškov iz teh plačil. Večji del stroškov se poravna potom privatnih prispevkov. Vsaka dobra ustanova pazno izprašuje družinske prilike, predno sprejme otroka. V pr- vem redu so bile te oskrboval nice ustanovljene, da pomagajo materam, ki si morajo poiskati delo za vzdrževanje družine. Neke ustanove sprejemajo le otroke gotove veroizpovedi ali narodnosti. Večina jih pa ne dela nikake razlike v tem pogledu. Glavno delo otroških zabavišč je šola. Vključeni so o-troci od dveh do petih let. Seveda se poduk ne tiče čitanja in pisanja, niti običajnih šolskih predmetov. Te šole se naslanjajo na načelo, da je predšolska doba za otroka ogromne važnosti. Učijo otroke pravilne navade. Podučujejo se, kako naj bodo vzajemno znosljivi, kako naj se privadijo koristnim zdravstvenim navadom, čiščenju zob in snagi. Otroci se igrajo pod nadzorstvom. Matere se obveščajo o obnašanju in napredku otrok. FLIS. (Piše F. K.) (Nadaljevanje) Vseh znamenitosti te doline se ne more našteti, ampak se jih mora videti. Samo v tem ba-sinu se nahaja preko 650 vročih studencev velikega in malega kalibra. Tukaj se nahajajo studenci, ki imajo široko zevajoča brezdna, ki dosegajo globočino 50 čevljev in še več. Človek z nekakim strahom prvič zre v globočino, iz katere se valovito in sikajoče dviga kot krop vroča voda. Izmed vseh vročih studencev v tej dolini se najbolj razlikujeta dva. Prvi se imenuje “Excelsior,” drugi pa “Prismatic Lake.” Excelsior se nahaja prav pri reki na mali višini. Odprtina na površju meri 330 čevljev daljine in 200 širine. Ko se približate temu orjaškemu nabavnemu kotlu ter pogledate v globočino, opazite kakih 20 čevljev nižje strašno vrvenje vroče vode in sopare, ki se neprestano dviga in pada, kar povzroča, da teče cel potok vroče vode po bregu v reko. Včasih je dim sopare tako gost, da ako ni vetra, se sploh ne more videti vode. Nehote prime človeka bojazen, da se bo vsak hip krop dvignil visoko v zrak in uničil vsako življenje, ki se nahaja v bližini. Ali to se že od leta 1888 ni zgodilo. Oblasti, ki imajo park v oskrbi, pravijo, da je gospod Excelsior,, kar je zgodovinsko znano, zadnjič svojo jezo izbruhnil in njegova nevolja je bila tako silna, da je izmetal vso svojo ogromno količino vode, in še kamenje do 300 čevljev visoko. Od tega časa sem pa se je toliko potolažil, da le silno kadi in godrnja globoko pod zemljo. Morda pa se mu bo še katerikrat kihnilo, ali takrat jaz ne bi bil rad zraven. Nedaleč od znamenitega Ex-celsiorja se naha Prismatic Lake, ki je zaradi kristalno rožnatih tal ali dno, katero se pokazuje v vseh krasno promi-nentnih barvah, eden naj lepših velikih studencev v parku. Tukaj je voda samo precej gorka, ali ni vroča. Nihče naj ne pozabi na to znamenitost višnjeve, zlato-rumene in druzih barv, ki jih tukaj meša narava sama. Bliža se poldne in treba je iti naprej. Človek en dopoldan lahko veliko vidi, ali tukaj se vsega ne more videti, vzelo bi več dni. Takoj pred nami se nahaja Upper Geyser Basin (gornja dolina). Površina te čudovite doline meri eno kvadratno miljo in pol. Po sredi te doline teče “Fire Hole River,” ki odvaja vso vodo te doline. Takoj na tem malem prostoru se nahajajo vsi najmogočnejši “geyserji,” kar jih je kdaj videlo človeško oko. Tukaj ne raste nobeno drevo in sploh ni-kaka rastlina. Tla so vsa pokrita z nekako temno-sivo tvarino. Vsak vroči studenec ima nekako svojo višino, kar daje dolini obliko valovitosti. Težki, po žveplu smrdeči oblaki dima skoro vedno to dolino napol zagrinjajo. Tla se nalahno tresejo in čuje se globoko podzemsko grmenje. Med naj silne j še metake vročega kropa in sopare se tukaj prišteva “Giant and Grant Geysersta dva vroča studenca mečeta do 300 čevljev visoko v zrak. Zal, da so njune predstave jako neredne, morda komaj na vsake tri mesece enkrat. Zato jih zunanji človek le redkokdaj vidi. So pa drugi geyserji takoj zraven, ki redno igrajo, kakor “Riverside” in “Daisy.” Brez dvoma naznamenitejši vrelec parka je “Old Faithful.” Noč in dan, na vsakih 60 ali 70 minut ta mogočni vrelec meče soparo in krop do 200 čevljev visoko, in sicer kake tri minute. Tudi jaz sem prisostvoval tej divni naravni prikazni nekako ob eni uri popoldan. Vselej, kadar se “Old Faithful” pripravlja na igro, se čuje globoko podzemsko pokanje in hropenje. Voda prične brizgati iz odprtine na vrhu, in končno se dvigne v zrak mogočen beli steber sopare in vode, kar traja za tri minute. Cuje se cel potok vode, ki dere po bregu navzdol, in zopet je vse končano. Stotine ljudi, ki so opazovali ta naravni pojav, zopet hiti vsak svojo pot. Komaj sto korakov od vrelca se nahaja znameniti “Old Faithful Hotel.” To je ena naj večjih zgradb iz neotesanih hlodov na svetu. Sredina tega poslopja sega do 8 nadstropij in ima na vrhu velik električen reflektor, s ka terim razsvetljujejo dolino. Najina pot sedaj vodi preko gozdnatega hriba proti velikem jezeru. Na kamenitih tleh ob potoku se vidijo okamenele stopinje srn, kar znači, da je bil tukaj kamen še mehak, ko so že po njem hodile srne. Mrzlih studencev se nahaja vse polno ob cesti in njih voda se po dobrem okusu ne da primerjati z nobeno v Mississippi dolini. Na vrhu tega grička se zopet nahaja velika zanimivost, to je, da voda iz enega malega jezera teče na eni strani v Atlantik, in na drugi v Pacifični ocean. Na robu gozda se tu in tam vidijo medvedi, ki sedijo na podrtih drevesih, prav kakor človek, oziroma berač, ki prosi miloščine. Vsak ima silno veselje, če more vzeti slike medvedov. Zato tudi midva ustaviva avtomobil ter ponudiva mlademu medvedu štruco kruha. Medvedek, brez obotavljanja pride, stopi na stopnjico avtomobila, vtakne glavo skozi okno in pridno hlasta kruh iz roke mojega prijatelja, med pa imam jaz dovolj časa za slika ti, in slikali so ga še drugi. Medvedom dajati kruh iz roke, pa ni posebno priporoči ji vo. Pripetilo se je že, da je medved s taco udaril, ako si mu prehitro roko odmaknil. Oblasti parka svarijo, da ne iz roke dajati medvedom ničesar. Čital sem poročilo “park man-agerja,” ki piše, da je lansko leto nekdo iz Chicaga izgubil ves zadnji del svojih hlač in še nekaj kože, ko se je preveč približal mladičku, katerega je hotel fotografirati. Medvedi dajejo turistom silno veliko zabave, in jih je tudi skoro povsod videti v parku. Že samo to je veliko vredno. Najina pot se sedaj vije v podobi velikega svedra v dolino, po kateri se razgrinja valovita površina Yellowstone jezera, ki meri po dolžini 36 milj. Na tej širni vodni gladini se vidi mnogo zelenih otokov, na katerih gnezdijo velike povodne ptice, prav kakor pred tisoč leti, ko je še beli človek bival globoko doli v Aziji. To je menda v Združenih državah edino veliko jezero, katerega beli človek ni pokvaril in onesnažil. Na obrežju velikega za-padnega zaliva se zopet nahajajo vroči vrelci, katerih znamenitost je ta, da se nekdaj tu lovili ribe iz jezera in kar vtikali v vroči studenec, pa so bile kuhane, ne da bi se kaj iz mesta premaknili. Na tem mestu tudi prihaja v park cesta od juga, in sicer skozi Rock Springs, Morane in Jackson Hole, Wyo. To je ena najbolj romantičnih poti, kar jih vodi v Yellowstone park, in je tudi bila komaj dogotovljena pred nekaj leti. Na omenjeni cesti si lahko ogledate Grand Titon pogorje. Grand Titon peak se prišteva med naj krasne jše snežnike v Združenih državah, in po mojem mnenju nadkriljuje Mount Rainier v Washingtonu. Višina Grand Titona .je 13,700 čevljev. Kdor hoče videti ameriški “Mutterhorn,” naj pride v park po tej poti. Na mali višini pri Yellowstone jezeru se nahaja prostorni hotel z vsemi stavbami in prenočišči. Prav pri izviru Yellowstone reke pelje cesta preko mosta proti Cody, Wyo. To je takozvani vzhodni vhod v park. Ta pot pelje nekaj časa po zeleni travniški ravnini, nakar se prične naglo dvigati in se v drznih, a mojstrski izpeljanih ovinkih povzpne do vrhunca, ki se imenuje Silvan Pass. Osrčje te lepe gorske višine krasi srebrno čisto Silvan jezero, katerega hladno vodno gladino nežno božajo očetovske sence Silvan pogorja. Težko je človeku, ko se poslovi od te slikovite pokrajine, ko neizprosna pot vleče dalje proti Shoshone in Cody v civilizacijo. Vrnimo se zopet v park Grand Loop,” cesta zaokroži sedaj proti severu in teče med nizkimi golimi hribi proti Grand Canyonu. Na reki, ki tukaj počasi teče po dolini, plava mnogo rac in gosi, videti je tudi par ponosnih belih labu-dov, ki še iščejo večerjo, predno bo nastopila noč. Pred nami se prične odločno črtati teman gozd. Sliši se nerazločen šum od človeških bivališč. Preje mirna gladina Yellowstone reke postaja drveči veletok. Pot sedaj zavije preko visokega zidanega mosta do Grand Canyon hotela, in potem še kako miljo dalje do ka-menitega pomola nad prepadom, ki se imenuje “Artist Point.” Srce postaja nemirno pričakovanja, ko se človek prvič bliža visoki zidani ograji in pogleda v več sto metrov globoki zevajoči prepad. Silne pe-stro-barvne stene, pravkar po-Ijubjajo zadnji žarki zahajajočega solnca. Globoko tam doli v prepadu so že zavladale temne sence, ki se proti sredini krasno družijo z rudečimi in potem živo rumenimi in še raznimi drugimi barvami, katere skušajo s tega mesta posneti razni slikarji. Višek tega naravnega amphi-teatra pa tvori veliki Yellow-ston vodopad sam. Preje par sto čevljev široka struga se sedaj stisne med dve veliki ruja- vi steni. Zdi se ti, da voda za en hip pošto ji, predno z enim silnim skokom plane v sto me-tersko globočino. Z orjaško silo vdarjajo slapovi ob temno zelene stene na dnu vodopada, a trdi kamen jih še hujše odbija in kruši, da se kot lahna megla dvigajo visoko v zrak in zopet v miljon curkih polzijo nazaj v razburkano reko. Nehote se človeku dozdeva, da se tukaj bije neizprosen boj močnejšega, in se bo do konca dni. Spodnji vodopad “Yellowstona” je 309 čevljev globok. Akorav-no ni morda na svetu največji, je po syoji naravni krasoti in slikovitosti najlepši. Komur je bila dana prilika in si tega ni ogledal, on je v svojem življenju nekaj zamudil. Skoro je bilo žal meni in mojemu prijatelju, da so naju objele nočne sence in se je bilo treba od prepada posloviti ter zlesti pod odejo. Jutro je nastopilo hitro in zopet ogledujemo okolico, ki je nadvse zanimiva tudi zaradi živalstva. Medvedov se vidi vse-polno po poti, in prosijo hrane. Vidijo se velike rujave medvedke, za katerimi tekajo po eden ali dva mladičkka, katere čuva skrbno materino oko. Medvedke so na glasu kot dobre matere, a disciplina pri njih je pa stroga. Videl sem malega mladička na potu, ki se ni naši kari takoj umaknil, ko je stroj zaropotal. Samo en pogled po strani je zadostoval in kot bi trenil je mali kosmatinček sedel na suhem deblu ob potu in se ni ganil; še le ko sva dala stari kruha, se je bojazljivo približal. Mislil sem si: takole za sinčka pri medvedki, pa ni noben špas, posebno še če bi stari prišlo na misel, da bi jih par priložila po zadnji plati. Med zanimive živali v Grand Canyonu spadajo tudi veliki si-(Dalje na 6. strani) Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kal. Jednota Inkorporirana 1- 1®® GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, IH-Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Mfnn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412— 12th Ave. E., Duluth, Mtnn' 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago- Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. n 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne r ^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in b01 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. , Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ifl. 'u membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. CW{ Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JugosI°v,ljjj za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se *, ftlls tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 članicami. , , . - VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) Kljub vsemu navedenemu, pa mi je ta do ramen z delom obložena poletna ekspedicija nudila mnogo zanimivosti, katerih pogrešam v naši “Beautiful Ohio.” Tako, na primer, sem se vsako jutro “raziral" pod ljubko skupino belih brez. Moj umivalnik je bil več milj dolgo White Irpn jezero; pri tem poslu sem moral seveda stati na skalici, kot prelestna jezerska vila. Prelest je bila seveda le okoli mene. Spati na verandi, katero obkrožajo deviške breze in elegantne smreke našega severa, je tudi užitek, katerega si človek ne more povsod privoščiti. Zakuriti taboriščni ogenj na obrežju jezera, v katerem se leskeče tisoče zlatih zvezd, spada tudi v neko vrste idilo, kakoršne si človek ne more privoščiti na St. Clair Ave. Ta ogenj pa ni gorel le v čast belim brezam, ampak tudi brenčečim komarjem in čolnarjem, ki so veslali po jezeru. Dobrotno nebo nam je nekega večera naklonilo celo idilo severnega sija, ki se je vžigala izza temnih smrek. Z dobrotami vseh vrst so nas za-kladale družine Mantel, Pish-ler in Champa. Naš vrhovni sodnik, sobrat Plautz, ki je bil zelo resen pri sejah, nas je ob večerih kratkočasil s takimi zabavnimi štorijami, da je naš smeh stresal vrhove zamišljenih smrek in brez. Drugi sodnik, sobrat Mantel, je skrbel za provijant in transportacijo. Tretji sodnik, sobrat Okolish, nas je zakladal z upanjem na sveže ribe in s svežo' kavo v zgodnjih jutrih. * Kakšnih posebnih žrtev naša ekspedicija ni utrpela, tekom naših adventur na zelenem severu. Izjemo v tem tvori morda ribica, katero je zasačil sobrat Okolish in pa od solnca opečeni hrbet sobrata Lavriča. * Kaj več napišem o priliki, kajti za danes bo dovolj za to kolono. Pripomnim naj le še, da označbe počitnic ta ekspedicija ni zaslužila. Dnevi so bili kratki, večeri pa še bolj. Kakšne počitnice so to, če mora žrtev izpod odeje že kmalu po šesti uri zjutraj? Počitnice— my eye! A. J. T. --------o------- POSTREŽLJLV MOž “Ču.j, dragi, že 12 krat si bil v bufeju in vsakokrat prineseš pijačo. To napravi na družbo zelo slab vtis.” “Ne boj se, draga ženica, saj vedno pripomnili, na nosim pijačo tebi.” ŠOLSTVO ZEDINJJ^1 DRŽAV (Nadaljevanje iz 1. str3 fio» kaj desetletij—bo šols^(l dinjenih držav najm0?, { in najbolj demokrati^ vsem svetu, če kakšna je socialna, naCl' in ekonomska strukti'18 njenih držav, se ti, da prosvetno delo gromnem kotlu, kjer toliko raznih narodov ^ v en sam velik a meriš napreduje s koraki, če primerjan101 he z uspehi držav, kilir leko ugodnejše pogoj6 \urni napredek, znati, da Zedinjene d1* razmerno temu prek*1 padno Evropo. Ameriška ljudska Š° , school) odgovarja ne'fi; ljudski in meščanski s° osnova je povprečij * širša negagif 'ouj 'uta esen % N Ne 6 iti; th % the «e8St M 0 her, % 0l'°u »on; 83l]S I Nu( iver ac thej »l: tv«> n tlo J1 ] th Vi di1 I »n to ; , M -I ■ ni j Ilir, n. Iiinii Era Supplement Edited by Anthony L. (Sarbas Current Thought. power of Imagination If la?inar°m'3ers our organization possess a vivid power of °n’ raPid progress is almost inevitable. All down nn Nation*!116’ ou^anding organizations have acquired their n esent* 'rS ^.ecause the members were not satisfied with the ago!1* earoiitir| ins’s^e(® on looking around the corner. Man can jfterfu]' n)os^ °t life’s corners if his imagination is active and ■"’ell. , ^’^h a slight effort he can devote himself to mental ■He a |S ^ presence at meetings and thus become a val- 0. Be iu,. ;Unct to a lodge. So many of our members live under ac*herence to the obligation of attending Ptthg 18 a efficient indication of their loyalty. They believe ■ftemb are doing their best and are filling their requirements ■ the lin'1S- ^ apparent that plodding along a beaten track lo5ili$!^- ° least resistance will get the lodge nowhere. It is individuals expend some mental effort in nft OrA lodge may advance. ■JfV|er. plnality of thought makes one lodge superior to an-*' P^ers ,l0gress rests upon ideas, fundamentally, so let’s give slov«(a^uL']dllsjng our meetings due consideration. It is the se z^lelis 1 linking, planning and engineering of projects that ečl*o> ^ffionin iCcess- In the future let us cultivate the capability of ,*^|aii8 8< ke£ us confine ourselves first to discovering new then employ these means in the most befitting man jliNlf|°(luc^k 0f everything is thought. Before any masterpiece is I have' ’ We must formulate the design in the mind. In order str»,ilriight.I1\rfecti°n in our results we must have perfection of «er. ’. Someone said that those who never build air castles lolst'#,tlb(»JUllcl any other kind of castle. We must therefore re-noder §aul lodge of Joliet rlS Jfidav a hel(1 at Rivals Park nl°tc'lm^rj;i ug‘ !lth. This lodge ijiii'1%.,,^ °ne lodges in Joliet jiT'titly ey active and conse-i ge following is < | e biggest picnic ever jji’P2"!), ,y them. John L. Je-«^e iChairrna" °t the com-hi "C** *s supervising the S and its activities n-P sol' .* ^ ^Veryone a good ti ^ S 1(>Ittent they arrive vHen Sammy Berk’s n*SjM% ^ v‘nss will bid the z* k/lelo(iy entitled “Home T4sr f •••in1'!*>' h both old and VeJ tVe 1)Gen carefully °'J tug ^ the committee. n>3k‘ I^love}1 VVar contest between heavies scheduled il 3 +i ’ rn'’ a baseball game *' ^ D C ys^ers to begin: and dancing in L, po Tfart of'Land evening are' 3e ,i>§ the 6n. the events aranged WO J J°yment of all. ' 1 Vi’f ftri e bl-, !'vin« verse there l'°Ki! \m ^cp spaces to fill in. 'VC Iri * ^ t^V’o 'I 1 or but one word (>t In « the WOrds can be 3 S a11 five of the ole Of ave the same four >tate'|!> dil°Urse' they can be 1 'Vi ^efp ; erently in each •e {1^ S ^he verse: Pa J A* w [not?0 I fjn jjei> ari on—bent 7j£°J Son >.and 0l't she went. 111 i'1'«! ° s4y.’ was heard rfirY>f uHo’ )0b#4ef °Ut aild—today.” n r«1; |% j y°u ad‘ng the answer ia find it- Then I?,!' fii %h Roi^etimUZZler °n y0LU’ JO^.I 'a. ^ g • The four b0^J>> i»\i1 “d Alld J®: °Uld e order in which S <ar in the verse l‘p° m and “evil,” “veil,” teb A c* e" this i‘n k bpnf11 fl°or with 10 are fiWe^ UP 80 that •us*' t>|nt 1 Jr0Ur. flat on the floor ?Vl yfr y0Ur toeS bl ^ ^ rward, then rising v"®"8 t,ositi01’ • h y°llr v, self in any fc, haMs? Try it. d i^! :oj« Oti' ' cll-i FOR ENERGETIC' MEMBERS |. * Our organization is continu- j ing its policy of liberally rewarding those members who are acquiring new members for ^ our organization. It takes very a little salesmanship, if any, to ^ sell fraternal service. Every- c one is anxious to share the joys \ of friendship. In confronting x a prospective member, the art of “selling” your lodge lies with the emphasis made on this t point. If your lodge is gracious ^ with its fraternal spirit it will be an easy matter to have your ] prospect yield. j It is necessary in most cases to interest a person, and in order to do this you must go to j them. They will not come to ( you and ask to be lectured on the subject of joining a lodge. Below are the awards to be given the energetic members. | It is- not to be forgotten that in ' addition to these awards each ' member is entitled to a com-i mission of $1 for new members secured. Let’s go now and strive for a total membership of 500 American-Slovene youth by the 1st of January. At present we have 365, which means that all 13 lodges have but 135 new members to get to achieve the goal. Let’s go! For 10 members.......? 15.00 For 15 members........ 20.00 For 20 members........ 25.00 For 25 members........ 30.00 For 30 members........ 35.00 For 35 members........ 40.00 For 40 members.:...... 45.00 For 45 members........ 50.00 For 50 members........ 60.00 For 60 members........ 75.00 For 75 members........ 90.00 For 76 or more.... 100.00 ------o------- SLOVENE REPUBLICANS 1 The Slovenes of Cleveland recently organized a Republican club stnd have already held ^ several meetings at the Na-' tional Home on St. Clair Ave. ; The Democratic party has in the past years been a powerful factor in the ward holding the the largest number of Slovenes. Some lively action is expected because of the inception of the new group. o----------- Over in Turkey a 165-year-old man claims he began smoking before his sixth birthday. By now he should have enough coupons to win an alarm clock. ifl The picnic of the Jugoslav Association of Chisholm, Minn., held last Sunday at Hobson Lake was enjoyed by all. oOo Dr. Frank Babnick, dentist of Chisholm, Minn., is to take a post graduate course in dentistry at Northwestern University in Chicago, 111., this September. oOo Mrs. J. Platnar, 42, of Eve-leth, Minn., died last week after a brief period of illness During her 21 years residence in Eveleth, she has made many friends. oOo Miss Agnes Lushine, 22, of Eveleth, Minn., died suddenly last week as the result of a heart attack. oOo John Fugina has just opened a modern photgraph studio in Eveleth, Minn., and expects to offer a greater degree of satisfaction to his patrons. oOo Miss Angelyne Debevec who is employed at the state cap-itol of Minnesota at Duluth is spending several weeks at the home of her parents Mr. and Mrs. John Debevec of Eveleth, Minn. oOo Mr. Anton Subelj, who has been touring the country and arranging concerts in our Slovene communities, visited the office of the Nova Doba to bid farewell before he left for Europe. oOo Miss Mary Kusturin and Mr. John Bozich Jr., of Joliet, 111., were married last week. They are at present spending their honeymoon in Kansas. Congratulations. oOo Tony Jerich, Frank Zgonc, Frank Golob and Albin Jerich, of Ely, Minn., are on their way to Middleton, Ontario, where they expect to remain for a week. oOo The stork presented Mr. and Mrs. John Kotchevar of Ely, Minn., with a baby boy on the last day of last month. oOo Frank Turk of Joliet, 111., received a major “Y” from the Y. M. C. A. as an award for his excellent bowling during the last season. o-------------- “Bringing Home The Bacon” Sport Sense Comrades 8, Wheeling 7 Each mtember of one of the thirteen E n g 1 i s h-conducted lodges making up the third largest organization can play his or her role in “bringing home the bacon.” This phrase, popularly used to stimulate a successful end in a project which is undertaken, may be applied in all our attempts to make our English-conducted lodges attain the reputation of being the most excellent lodges in every way and form. Each individual member of a lodge should feel it an obligation to do his or her bit in “bringing the bacon home.” Some perhaps are inclined athletically and are most suited to help “bring the bacon home” by participating in sports. Others possess the magnetic charm of attracting new members to become a part of their lodge, and should stress this important work in order to “bring home the bacon.” Many are talented in dramatics and can “bring the bacon home” when plays, vaudeville and minstrel shows are given. Still others are gifted to write, and they can.keep the lodge in the foreground by constantly contributing articles to the fraternal organ. These are a few of the many means by which members can assist in “bringing home the jacon.” By everyone doing his or her small part, an infinite power is exerted and everyone is playing a part in the task of “bringing home the bacon.” —,-------o------ OUR MEDIUM Locals Oulhil Opponents 10 to 7; Burks and Smith Hurl Fine Baseball The Waukegan Comrades won their seventh straight game when they beat the strong Wheeling nine by a 8 to 7 count. Burks started for the Comrades and pitched a good game, allowing only four scattered hits, but blew up in the fourth inning when he walked three men. Smith relieved Burks in the fourth inning and kept his opponent scoreless until the ninth inning when the Wheeling nine shoved across three runs on two hits and one error. Smith struck out 10 men in four and a half innings. Bartel led the hitting for the Comrades. Comrades A. R. H. E. Archadale, 3b 4 2 2 0 Skoff, 2b ___________ 5 1 2 0 Pabst, ss -........... 5 0 0 2 Smith, lf-p ....... 3 110 Kaires, c .............2 2 0 0 Singer, rf-lf ... 3 0 0 0 Korenin, cf ...... 4 0 10 Bartel, lb .......... 3 2 2 0 Burks, p ........... 2 0 10 McKinney, rf 7 1 0 1 0 Totals . 32 8 10 2 Wheeling A. R. H. E. Pieper, ss 4 110 Behn, lb __________ ... 4 0 0 0 Bellman, cf ........ 5 3 1 0 Wald, c ............. 5 13 1 Wulff, If 3 110 Glandt, 3b 3 10 0 Knittle, 2b . 4 0 0 0 Uptadel, p ..... 4 0 10 Hoffman, rf 2 0 0 0 Peonute, p 10 0 0 RELAXATION !Hare Facts A. R. H. E. 3b 4 2 2 0 5 1 2 0 5 0 0 2 3 ... 3 1 1 0 2 2 0 0 -If . 3 0 0 0 f 4 0 1 0 3 2 2 0 2 0 1 0 rf "’A 0 1 0 32 8 10 2 A. R. H. E. If you wish to climb to the top of the ladder of success, don’t stop until 'f)ou reach the top rung. When a man edits a paper he is supposed to have attained a kind of distinction, so his friends think. He thinks so himself. And yet, there are hundreds of newspapers that are neither worth writing nor reading. There are frequently news mediums whose editors publish untruthful statements, undependable stories, matter wholly unsatisfactory to the Totals ..... 35 7 7 1 Comrades 000 232 001—8 1 Wheeling 000 220 003—7 Two-base hits—Skoff, Archdale, Bartel, Wald, Pieper. Base on balls—Off Smith, 2; off Burks, 4; off Uptadel, 3; off t Peonute, 1. Struck out—By , Smith, 10; by Burks, 4; by Up- ] tadel, 8. ; John Petrovič, 1 Comrades S. S. C. U. 1 _______________ i PROFESSIONAL ATHLETES < There was a sort of gasp i throughout the athletic world j when the Western conference , of the “Big Ten” expelled the University of Iowa from membership because of alleged I methods of bidding for athletes. Details were wanting. The public was not informed as to just what Iowa, with its big football team, had done. Strangely enough, the expulsion is not to go into effect until January, Iowa will be allowed to play the full football season this year while standing condemned. The university made an appeal, but a special investigating committee turned it down. The general comment in Iowa is that this school, which has had a winning football team for the last several years, is being made the “goat,” for doing only what all the rest are doing. There are rules( against any of the schools offering induce-. ments, to prospective football i stars, but it is a well known i fact that alumni associations, ; anxious for their alma mater to : win publicity and standing, are • busy all over the country comb-i ing the high schools and other i training places for good players i by means of free scholarships, elastic “loan” funds, or direct, It is important for a person to have periods of relaxation; to take time away at long stretches during the year to fish, hunt up rare books, play tennis and golf, gather in antique furniture, and study the classics and history. The predominating characteristics of many big men, who are giants in their special field of business, are the ease and poise with which they do their work. On the other hand, a person will notice upon close observation that there is little success where there is little laughing. When you are honestly relaxed, you are free, your biggest and your ablest. The mind and body do not labor under some obstacle, causing you to be irritated at the slightest provocation. It also brings happiness to your work. He who is happy in his work reflects his happiness in all that he does, especially in his bodily health. It is of extreme importance that we keep this bodily machine of ours in fine working shape at all times. Dreamers ordinarily are to be scorned. But dreamers who relax, take time off, and devote a portion of their hours to something greatly outside their regular toil are to be encouraged indeed. Did you know that a farmer invented a typewriter; a poet the sewing machine ;a cabinetmaker the cotton gin; and a coal miner the locomotive? The regular work becomes a source of pleasure to a person only after he has taken a vacation for some time, thereby giving his mind a chance to relax. A man or woman is always refreshed after time is spent at something alien to his or her regular work. Louis M. Kolar. Lindy Out of Luck Col. Lindbergh has keys to the cities of London, Paris, Atlantic City, Salt Lake City, Buffalo, Wichita, Boise, Idaho and Chelsea, Mass. However, they won’t be of any service the 1 first time he returns home late without his latch key. o------------- There is no sense in anticipating a large membership in your lodge if you are going to forestall any efforts to get new members. o------------- Apologies for your lodge’;; inactivity does not pardon you for such negligence. but secret donations. For a while star players went from one school to another — to the highest bidder — until rigid rules put an end to that. It is hard for university authorities to regulate what zealous alumni secretly do, so it is generally believed that many other schools are in the same boat with Iowa. In fact, a professional coach subsequently charged Purdue university with subsidizing athletes, but when brought before officials of the Big Ten he refused to make his charges formal. Recently Big Bill Tilden. the tennis player, declared that football players ought to be paid, as an encouragement to poor boys. Tilden has had his own troubles staying in the amateur ranks while making some money out of tennis, and hiš position brought only criticism. A game of college football would not draw 100,000 people at a time, it is asserted, unless it remained amateur— at least theoretically. Shoe Heels are thought to have originated in the East, where they were first used in the shape of small wooden blocks, which the people fastened to their sandals in order that the feet might be kept as much above the level of the burning sands* as possible. At first they were for both men and women of the same height. Soon, however, the women favored the higher forms until finally there was evolved the “French heel.” Origin of “Boo!” The word “boo!” so often used to frighten children is the corruption of Boh, the name of a fierce Gothic general, the son of Odin, the mention of whose name spread a panic among his enemies. New Soap. For the first time since the ancient Gauls accidentally discovered soap, while dyeing their beards a new kind of soap has appeared. It is the invention of Ralf B. Trusler, of the Mellon Institute, Pittsburgh, Pa., and is made by using in the place of ordinary soap-maker’s lye a new synthetic chemical called ethanol-amine. Thus the world is presented with another novelty by synthetic chemistry. As reported by the American Chemical Society, the ethanolamine soap has the unusual advantage of dissolving in liquids like gasoline and carbon tetrachloride even more readily than ordinary soap dissolves in water. This, say$ Dr. E. E. Free, is expected to make it useful in taking spots off clothes, in dry cleaning oil and grease off walls, automobiles, machinery and other objects. Introduction of Cigarettes in America. The use of the cigarettes in America and Europe was practically unknown until about 50 years ago. Their use in western Europe and in this country may be traced to a visit which King P^dward, then the Prince of Walesc, made to India on the serapis in 1878. On the way he stopped at Alexandria, Egypt, where he became acquainted with the cigarette. Accustomed to smoking cigars, he found the cigar ette a novelty and other fashionable Europeans took it up. When the prince returned to England, he placed an order for 50,000 cigarettes to be made in Egypt. An enterprising London tobacco firm, however, started to make them and was soon exporting them to this country in addition to supplying most of the European demand. Birds That Cannot Walk. All members of the swallow family :ire distinguished by their email, weak feet, which are used only for clinging and perching purposes. They cannot walk or hop on the ground. These birds spend more of their time on the wing than other birds and they feed chiefly on insects which they catch while in flight. Even water is scooped from ponds by the birds on the wing. Barn swallows and purple Martens are the most common species of this family in America. Heighth of Cedars of Lebanon. It is supposed that the famous cedars of Lebanon, frequently mentioned in the Bible, grew to a height of 50- to 80 feet. That is the height of specimens now growing on Mount Lebanon. They were noted for their large trunks and widespreading branches rather than their height. > DUST EXPLOSION AT IRON MILL A coal dust explosion in the coal crusher at the Wililam E. Pratt Manufacturing company in Joliet, 111. took a heavy toll. Eleven men were seriously injured. Among them was Joseph Pavlich who is at present in critical condition with a slim chance of recovery. Many Slovenes are employed at this plant but fortunately few of them were repairing machinery in the coal crusher where lump coal is ground into powder and then blown thru tubes to the furnaces in the foundry. The explosion is believed to have originated by spontaneous combustion. Pavlich was removed to St. Joseph’s hospital in a Yellow taxicab which was commandered to take the victims from the scene of the explosion. readers. It is not a worthy distinction in such a case to edit a paper. It is a distinction, however, to edit a paper that is worth reading. If this paper does not meet the approval of any of our members, we would be much obliged to the members if they offer us constructive comment. ■+—o—--------- SCHOOL Many of our members these days are trying to make up their minds whether they are going to buckle down and make the sacrifice necessary for a college or normal school education. Statistics prove that the chances of reaching a distinguished place in the world are enormously increased by a college education. As a selfish investment, a college education is worth many times what it costs. Don’t let anybody talk you out of going on further with your schooling if you can possibly do it. You will be a greater credit to humanity in general. NOVA DOBA, AUGUST 7TH 1029 BIG TIME IN JOLIET, SUNDAY, AUG. 11 St. Peter and Paul Society No. 66 J. S. K. J. is putting on and going to have the biggest time of the season. Why, what in the world is going on? What! What! yes, yes, indeed, it certainly is causing a lot of discussion. We’re all going to have nothing but a grand old time on that day—the 11th. O, boy— whoopee.!—and how . . . First comes that tug-o’-war between the “No. 66 heavies.” Just think how they will pull, jerk and tussle for the sport of it—and the nice big box of cigai’s. Then the “battle royal” between the local K. S. K. J. team and the Wayside A. C. baseball team, which starts at 1 o’clock. Both teams are about evenly matched, with our own Slovenian talent, and due to this fact it will cause considerable rivalry. The K. S. K. J.’s and the Waysiders have done exceptionally well in their class thus far this season. The Thos. E. Wilson Sporting Goods House, thru the local representative, the Joliet Office Supply & Athletic Goods Store will award the winners with a beautiful trophy. Contributors to the ball game will receive a tag, which, with their signatures, will be put in a box. At the picnic grounds, after the game, the lucky name will be pulled, and the person owning this name will receive a beautiful gift. The line-ups of both clubs are: PLAYGROUND FESTIVALS K. S. K. J. Tezak, cf-lf Mutz, lf-cf Rostan, c Dutchman, lb Klanchar, 2b Stimac, p Krall, 3b Bozich, rf Juricic, rf Judnich, ss Right after Wayside A.C. Russ, ss Erickson, cf Ivec, 3b Škufca, c Blak, lb Pruss, lb Kambieh, rf HaBinc, If Štiglic, 2b Terlep, p the game, the losers will honor the victors at a dance, which will be free to the boys in uniform. Won’t that be nice? (I mean one 10c dance.) And what’s more than that, we will dance to Sammy Berk’s Rhythm Kings, the best and most popular orchestra in and around this “neck of the woods.” O! and somebody will be a lucky dancer at St. Peter and Paul’s picnic. H’m, they certainly can consider themselves lucky, when they walk off with the valuable article that will be given away. No, there’s nothing to it, all you must do is dance and have a good time. And in between aH this commotion, refreshments which will be the best obtainable for such an occasion, will be served all the time. Just as they say, “I ain’t gonna miss it!”—“Why should you?” The “shin-dig” and “what-not” will be on till 12 bells—“and we won’t get home until morning” after St. Peter and Paul’s festival at Rivals Park Sunday, Aug. 11, afternoon and evening. John L. Zevitz Jr. bia. Information concerning mountaineering is given by the Mountaineering Societies of Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Split, Novi Sad and Belgrade. Lovers of hunting and fishing have undreamed of opportunities in Jugoslavia. While wintering on the Adriatic coast is a very attractive possibility, winter sports in the interior of the country are gaining greater and greater popularity. There are excellent opportunities for such sports in Kranjska Gora (the Ljubljana-Jesenice railway) and from the mountain houses in Pohorje (near Maribor). The greatest event of a season’s list of great events—that is the way children of the municipal playgrounds describe the playground festivals. Preparation is rapidly advancing for the three festivals which will be held this year. There shall be two district events and a grand finale. To John H. Gourley, city commissioner of recreation and father of the muny playgrounds, John W. Bailey and Hazel Kirkpatrick, both supervisors in Gourley’s staff, goes the praise due for the marvelous programs which they have arranged for the festivals. The first festival, for West Side playgrounds, will be held at Edgewater Park Tuesday evening. Aug. 13. The central figure of the festival will be Old King Cole. Entering while the age-old rhyme dedicated to him is being chanted by an unseen voice, the old gent will call for children, the children of the playgrounds, who will sing and dance for his approval, and that of the vast audience which will attend. Then at the command of the “King” tumblers, actors and circus performers will take their turn before the “Merry Old Soul.” Practically every type of work which was done on the grounds will be exhibited during this festival. Another grand spectacle, which will be known as “The Old Lady in the Shoe,” will form the second district festival to be held at Woodland Hills Park Thursday, Aug. 15. Just as some modern mothers are who fail to realize the worth and value of sending their youngsters to the playground, so was the Old Woman who had so many children she didn’t know what to do, until a group of happy youngsters from the muny playgrounds enticed her many children into visiting a model playground, whereupon the worries of the old woman were ended. She sees everything at the playground, every type of activity from sand modeling to magic, during the course of her visit. Another project similar to the district festivals will be featured in the final festival, a city-wide affair, which will be held at Brookside Stadium Aug. 22, according to Gourley. -----------------o—------ MATCHLESS THRIFT • , Sandy MacNarrow was riding on a train as the guest of Snuffville for being the thriftiest Scotchman in the village. He was comfortably seated and smoking a cigar that a fellow passenger had given him when a man ambled over to him and requested a match. “Sure, right here,” said Sandy, in a burst of generosity, as he handed over a box of safety matches. The stranger extracted a match, lighted his cigarette, then suddenly gazed at the box intently and exclaimed: “You’re a lucky fellow, Mister. I represent the the manufacturers of this safety match and I have been authorized to hand every man I meet using a box of our matches a $20 gold piece. Here you are” After a few artless gestures of appreciation by Sandy the drummer finally walked away. He had gone but a few steps when he was halted by the earnest entranties of Sandy. “Yes, yes?” inquired the rummer. * “You forgot to give my box of matches back,” said Sandy. — The “go-getter” type of member never waits for his ship to come in — he charters a tug and brings it into dock himself. PREPAREDNESS Chance favors only the mind that is prepared. So many people trust most everything to luck and not enough on training, which in reality is preparedness. In studying the lives of those who have made a remarkable success in life, materially and spiritually, one learns that such are of the type who look ahead, who prepare, who lay foundations for bigger building tomorrow. Look around at some of the successful men and women in your community; you will find in the majority of the cases that perseverance and not pure luck was the greatest contributing factor toward attaining their goal—that it was of vital importance to have a mind that was continually trained for the unexpected. We never know when we are to be called upon for the use of knowledge and experience that we accumulated over the years. At times of rare emergency, many a man or woman has been able to rise from years of obscurity to world renown— merely because he or she was prepared in mind to cope with the situation brought about. A prepared mind is like the thoroughly trained athlete, who is able to recuperate as he goes along, and give to the final spui't that power which is able to return him a winner. A prepared mind is the biggest asset a human being is capable of possessing. The average mind considers attendance in school as the only means of developing the mind. After he or she has completed the required number of years in grammar school—and some in high school, he or she feels that no further interest is required in the development of the mind; not realizing the fact that the mind becomes dull through inactivity to a point where it begins to go backward, that it slowly and unconsciously reverts back to the simple mind. The value of an education, therefore, is only to train a person to grasp ideas from all sources of life and apply these ideas practically. Although attending school is highly commendable to any person, yet it is not the only means in which to broaden one’s mind. In my estimation, a library consisting of books dwelling on various aspects of life is of the greatest value to a person. It helps him or her to analyze the so-called mysteries of life. No one person can claim to be omniscent on any subject. Take the medical profession as a concrete illustration. No one doctor can claim to thoroughly understand the human body. What separates the specialist from the ordinary practitioner is the degree of attainment. Yet both have a general knowledge of the same subject. Louis M. Kolar. “IT CAN’T BE DONE’’ -There are people in our organization who deliberately look upon any attempt made toward development as an impossibility. These fogies who consistently make utterances of “it can’t be done,” should be disarmed of their pessimistic view point. Persons guilty of such detrimental action should *be confronted and induced to take a healthier mental attitude because if they are allowed to continue to cast doubt upon the success of any venture, it is to decrease its ideality if not to drive it away completely. The attitude that antagonizes and too often denies progress to many of our lodges is the easily said phrase, “it can’t be done.” The proper thing to do when such a statement is heard is to retaliate with “it can be done,” let’s try. Phunology Columbia professor has a questioners on “What would you do if you had a million?” Those New Yorkers have such unusual problems to solve! An instrument has been invented in Russia that is said to be similar to the saxophone, but much easier to play. No good news ever comes from that country. “Ah, there is the skull of a woman.” “How can you tell it was a woman?” “Can’t you see the mouth is open.” Grogan and McSworley were just about finishing their cigars as they entered Clancy’s home on a visit. “Have yau any place where we can put our butts?” asked McSworley. “Phyllis,” shouted Mrs. Clancy, “bring two chairs.” Clarence: “Do you know many interesting people?” Clariss: “No, they’re all just like you.” Lady: “All of those pictures are my brother's work.” Visitor: “Really! And how old is the little fellow?” “Say, Mike, did you hear I had an air-tight dog?” “No. What do you v mean, air-tight?” “Well, it’s half Airdale and half Scotch.” Spiritually: “Mrs. Peck, your husband commands you to go home. Mrs. Peck: “Commands? Huh, that isn’t my husband!” Teacher: “Give an example of a sentence using the word ‘tariff’.” Flapper Pupil: “Your stock- ings are sure to tear if you don’t put them on carefully.” Etaoin: “I know that girl well. She sat on my lap when she was little.” Shrdlu: “I know her better. She sat on my lap last night.” Bertie: “Have you ever seen a wild necking party?” Gertie: “No, I can’t say that I have.” Bertie: “Then take a good look at me.” Wasey: “I thought you hated the saxophone?” Kudner: “I do.” Wasey: “Then why did you buy your son one?” Kudner: “Because I hate the neighbors more.” Obfusca: “Are Chugwater and his wife fighting again?” Pocomoke: “Yes, she found that he had listed his mother-in-law with the tax assessor as a fixture.” Codpiece: “Nutleigh never takes a cigar when I offer it to him.” Crabflake: “Maybe he has a craving for tobacco. “Hasn’t Helen got on a spiritual dress'?” “What do you mean, spiritual?” “Well there isn’t much material about it.” Young Romeo: “I can’t see how you get into that bathing suit.” Peach Siren: “You’re darned right, you/ can’t.” Hopeful: “Sir, I want to marry your daughter.” Old Man: “Well, you are lucky! Her mother made up her mind some time ago that you were going to, whether you wanted to or not.” ( t. ROSTER , ENGLISH SPEAKIWU LODGES S. S. C. J ST STEPHEN, NO. 153, &Cf' j President: John Slivnik. fc Secretary: Herman M. Slivni*«> .# 99; Treasurer and Organizer! U. R. 2; Local Medical ExamlnlgJ bon. — Lodge meets every tn» 3. P. M. _ GEORGE WASHINGTON,■ f0, la CLEVELAND, 0. ^ ^ President: Joseph Jaklič, Secretary: Mary Kalcic, 11”> )o ( Treasurer: Angela Levstek, 1 j! Rd.; organizer: Christine Brezo ^ t 00th St.; Medical Examiners* pf , Oman, 0413 St. Clair Ave. anVei >Clb' Kern, 0233 St. Clair Ave. ' second Tuesday of the month« Nat. Home. LODGE ARROWHEAD, No. I®4 S' ELY, MINNESOTA. ^ WV] President: Martin Grahekkr*’ vfj Joseph Sever Jr., 445 E. ** pf -Treasurer: Molly Zgonc; Med»c* jjj )(| Dr. Ayres & Dr. Parker. All > ^ ' — Meet every Second Sunday at 7:00 P. M. BETSY ROSS. NO. 186, CLEjjfjl President: George Kovitcn, . ^ Ridpath Ave.; Treasurer FranK E. 101th St.; organizer: J?®..!# \, Arcade Ave.; Medical Examine*' • Vgjj me and Dr. Seigel 15335 Wat M u Lodge meets every 3rd Wedn eij U £ month at 8. P. M. in Slov. ^ Home, Waterloo Rd. COLLINWOOD BOOSTERS, •& *ajb J. S. K, J. CLEVELAND«)!* (ifo President: Frances Baraga, f Rd.; Secretary : Mary Krainz. .J ^ ^ St.; Treasurer: Frances ) k Holmes Ave.; organizer: *. p ^ 15918 Whitcomb Ave.; Medic»‘ ) Dr. L. J. Perme, 15019 W»'* w Lodge meets every third Thu J month at the Slovenian Hall on at 7:30 P. M. ift* EUCLID CIRCLE. NO* J. S. K. J. EUCLID. President: Mr. John - 160th St., Cleveland, O.; Mary F. Slopko, Box 3055, a*. Cleveland, O.; Treasurer: & . iv** Louise Recher, 21207 St. Claif ^ Ohio; Medical Examiners: Dr* pQi I Waterloo Rd. and Dr. Skur, St. Cleveland, Ohio. — Lod£c g.f ' second Sunday in the month $ j 18504 Arrowhead Ave. ST. JOHN THE BAPTIST, jf GILBERT, MINNESOJj,,; Sc,j President: Joseph A. Moren tary: Anthony J. Absetz; ^ fpi F. Champa; recorder: St*®* ft, Medical Examiner: Dr. F. Gilbert, Minn. — Lodge meets. ® p . every third Monday at Mrs. J0 lv^ COMRADES, NO. 19,1, WAUK0 Itgfj * President: Joseph Chuck, p. u Ave.; Secretary and Organi*6 / fr • J trovcic. 825 Wadsworth Av®*' y* . John Petrovčič, 825 Wadswor pj? dical Examiner: Dr. Chas. ju' 931 McAlister Ave. All locate jjf gan, 111. — Lodge meets eV$W j)L nesday of each month at the cy Home. THE SAMARITAN. No. Kiri INDIANAPOLIS, IND'J " President: Joseph Lambe^'flf? Holmes Ave.; Secretary a Miss Mary Turk. 1110 > Treasurer: Mr. John Pavell. I"" ft St..; Local Medical Examine1" • ^|!, Haggard, 1004 Sharron Ave. "dolf, anapolis, Ind. — Meet in jj0ir School Auditorium, 902 N-every 1st Sunday of the mont*1, HAPPY GO LUCKY, jjf -BT*« i BARBERTON, OB*1^ B . 1 President: Matt Kramer, Secretary: Amelia Doles, 2lv ^ Jj JJ Treasurer: Mary Hiti, 209 Organizer: Jack Penko, R. Medical Examiner: Dr. J. *'* JFaM in Barberton. Ohio. — 'I second Tuesday of the month 1 in ‘’Domovina Hall". -v. __ J i PITTSBURGHER, NO. 19%/’ / PITTSBURGH, i President: Louis A. Biht*r,jjri St.; Secretary & Organizer: etJ Jr., 5730 Butler St.; Tre»*p„ r Antlogar, 249 — 57th St. a joffJ Pittsburgh, Pa. Medical Ejag P11 J. Arch, 018 Chestnut St., y* evWm Pa. — Meetings are held .g r Thursday of the month at gt.A Slovenian Auditorium on 57t»-p(p COLORADO SUNSHINE % | k-, DENVER, COl'U .j#) President: Joseph Cessaf* jgi St.; Secretary: Frank Sfn©*0Vjr»fl lin St.: Treasurer: Lou«b llfjj Humbolt St.; Organizer: ^ r ru dical Evaminer: Dr. Kerch'jjA St. All in Denver, Colo. ‘ every third Wednesday »n tojj ^ 7:00 P. M. at 4464 Washing WESTERN STARS. LOD^OAj-ROCKS SPRINGS JU r» ‘6 President: Joseph H. ^ u1 Secretary: Cecilia Galicich, 8 « Treasurer: Louis Toucher. Jr‘ Organizer: Nick Yenko, ^ r Medical Examiner: Dr. E. jll1 Located at Rock SprinC8^ (W* Meet every second Monday ‘Vj W 8 o’clock P. M., at Slove®** Springs, Wyoming. 0 *1 WHAT’S AN ANT1 Deacon Spires had home from a conven*1^. church in the city- ^ was asking all about j “I suppose you ^ nice singin’ in that «*• she remarked. “Well, they mostly thems,” was the deacU y “Anthems? world is anthems? _ “Well, I can’t teli/j out what they al’e’ {I deacon, “but it is ^ ^ I was to say to y°u|, / are in the corn,’ tl>‘ .j be an anthem. But tli? ‘The cows, the co"'s' £(' die cow, the spotty mooley cow, the the corn, corn, corn* be an anthem.” — e, - Undertaker: where is the sixth ^ Minister: “Pard01^, proposing to the 'vl — JC1' Ad-writer’s Wif6^'' did you kill so this afternoon ]oI H H S »’ i>; 'H S s know, my dear. Hu JUGOSLAV TOURISTIC INTEREST The capitol and largest city is Beograd with almost 260,000 inhabitants (in 1921 it numbered only 111,000). It lies on an elevated site at the confluence of the Sava with the Danube. It was founded long before the birth of Christ and has had a stormy history such as few capitals can equal. It suffered badly during the Great War, but has been rebuilt with American speed and energy. It is pulsing with modern life, as it shows in its active business and new buildings. Zagreb (Agram), with 150,-000 inhabitants, is the cultural, commercial and industrial center of Croatia. Well planned architecturally, and well administered and cared for, it abounds in pleasant parks and walks in its vicinity. Its gardens stretching from the station to the Jelačič Square are worthy of a large city. The ' national costumes to be seen at its Sunday markets are an unusually picturesque sight. ' Its buildings of note are the ‘ Ethnographic Museum, the Gallery of Jugoslav Painters and the University Library. Ljubljana, with 70,000 inha- . bitants, the chief town of Slov- 1 enia, with its white fortress on 1 a green hill, gives a pleasant ; welcome to all its visitors from ! west and north. The buildings ] and medisevel monuments, old < churches and mansions of this 1 peaceful University town all ] give an impression of quiet 1 harmony. The air is fresh 1 with the scent of the pine and fir forests in the mountains, c and away above the town spar- t kle the white peaks of the Alps. 1 Quite different is the aspect i of Split (Spalato) the chief i city of Dalmatia, whose popula- ^ tion and architecture reflect ] the mingling commercial town J striving after progress. It is } richly endowed both with nat- 1 ural position and art, especially i of the period of Diocletian. It i is also the starting point for t Solin, the “Seven Castles” of, c the Castellian Riviera and Tro- 1 gir. 5 Dubrovnik (Ragusa) the t home of the liberal Jugoslav 1 particians, and rich monuments 1 of its mediaeval brilliance and c greatness, is far removed from 1 the presentage. With its mild ^ climate and sub-tropical vegeta- i lion, it promises to become the t center of our future Riviera, j which stretches from Mljet to 1 the Bay of Kotor (Cattaro). ( In Sarajevo, the chief town r of Bosnia (60,000 inhabitants), t and Skoplje (Uskub), also with ( 60,000 inhabitants, the center j of South Serbia, modern build- t ings are mingled with the slen- 1 der tail minarets of pictures-que mosques. i Novi Sad with 50,00 inhabitants, situated on the Danube and center of the Serbs of Voi- 1 vodina, has been called the 1 “Serbian Athens” because of 1 its love of learning and art. < The “Matica Srpska,” a lite- ; rary and cultural institution, 1 and the Theater of the Society , of Serbian Dramatic Art are ] worthy of mention, as the oldest in the Slav South. At Krapina in Croatia were ; found the remains of a settle-11 ment and the skeleton of a pre- 1 historic man, which have been removed to the Zagreb Muse- : um. The excavations in Slovenia at Ljubljana, Celje and Ptui; in Dalmatia (at Solin near near Split), and more especially the ruins of the old town of Stobi in South Serbia, all offer historical material of their respective periods. Remains of mediaevel times are to be found in practically all the larger places along the Adriatic, as well as in many towns in the interior. The best of these monuments are the palace of Diocletian at Split, the' - church and palace of Subenik, Rab, Ti-ogir and Dubrovnik. Tho monasteries of Serbia are of a different kind, in the Ser-bo-Byzantine style, mostly hidden among the hills. Excellent frescoes and other artistic remains of the 12th to the 15th centui’ies will richly reward the travellers for the somewhat trying journey to reach them. Spas And Health Resorts The Adriatic coast, with its islands, affords a large number of resorts which are pleasant and healthy for holidays from spring to late autumn. The southerly points of Hvar, Kor-čula and Dubrovnik are the warmest, and can also be recommended for the winter. Long sandy shores give eight months of sea bathing from April to November. The coast affords resorts suitable to those desiring every comfort, as well as for those with smaller means. From north to south some of these are Sušak, Cirkvenica, Novi, Šibenik, Split, Dubrovnik, Kupart-Srebreno, Captat, Her-zeg-Novi, Zelenika, Kotor, Bu-doa and the islands of Aleksandrovo, Baška, Rab, Hoar and Korčula. For convalescence and rest Bosnia and Gorski Kotar in Croatia with their fresh mountain air are eminently suitable, and, best of all, the Alps of Slovenia, where there are many places for cool summer holidays, particularly the districts around the mountain lakes of Bled and Bohinje, as well as numbers of spots in the valleys around Pohorje. Jugoslavia possesses about 300 spas with medicinal springs, 43 of these already have well-ordered baths. These include Rogaška Slatina (Roh-itsch), Dobrna, Laško, Rimske Toplice (Roemer Bad), Slatina, Radenci (Radein) in Slovenia, Krapinske and Varaždinske Toplice in Croatia. Specially modern hygienic arrangements for visitors exist at Rogaška Slatina (for chronic diseases of the respiratory and digestive organs) and Varaždin Toplice (sulphur baths). Others are Daruvar, Topusko and Lipik, the sulphur springs at Ilidža near Sarajevo, the Vi’nci Spa (Vrnjačka Banja for diseases of the respiratory and digestive organs). Vranjska Banja with sulphur springs of 90° C for rheumatism, Koviljača (for scrofula etc.) and Niška Banja, with a spring giving 5400 litres of water a minute of 39 C and a radio-activity of 9-6. This last is surpassed only by Johanisthal (Jachimovo) in Czechoslovakia and Gastein in Austria. The most frequented spa of Serbia is the alkaline mineral spa at Vrnjačka Banja, which has about 50,000 visitors a year. Mountain And Winter Sports Mountaineering is most developed in Slovenia. The mountain huts and small Alpine hotels, well marked and secure climbing routes, and tested and authorized guides eenable tours of all kinds to be made in the Julian, Kamnik and Karawan-ken Alps, as well as in Pohorje. The Dinaric Alps of Croatia, Dalmatia and Bosnia are now available for tourists. Special delight is to be gained from climbs up the mountains of Dalmatia, which rise nearly 2000 metres above sea level and from which wonderful views are obtained of the dark-blue Adriatic sea with its many islands and bays. Excursions into the ancient forests of Bosnia by the forest railway from Jajce are almost unique in Europe. As soon as the means of communication are established — and work is already well 011 the way — it will be possible to make tours to the pictures-ique lhrid and Prespan Lakes, which abound with fish, as well 'as to many of the other mountain beauty spots of South Ser- KING • u. ?t1 H, 1059 »•'»S. DOPISI. h, S.M .84 rA. Sf-: „ H*C iic»> r I5»l Cel .1 Joliet, 111. it 0fi° ^ anstvo in prijatelji dr. SKJ v Jolietu se pri-a v v-° Za nedelJo 11. avgu-'»da 1Va^S ^arku> ker ta dan joj n Vesel3'a za vse Slovence - letu in okolici. Društveni ov • svPom°čjo pridnih čla-!rej111 ^anic, pod vodstvom ijivih t v^a’ imel več zani-ai n °f^ na P^gramu. Ne-> posebnega bo za vsako uro P°Pold fr: kat. an do zvečer, in si- ners aterg jn£»' a>ij 'Ha'' [Wnreri zna “šterk vlečt” pteri .'Var^’ kateri rad pleše, ro Se, Zanima za žogometno |v8UstaJ 76 Zamudi ta dan’ 1L 10 Preskrbr '*** &H prigrizek nenav & »bolj, Jeno nekaj novega adnega, in pijača bo ^mrej'J!a k.ar bo n sobra‘i ‘K* burJr. on 11 fo,>i moč dobiti, e in soses- pr^-° Pomislite malo nazaj pak0 ■JSnje izlete ali piknike »% e vedno bilo zanimivo, fak 2 ] "VePa udeležba, am-ekosir °^n^° bomo vse druge Ura u1' kateri sobrat ali so- *nh° ^ »li 6sj°| rvr.M hrt Ll> v Jolietu na avSUsta naj se udeleži '■ TJl .k v^ln ne samo odbor, am- d|,u. č*an (ica) napredne-■avlje št 66 JSKJ bo pri-!Čjjn. n Ustreči gostom z naj-Tož V(iSeljem. sHo ^0ra* Go. bo okrasila fcger, Vorano s cvetlicami. V; d Furniture Co., pri j J® zaposljen naš rojak ^ičn*1 Posodi :,t3 iM hišno° °prem°, stole in dru-...rf J,p]e °Pravo, ki jo rabimo le °rani. To bo nekaj icc-jffl i »t1 ;T N°'l ianlrtlt' B»rvgJ li «cr w*i ij| sr^ ki se je pridružila k Postum Cereal Co., sedaj zelo slabo in neredno obratuje, in v tej tovarni so večinoma Slovenci in Poljaki. Krasni dom iz opeke si zida brat Frank Kunich na 1512 N. Center St., v okraju kjer stanuje 99 odstotkov naših slov. Amerikancev. Delo opravlja naš slovenski mojster Joseph Marincich. Bratu Kunichu in družini pa želimo največje sreče, zdravje in veselje v novem stanovanju! Tukaj v Jolietu je huda vročine, posebno pa danes; morda bo še hujša jutri, ne vem. To-rey morem zaključiti ta dopis, ker se tako potim kot da bi dež padal v hiši. Res, toplo je tukaj ...... Samo da bi bilo lepo vreme na nedeljo 11. avgusta, pa bo vse dobro. Z bratskim pozdravom, John L. Živetz Jr., tajnik. Mr* nflr! All“ U°H *1 Kirin,,-,pridite Pogledat a]a a Goods Co., je MuStvu zlat cekin za ^ai' Jewelry Ki n N- . ont*1’ g Č>H,00. , , ?■ . t. 216 >0 9 'nji, D. %; ith »l Co., je Pri- komu jo bo dru- mm 96. ,t»r. 'j, ■M $!■ j ki *-3 SS jr.. « !l4„ RVala , , - Fe w, eP° harmoniko. jjt* [»^feek bomo imeli tu-janca. ^ ° ’ft A. J. Terbovec, %*> na^ega glasila “Nova °^n° 0Pisuje njegovo Je v 'le p0 raznih državah, r®snici zanimivo za či-°rej iz tega se razu-0 rat urednik rad po- °^ašam zakaj ne bi en-— ■iite p pl’°ti nam v Joliet ? S« krat k nam a obisk, 'Ho ali ve »u na dan kake prire IB9 'Ufi iad j"8, ret&f iil it' ;y- out 1 het*, t bigC A stiy Jj • she °st ,ru^a^neSa sestanka ■ebn0 a ® glavne uradnike, 111 Pov'f6 ^'n°iške, z vesfe-ter |H ^HlT1 na naše vese-’ '6tskase PrePričali da '^a eS 0Venska naselbina, *tey j. 110 najbolj aktivnih k složadajočih JSKJ, je le-■?tih Se a Naselbina. Po več "WeiiV^0 električni na-ll)lote(JiCorrie-” v Jolietu ni-^>ne,nao’ arnpak imamo vsak S: b°LPri srcu pripeto s izie^. °, r° došli! na vsako-' ^ 'aterega priredi dr. v Ri, ,na nedeljo 11. av- X8 Je bil na obisku so-atlfeleš Barbas, ured-r°va d ^lne v našem gla.silu Ko b" ” " Cleveland, Ohio. Incijativni predlog dr. št. 108. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu je na svoji redni seji dne 21. julija vzelo v pretres incijativni predlog od društva sv. Antona št. 108. Po kratki razpravi so navzoči člani enoglasno glasovali, da društvo sv. Janeza Krstnika št. P>7 ne podpira tega predloga. RAZLOGI Ta predlog je neumesten, ker taka točka je bila v veljavi do začetka leta 1929. In ako bi bila omenjena točka na mestu, gotovo ne bi 13. konvencija iste premenila. Ker je pa delegacija uvidela, da nekje se mora nekaj prikrajšat, ako je hotela da se nabere nekaj rezerve v bolniškem skladu, je spremenila dotično točko. In vseeno akoravno je'bila dotična točka spremenjena smo imeli že tri izredne asesmente v 2-dolarski sklad. In če bode gori omenjeni incijativni predlog sprejet bomo imeli še več naklad kot jih imamo do sedaj, in tudi en-dolarski sklad bo bolj težko izhajal. Razlog društva št. 108 ne drži, ker društvo je navedlo za razlog da se bo lažje agitiralo j za nove člane. Ta razlog je ] zelo lahak. Kdor misli ali želi ] pristopiti k naši jednoti bo vse- < eno pristopil, če se plača bol- < niška podpora za prve 3 dni bo- | lezni ali ne. Edino simulantom 1 to ni prav, katere naj pa vsako ] društvo odklanja. i Društvo sv. Janeza Krstnika j št. 37 apelira na ostala bratska društva, da ne podpirajo tega incijativnega predloga. Pozdrav, za odbor društva, . Frank Kačar, tajnik. Klein, Mont. Zelo rad primem v roke Novo Dobo, ko mi jo izroči pošta. Z veseljem pregledujem dopise raznih društev, ki si pi i rejajo piknike in veselice. I/< naše naselbine se ne čuje dosti o enakih pripravah. Nase društvo št. 88 JSKJ je že staro nad 20 let. Ali bi ne bilo dobro, ako bi praznovali dvajsetletnico? Mene kot ustanovitelja tega društva bi zelo veselilo, ako bi se napravilo kako veselico. ... Tukaj v Klein premogarji se precej dobro delajo. Toda ne svetujem nobenemu, da bi prišel sem dela iskat, ker delo se teško dobi. Letos smo imeli tukaj slabo letino. Bila je velika sluša, tako da vse izgleda zelo slabo. Kakor zapazim v drugih slovenskih listih, drugi listi dopuščajo, da Slovenci med seboj napadajo in nepravilno kritizirajo. To ni lepo. Naša Nova Doba je v tem oziru veliko boljša. Le tako naprej, to je posnemanja vredno. Jaz sem prišel v to deželo še mlad. Bilo je leta 1882. Se dobro se spomnim, kaj smo se učili v šoli, da naj bom posten 1 in pameten, pa bom lahko iz- hajal z ljudmi. Ce ne morem svojemu rojaku napraviti nič dobrega, tudi ne bom skušal, da bi mu storil slabo. Pošiljam prijazne pozdrave vsem rojakom John J. Rom. New Duluth, Minn. članstvo društva št. 128 je sklenilo na redni društveni seji, na dan 21. julija, da se razpiše naklado 25 centov na vsakega člana, da se bo moglo plačati društvene odbornike za prvih šest mesecev. Stem menda bo znano vsem članom, da pri pobiranju asesmenta vplačajo tudi to naklado. To naklado plačajo tudi člani, ki so izven mesta. Kdor ne plača je suspendiran za en mesec. Obenem opozarjam vse člane, da se polnoštevilno vdele-žijo društvene seje na dan 18. avgusta, to je tretjo nedeljo v mesecu. Na seji imamo rešiti važne raznoterosti, med njimi tudi incijativo društva št. 108, če jo bo društvo podpiralo ali ne. Z bratskim pozdravom, Jos. Anzelc, tajnik. Trinidad, Colo. Tem potom uradno obveščam člane društva št. 84 JSKJ, da se bo vršila prihodnja društvena seja na dan 11. avgusta. Predsednik in ostali društveni odbor želi, da se vsi člani vdeležite te seje. Na zadnji seji smo imeli pogovor, da napravimo veselico. Sedaj je potreba nam članom, da se kaj dobrega izmislimo, kaj bomo napravili na veselici, da bo bolj privlačno, in da se tudi opomore naša blagajna. Bomo videli, kdo se bo letos izmislil kaj novega. Potem opominjam vse člane in članice našega društva, da redno plačajo svoje mesečne asesmente. Posebno se to tiče onih, ki živijo izven Trinidada. Sedaj se ne bo več zakladalo iz društvene blagajne. Prosim vzemite to v naznanje ter tudi upoštevajte. Z bratskim pozdravom, Matt Karcic, tajnik. teH ^ it 5' iYQ> > roU> „1 But '' a> ’ Brat Garbas, ‘uKimi društvenimi l fk°r Preds. žizetz Jr • S' Golobich, tajnik lirska] 111 nadz. Vranichar, sko ,i . svetov, mi. Ijane, kateri priredi koncert v Slovenskem domu na Universal, Pa., in sicer ob tretji'uri popoldne. Rojaki, ne pozabite tega dneva. Uživali boste lepoto slovenske narodne pesmi. Povsod, kjer je nastopal ta pevec, so ga navdušeno pozdravljali ter se divili lepi slovenski melodiji. S svojo pesmijo nas ponese nazaj v lepo našo domovino, kjer je tekla zibelka naša. Torej na svidenje na dan 11. avgusta. Anton Eržen. Baggaley, Pa. Iz urada društva št. 13 JSKJ se vam naznanja, da je bilo junija meseca sklenjeno na seji, da se razpiše naklado za Slovenski narodni dom. Sklenjeno je bilo, da mora vsak plačati v mesecu avgustu $1.00 za pokritje stroškov društvenega doma. Torej oposteva.jte to sporočilo, plačajte vaše prispevke v pravem času, da nimam preveč sitnosti. Pridite tudi na sejo v večjem številu, da boste vedeli kaj se pri društvu godi. Asesment gotovo plačajte do 24. v mesecu, da stem olajšate tajniško delo. Z bratskim pozdravom, Joseph Žapkar, tajnik. a]; n° kaznilnico. Pra- ,tte<’ co' m rn- tH»‘ ,,, Ilat^errt1^” (ki je potreb Preskrbel drž. N« £■»«;'Reh,.. Br. Ga,- r ^l’ank ,? skal na domu X g* 1 lrta na Smith St. S^Port lnega odseka br :th f! TP $ ife-T/ m3 'Ji i e»l' 1U» uotf lC-Se bvnfa ViuneSt- Kakor U lri ■ arbas dobro ra- >Onima Sen!!11 Polju za napredek iz Jolieta bra- %žne |tht'^večirU Ul’edniku vošči- ^|l0sslovanUHPeh pri njeg0' ij *MnjiJU'(.. kii* , ..8eJi dr. št. 66 jno obis- toil1* .?•*»« *** in Robert Ne- Edward br- Smrekar. ^j^aTtjein sestre! !>t ;‘CH c0 , Varna Calumet 1 “ibolj 'i . bila znana redna delovna in Renton, Wash. Renton je malo mesto, šteje primerno 6000 prebivalcev, ki pa se množijo na račun časopisnih oglasov, ki pišejo, da rabijo od 500 do 1000 ljudi. Lju dje prihajajo kar trumoma, pa če pridejo, sprejmejo jih kakih 50. drugi morajo iti naprej, še tisti, ki dobijo delo, jim ni sreča mila. Kar lepega dne mu prinesejo listek, da lahko odhaja, in tako gredo ljudje s trebuhom za kruhom. Veliko premogokopov tudi ne obratuje v poletnem času. Obenem pa so ti premogokopi tudi vsi neunijski. Opozarja se vse Slovence, da ne hodijo za delom v naše mesto. V Renton smo zopet praznovali obletnico ameriške neodvisnosti. Posebni govornik je bil tukaj iz Seattle, Wash., ki nam je opisoval dobrote te dežele tako lepo, kakor da se sam med cedi nam v usta. Če bi taki gospodje stopili v premogokop, bi videli kako trpijo ljudje tam doli. Tukaj imamo tri različna društva: JSKJ, SSPZ in SNPJ. Ne napredujemo ne dosti. Večinoma smo vsi pri društvih, a mladina ne mahi pristopati v naša društva. Društvo Jugoslovan bo napravilo plesno veselico v Krain dvorani, dne 24. avgusta, začetek ot' pol devetih zvečer. Vstopnina za moške .je 75 centov, za ženske 25 centov. Naročilo se je dobro godbo, da ne bo nobenem žal če pride na veselico. Vabi se vse, da pridejo na to veselico. Pripravljenega bo dovolj za vse. Za odbor, Joe Plaveč. Cornwall, Pa. Dne 1. julija je tukaj premimi sobrat Frank Chenich, član društva št. 159 JSKJ., v nežni starosti 23 let. Društvo mu je poklonilo krasne cvetlice v zadnji pozdrav in ga spremilo k zadnjemu počitku dne 3. julija. Pokojni je bil mirnega značaja in splošno priljubljen med nami, kar se je pokazalo pri pogrebu. Cenjeni mi rojaki, zdaj ste videli kaj je društvo, in kateri niste še pri našemu društvu in pri naši JSKJ zavarovani, dajte se zavarovat dokler ni prekasno. Pokojni sobrat Frank je bil tukaj na Cornwall rojen, in tukaj zapušča očeta in mater, ter sedem bratov in dv^ sestre, in eno sestro omožen« v Frock-ville. V imenu društva sa zahvaljujem vsem, ki ste se udeležili pogreba. Prizadeti družini naše globoko sožalje. John Yaklovich Jr., tajnik. smrt vzela iz naše sredine sestro Mary Milavec, članico društva št. 199 JSKJ. Bila je tudi članica SNPJ. Umrla je dne 17. julija. Pokojna zapušča žalujočega soproga, Anton Milavec in štiri nedorasle otroke. Najstarejši je enajst let, najmlajši štiri leta. Na Dawson zapušča enega brata, v Denver, Colo., pa sestro. V Raton, N. M. živita še oče in mati, ter več njenih prijateljev. Kako je bila pokojna spoštovana, je pokazal njen pogreb. Ko je ležala na mrtvaškem odru, prinesli so sorodniki, prijatelji in znanci polno rož in vencev. Družini Milavec moje globoko sožalje. Frank Lipold, tajnik društva št. 199 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Društvo št. 26 JSKJ je na svoji glavni polletni seji, na dan 21. julija vzelo v pretres inicijativni predlog društva št. 108 JSKJ v Youngstown, Ohio, ter po obširnem razmotrivanju odglasovalo, da naše društvo ne podpira omenjene inicijati-ve. Razlog zato je, da že sedaj, po pravilih, katere imamo v veljavi, ne more zadostovati asesment, katerega plačujemo. V dokaz temu je izredni asesment v dvadolarski sklad. Sklep zadnje konvencije je pravilen, torej držimo se ga. Za društvo št. 26 JSKJ: Joseph Pogačar, tajnik. AMERICAN° JUGOSLAV ASSOCIATION OF MINNESOTA INFORMACIJSKI URAD (V tej koloni bodo od časa do časa priobčane razne informacije, katere morejo služiti \ korist Jugoslovanom v Zedinjenih državah sploh, posebno pa rojakom v Minnesoti). Urejuje: John Movern, tajnil( A. J. Z. v Minnesoti. a) Moški _____________ 5 b) Ženske ____________ 5 10 SRBI: a) Moški _____________ 6 b) Zenske ____________ 4 10 Skupaj --------------- 32 REKAPITULACIJA: SLOVENCI: a) ameriški državljani (ženske in moški) ....- 34 b) Oni, ki imajo prvi papir 2 c) Oni, ki nimajo ppapirjev 1 d) Osebe pod 21. letom 54 HRVATI: a) Ameriški državljani (moški in ženske) ------ 35 b) Oni, ki imajo prvi papir 5 c) Oni, ki nimajo papirjev 10 d) Osebe pod 21. letom „100 SRBI: a) Ameriški državljani (moški in ženske --- 15 b) Oni, ki imajo prvi papir 13 c) Oni, ki nimajo papirjev 20 d) Osebe pod 21. letom 103 Skupaj ..............- 392 iz uradTglmjnika V današnji številki Nove Dobe priobčujemo iniciativni predlog društva sv. Antona št. 108, JSKJ, iz Youngstowna, Ohio. Glasom pravil ima biti predlog na razpravi 60 dni. Razprava traja od 10. julija do 7. septembra, vštevši oba datuma. Društva lahko med časom agitirajo za predlog ali proti predlogu. Ako bo predlog med tem časom podpiran od ene tretjine društev, potem pride na splošno glasovanje. Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, gl. tajnik. Diamondville, Wyc. Vsem članom (icam) društva št. 27 JSKJ se naznanja, da se vdeležite prihodnje seje 18. av gusta, 1929, v svrho izvolitve novega blagajnika. Nadalje vas opozarjam, da plačujete bol.j točno asesment. Kar vas je v okolici društva, dobro znate kaj imam v hiši; dokler ni bilo tega sem sam prišel opomnit, kar vas je pa oddaljenih pa pošljite vsaj do 25. v mesecu da se zamorejo knjige zaključit koncem vsakega meseca. Sobratskim pozdravom, Z. A. Arko, tajnik in začasni blagajnik, št. 27 JSKJ, Diamondville, Wyo. BULE tl N NO. 5. Število Jugoslovanov v mestu Kinney, Minnesota. Popisovanje Jugoslovanov v mestu Kinney je izvršil Buhi, Ameriški Jugoslovanski Klub, potom naših rojakov, Nick Po-poich in John Davich. Skupno število jugoslovanskih družin v mestu Kinney, Minn., je kot sledi: a) Slovenske družine 13 d) Hrvatske družine 20 c) Srbske družine 26 Center, Pa. Namenil sem se. da sporočam javnosti, da bomo imeli v nedeljo 11. avgusta v svoji sredi odličnega gosta, Mr. Anton šu-belja, opernega pevca, iz Ljub- Claridge, Pa. Cenjeni mi urednik: Priob- čite mi v naše glasilo, da je naše društvo št. 40 JSKJ razpravljalo na zadnji redni' mesečni seji radi piknika. Določilo se je dan 17. avgusta, da imamo na ta dan piknik pri bratu Peter Lazar-ju, na farmi, katera se nahaja par minut hoda od tlakovane ceste. Zato se vabi člane na sejo, na dan 11. avgusta, da se kaj več pogovorimo o pripravah za ta piknik. Vsi člani, vdeležite se gotovo tega piknika. Treba J$, da se naša blagajna nekoliko opo more. Pozdrav vsem članom JSKJ. Anton Kosoglov, tajnik. Dawson, N. M Cenjeni urednik, odstopite mi nekoliko prostora v Novi Dobi. Iz naše naselbine je opaziti malo dopisov. Tako sem se jaz odločil, da poročam par novic. Tukaj premogorovi obratujejo po pet dni na teden. Zaslužek je odvisen od delavca. Poročati moram tudi žalostno na seji navzočih članov. JosepK Cekuta, predsednik, John Dolcic, tajnik, Anton Kikel, blagajnik. (Pečat) Razlogi. članstvo našega društva je prepričano, da ni v korist jednote, ko se odvzame članom bolniška podpora za prve tri dni. Na eni strani so prizadeti dobri in pošteni člani, na drugi strani pa je temveč simulan-tov, ki so nalašč prijavljeni toliko dni delj, da dobijo toliko in še več podpore, kot če bi se podpora plačevala od prvega dneva naprej. Dokaz imamo, da to ne koristi bolniškemu skladu tudi v tem, ko moramo še vedno imeti izredne asesmente. Dalje moramo tudi izjaviti, da je po novih pravilih bolj težko pridobivati nove člane, ko vedo, da se podpora ne plačuje od prvega dneva naprej. Cenjena bratska društva vljudno prosimo, da podpirajo naš iniciativni predlog da p»ide na splošno glasovanje, kar bo v korist članstvu in jednoti. Z bratskim pozdravom, Odbor društva sv. Antona, št. 108, J. S. K. J. Youngstown, Ohio, dne 21. aprila 1929. IZ URADA "GLAVNEGA BLAGAJNIKA Skupaj __________ 59 družin Skupno število Jugoslovanov / mestu Kinney, Minn., je 392, ki se dele v njih jugoslovansko narodnost kot sled:i SLOVENCI: a) Moški ............. 44 b) Ženske ----------- 47 91 HRVATI: a) Moški ............ 88 b) Zenske ......... 62 150 SRBI: a) Moški ........-.... 67 b) Zenske __________ 84 151 Skupaj .i —.........—... 392 Jugoslovani nad 21. letom njih starosti. SLOVENCI: a) Moški ........... 10 b) Ženske .......... 27 37 HRVATI: a) Moški ----------- 33 b) Ženske ........... 17 50 SRBI: a) Moški ...—........ 19 b) Zenske ......... 29 48 Skupaj ..........—....... 135 Jugoslovani, ki imajo prve ameriške papirje. SLOVENCI: a) Moški .........— 1 b) Zenske ........... 1 2 HRVATI: a) Moški ___________ 3 b) Ženske .......... 2 5 SRBI: a) Moški ............. 7 b) Zenske -------- ~~ 6 13 Skupaj ................... 20 Jugoslovani, ki nimajo nobenega ameriškega papirja (Aliens) SLOVENCI: a) Moški ........-..... 1 b) Ženske :..........— 1 2 INICIATIVA ČLEN XXXVI., TOČKA 2. DOLOČA: ”2. V dobi prvih šestih mesecev, od dne ko je bil član pravilno prijavljen pri društvenem tajniku in pri zdravniku, se plačuje celotna bolniška podpora, to je $1.00 ali $2.00 dnevno, v kolikor je bil član zavarovan. Po proteku šestih mesecev plačuje jednota polovično dnevno podporo skozi 12 mesecev. Po preteku polovične podpore je vsak član upravičen do nadaljne podpore in sicer iz sklada onemoglih/ po $10.00 mesečno. Ta podpora se plačuje članom dokler ne ozdravijo, ali dokler je bolan. Za prve tri dni bolezni jednota ne plačuje podpore, to je od časa, ko ae je bolnik pravilno javil pri zdravniku in društvenem tajniku. Po preteku 18 mesecev bolezni se plačuje $10.00 mesečne podpore tudi neenakopravnim članom naše jedno-te.” PREDLAGANO DA SE GORNJA TOČKA PREMENI KAKOR SLEDI: “2. V dobi prvih šestih me-secev, od dne ko je bil član pravilno javljen pri društvenem tajniku in pri zdravniku, se plačuje celotna bolniška podpora, to je $1.00 ali $2.00 dnevno, v kolikor je bil član zavarovan. Po preteku šestih mesecev plačuje jednota polovično podporo skozi 12 mesecev. Po preteku polovične podpore je vsak član upravičen do nadaljne podpore in sicer iz sklada onemoglih, po $10.00 mesečno. Ta podpora se plačuje članom dokler ne ozdravijo, ali dokler je bolan. Bolniška podpora se plačujr od prvega dne, to je od časa, ko se je bolnik pravilno javi! bolnim pri zdravniku in društvenem tajniku. Po preteku 18 mesecev bolezni se plačuje $10.00 mesečne podpore tudi neenakopravnim članom naše jednote.” Potrdilo društva. Mi spodaj podpisani odborniki društva sV. Antona št. 108, JSKJ, s tem spričujemo, da je bil zgornji iniciativni predlog predložen pismeno in prečitan na redni (ali izredni) seji dne 21. aprila 1929 ter da je bil sprejet. Za predlog je glasovala večina članov. Pro ti predlogu ni glasoval nobei Vsem dedičem, ki s« poslali polnoletni in so upravičeni, da dobijo posmrtnino po svojih sorodnikih, ki so bili člani JSKJ, sc jim priporoča, da vprašajo za fvoje deleže. Tudi tisti dediči, ki še niso polnoletni, lahko vprašajo za svoje deleže potom njihovih postavnih varuhov. Ako se enake deleže iztirja, potem lahko denar naložite na višje obresti. Za vsa pojasnila se obrnite na spodaj podpisanega glavnega blagajnika, odnosno tudi na glavnega tajnika, Joseph Pish-lerja. Z bratskim pozdravom LOUIS CHAMPA, glavni blagajnik JSKJ. 416 E. Camp St., Ely, Minn. o-------------- vest, da nam je neusmiljenaIHRVATI: RUDE TROŠT V BEOGRADU Rude Trošt je odšel v domovino. Listi pišejo, da je prišel tudi v Beograd, kjer se druži z gledališkimi igralci, ki imajo tam svoj kongres. Kako originalen je ta človek tam v domovini nam piše “Jutro” takole: Pri “Kolarcu” pije črno kavo naš Američan Rude Trošt, ki ga pozna vsa predvojna ljubljanska mladina. Prav tak je, kakršen je bil, le bradavice mu manjka. Pripoveduje, kako iti kaj je v Ameriki. “V 24 urah sem se naučil angleški. Prvi dan, ko sem prišel v New York, sem našel dolar na cesti. Zanimalo te bo, s čim se pečam. Američan sem. Bivši dunajski radikalec, učenec pokojnega dr. Žerjava v “Sloveniji,” kjer smo bili vedno nasprotniki duela, imam sedaj v Ameriki štirinajst podružnic, kjer poučujem športa željne Američanke v sabljanju in floretu. Zdaj, ko sem odsoten, me nadomestil.) e moj asistent, bivši mad žarski častnik ” -------o------- RAZSTAVA ZRAČNE PLOVBE V Olympiji pri Londonu se je otvorila največja razstava zračne plovbe. Razstavilo je preko 200 tvrdk vsega sveta, ki izdelujejo aparate ali njih sestavne dele ali potrebščine za zračna pristanišča in vse mogoče druge predmete, ki so v zvezi z zračno plovbo. Samo celotnih aparatov je preko 70. Kot zanimivosti navajajo, da jej ob tej priliki Ford prvikrat razstavil svoje letalske izdelke na Angleškem. Na razstavi se neprestano predvajajo poučni filmi iz področja zračne plovbe in najbolj znani strokovnjaki ter letalci imajo predavanja. " '1 ’Ji ti iiii'i ......... , NOVA DOBA, AUGUST 7TH ,1929 l^iiiiiiiiTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniTfmnnillmiiHiiiiiiriTiiiiiiiiiiTITIilITfmiil^f I POTRESNA POVEST ) Spisal Franjo Maselj-Podlimharahi TiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiuBnuiiiiimitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinniiiiiiiiiiiiiiiiir ..Lii d (Nadaljevanje) , - V. A glej jih, česa sta se spomnili! Prav tako! To se spodobi danes!” je dejal Smole, odjemaje deklicama krožnika: — prinesli sta vsaka na zvrhanem krožniku velikonočnega kolača. “Saj sem jima poprej naročila, pa si tako dolgo nista upali. Zdaj pa le posedita nekoliko pri nas!” Ilekši je Smo-ietova sedla k mizi, ki je stala precej pri vratih, menda za berače in druge sramežljive ljudi. Deklici sta »e namestili ob njej. Rezika je sedla kraj tete, kateri je položila roko na ramo. Brezskrbno so se smejala njena usta, svetle oči so zvedavo zabežale po sobi, kakor bi jih vse zanimalo, kakor bi jim bilo vse novo in čudno. Ustavile so se na Tonetu in rdečica je sramežljivo-vzpihnila na njenem licu. Odkod ta sme lost! — si je mislil Tone. Take Rezike še nikdar ni videl* zrasla je in iz pohlevne cvetico se je razvila v bujno rožo. Poglobil je svoje, oko pod njenim žarnim pogledom in čudno in prijetno mu je bilo pri srcu in sam ni vedel, kaj se godi ž njim, Kmetje so nategnili vratove in pogledali na deklico, hoteč razbrati, kakšna je sedaj; no, kakor bi bili zadeli ob bleščečo solnce, odtegnili so precej oči in jih vprli v svoje nosogrejke. Polonica je stopila pred sestrično, da bi jo prikrila zvedavim očem. ^ Navzočnost ženstva je provzročila pri' pivcih molčanje. Blažen mir se je razgrnil po sobi, kjer je še malo poprej vihral prepir in burni razgovor. Tako se za časa kratkih noči stemni včasi nebo, bobni grom, udarja strela, silno lije dež in že naletava pesek v okna borne kmečke hiše; pa še preden je preplašeni kmet pri vžgani luči odmolil molitev za odvrnitev hude ure, je potegnila nevihta že za daljnje gore, in lep prizor se prikaže skrbnemu očancu, stopivšemu na prag domače hiše: razpenja se nad prijaznimi gorami sinje nebo južne noči, luna se smehlja na nebosklonu, za krajem blišči večer nica in miglja še kakšna druga mična zvezda. Ko so kmetje molčali in bolj ali manj sramežljivo segali po kolaču, se je razvilo v gruči za vrati nežno, pretrgano šepetanje. Rezika je privlekla iz žepa kos potice in jo dala teti. Umna krčmarica je začutila potrebo, vseobče strmenje nadomestiti z nečim in izliti svoja čuvstva v besede, ki bi njej sami dale utehe in bi sprijaznile z novim pojavom pivce in b? ugajale deklicama. “Obe sta naši,” je govorila na vseznanje, “obe sta zrasli pod našo streho, obe imamo enako radi. Ta je bila po svečnici stara sedemnajst let (Smoletova je popravila svoji hčerki šopek las, ki ji je ušel na lice, nazaj za uho), ta jih bo pa tain o svetem Mihelu devetnajst. (Smoletova je pogladila Reziko po glavi in jo pričegnlla še bliže k svoji rami.) Poldrugo leto sta narazen. Obe sta pridni, uboga pa še raje ta iz mesta nego naša kmečka.” Rezika je po mačje z licem in nosom povela po tetini rami v zahvalo izkazanega odlikovanja. Polonica je sklonila glavo k sestrični, češ: ne zavidam ti tolike ljubezni! — in materi je pošepnila: “Ali jaz pa ne ubogam?” “Včasi tudi katero preslišiš; posebno pa vodo nerada nosiš in tam pozimi te nikakor nisem mogla pripraviti, da bi poskusila presti.” “Vedno tisto veste, da nočem presti,” je jeknila Polonica. “Kdo pa zdaj prede? Vse plete kite, kar je dosti prijetnejše. Vi me pa tudi niste uslišali, ko sem vas prosila, da mi kupite na semnju o svetem Matiji za kočemajko križasto, kakor jo ima Martanova Rozara; in obljubili ste mi jo . . . ste rekli, kadar boste prodali teličke . . .” In neka nežnožalna senca, tista,, ki j^ bila izražena v naglasu njenih besed, je iegla na njeno gladko, okroglo lice. “Ti in pa tvoji telički!” ji je pogrozila Rezika in jo lahno uščipnila v laket pod rokavcem. Polonica se je naklonila k sestrični in obe sta se smejali o$l duše. “Oj, otroci ste otroci in s takimi so vedno nadloge. Kar vidita, vse bi radi, tega pa ne vesta, kako težko se kupuje,” je vzdihnila Smoletova. “Jaz pa že nisem več otrok, teta!” je'Rezika pošepetahi Smoletovi za ramo in pogledala na Toneta. “Kaj pa si? Naš otrok si, Polonica je pa še večji otrok, Obe sta še nedoletni mladenki; pa tudi za vaju kolo časa ni zavrto, tudi vama se nabere let kakor otroku jagod na mavro. da sami ne bosta vedeli kdaj in kako.” Deklic ni plašila misel, da se jima nabere let; igraje sta si jeli našepetavati imenitne tajne reči na uho. Zdajci pa so zapustile Martanove tanke ustnice kadečo pipo in osokolivši se je togotno pljunil pod mizo, češ: vrag vzemi vse te nepotrebne otroške nežnosti! Pa je nekako raz-gnevljen poklical vina. Klic po pijači je razvozlal jezik tudi ostalim gostom in vsi so se pokorili zgledu modrega moža. Urni Smole je vsem ugodil. Nastal je hrup v sobi, ki je mahoma nadkrilil šepetanje za vrati. Smoletkina pozornost se je vedno bolj in bolj nagibala od deklic h gostom, ki so začeli pomenek o kitarstvu, koliko in komu nese dobička, ali ga bo kdaj konec ali nikoli in kam li gre toliko slamnikov. Pokazalo se je tedaj, da so mladi ljudje — otroke jih je imenovala Smoletova — res zelo izvedeni v porabi vsake prilike, ki se jim ponudi, da morejo za hrbtom starejših, če ne z besedami pa si vsaj z očmi povedati svoje skrivnosti. Ko je Tone videl, da so kmetje zadolbeni v pogovor o kitah, se je ohrabril in pogledal za duri. In divno je bilo to, kar je videl: izza Smoletkine rame je kukalo nanj dvoje jasnih, živhi oči izpod belega čela; in smejale so se te čudovito izrazne oči in njemu se je smejalo od njih v duši. No, precej je skromno potopil svoj pogled, ker ljubimkanje ni bila njegova najkrepkejša stran. Takšen štor,! — vzklikne morda nevoljno naša prekrasna bralka, ako Bog nagradi naš trud s katero. Zato moramo povedati, da je Toneta tisti večer še večkrat zapeljal njegovega srca glas, da je pogledal tja za duri in da je vselej zagleda) tam dvojieo Jeskečih- zvezdic, ljubo strmeči+r-vanj. "Naposled je temu igranju naredila konec Polonica; menda se je naveličala stati in je spanec že zahteval svoje: podrezala je sestrično in ji namignila na vrata. Rezika je vstala. “Ostani še pri nas, če se ti poljubi!” je dejala Smoletova laskavim glasom, in Rezika je zopet prisedla na kraj klopi. Z belimi prsti je pobirala drobtine po mizi in rekdokdaj je še pogledala na Toneta, ki je, igraje se z betico svoje palice, s ■svetloumnimi očmi gledal v pivsko družbo.:? Kmalu se je pa tudi Rezika naveličala zatohle sobe. “Ali si že zaspana?” je vprašala teta. “No, pa pojdita spat in pazita na luč, da ne zatrosita ognja!” Deklici sta tiho, skoraj po prstih odšli. Odpiraje vrata, sta seveda še enkrat dobili priložnost pogledati nazaj po sobi “Pa s ključem se zaprita!” je klicala za njima Smoletova. “Da naju volk ne ukrade,” je odgovoril tanki dekličji glas v veži. In šli sta po stopnicah v podstrešno sobo, veselo Vjihita j e kakor bi bili završili prav zabavno ekspedicijo. Kmetom je nekako odleglo, ko so se čutili proste ženskega vpliva. In nagnil je Maren glavo na stran, kakor bi poskuša) svojo lastno misel, pa je momljal, grudeč kolačevo skorjo: “Ljudje božji . . . Cijazovec ... la bo pa lahko plačeval davke >. . . a?” Tone se je pomel na stolu, češ, zdaj- pride naša zadev." rta vrsto. Ni se motil, ker precej se je obrnil Maren do njega, rekoč: “Tone ,ne zameri mi, če te vprašam, ali je res, kar se govori pc vasi, da pri vašem kozolcu tolarji padajo z neba? Krulčev Peter pravi, da je sam videl, in tudi drugi govore tako. Menili smo se poprej o tem, ali jaz tega ne morem verjeti in ne ver jamem.” “Le verjemite, oče! Vse je res, kar pravijo ljudje, in ps se več,” je pohitel Tone ter si nalil vina. Dasi je ljubil in čislal kmete in uvaževal pravilo, ki pravi, da bodi v cerkvi s svetniki, v krčmi pa s pijanci, mu vendar kmečka vsiljivost n šla vselej k srcu. “Pa to nam povej, kaj to pomeni, ker kaj takega se št ni slišalo, odkar stoji svet!” “Kaj bo pomenilo? Bog nas je spoznal za vredne in je videl, da potrebujemo, pa je odprl svoje okno. Danes kaplja jutri pojde morda curkoma.” Tone je moško dvignil glavo, odpil in hitro pogledal po pivcih, razbiraje, kakšen učinek sc vzbudile njegove besede, široko odprtih ust so gledali pivc vanj, le Martan je zrl v mizo. kak volk ali pa podivjan pes. Nedavno so našli zopet 4 ovce mrtve in vsi sledovi so kazali, da gre tu za medveda. Sledečo nedeljo so se odpravili razni kamniški in okoliški lovci na lov za medvedom, ki je potekel brezuspešno, posebno še, ker sta dež in megla znatno ovirala pogon. Nekje pri Veliki planini so našli še toplo ovco, ki je bila zadavljena. Razumljiv je strah posestnikov, ki imajo svojo ži-vinico na planinah, mnogi so jo že odgnali v dolino domov. Čuje se, da bo izšel poziv s strani sreskega poglavarstva na vse kamniške in okoliške lovce, da se udeleže pogona za živaljo, ki je v kratkem času napravila mnogo škode. Upamo, da jim bo uspelo ustreliti zver, ki je v nedolgem času podavila in požrla skoro 30 ovac. ---------O-------- vole, jelene in druge živali, potem se vidi “Obsidian Cliff” ali velike stene, ki so iz čistega črnega stekla. Dalje ob cesti v hladnem gozdu se nahaja “Appolinarious Spring,” to je fina kisla voda. Samo da bi še vino tu izviralo, pa morda bi ga še danes tam pili. Od tukaj je naša smer vodila nazaj proti severu v Gardner, kjer sva se z mojim prijateljem poslovila in on je izginil doli v globoki južni Illinois, jaz pa proti severnemu pacifiku. Lokomotiva se je začela Pr • va V' kati, a moje oko je se strmelo nazaj v moj nep° Yellowstone park. Trgovina z železnino in pogrebni zavtfap (Dalje prihodnjič) GLASOVI Z RODNE GRUDE ce. V svojo staro domovino se je prvič vrnil lani in ko je V Celju se je dne 4. julija pripetila v plitvem potoku Sušnici svojevrstna nesreča, kakršne nezgodna kronika morda še ni z}epa mogla zabeležiti. Na železnem mostu, ki vodi z Ljubljanske ceste v Jurčičevo ulico pri Evangeljski cerkvi, je bil zaposlen s strganjem barve in rje na železni ograji, ki jo namerava mestna občina prepleskati, 29-letni pomožni delavec celjske mestne občine Alojzij Nareks, doma iz Železne, občina Velika Pireši-ca, ki je že od mladosti bolehal na epilepsiji. Fant je nekaj časa pridno delal, naenkrat pa je dobil hud epileptičen napad in je padel preko mostne ograje z glavo navzdol v komaj pol metra globoko vodo in se zaril v sipo in blato na vodnem dnu ter utonil. Njegovega padca v vodo ni nihče opazil, ker je cesta v času, ko se je nesreča zgodila, slabo frekventirana. Par ur pozneje sta opazili v vodi ležeče utopljenčevo truplo dve mimoidoči usmiljenki, ki sta o strašni najdbi obvestili druge pasante in policijo. Utopljenca so potegnili iz vode, nakar ga je skušal slučajno mimoidoči zdravnik celjske javne bolnice dr. Milan Červinka z umetnim dihanjem oživeti, kar pa je bilo seveda zaman, kajti truplo je bilo v vodi približno že dve uri. Voda je na mestu, kjer je ubogi Nareks utonil, tako plitva, da ne bi mogel utoniti niti 8-letni otrok. Da je utonil Nareks v napadu epilepsije, je razvidno iz dejstva, da je imel zobe krčevito zagrizene v jezik, take da si ga je skoro popolnoma pregriznil. Poklican je bil mestni fizik dr. Dereani, ki je ugotovil smrt, nakar je bilo truplo prepeljano v mrtvašni co bolniškega pokopališča. Nedavno je prispel v Zagreb iz Buenos Airesa naš ro jak g. Mate Carevič kot argentinski konzul. G. Garevič je rodom iz Korčule in je s 16. leti odšel v Južno Ameriko. V Argentiniji je dovršil mornariške šole ter služi kot kapetan •argentinske državne" mofnari- bil imenovan za argentinskega konzula, so naši izseljenci v Argentiniji z veseljem pozdravili to vest kot dokaz, da argentinska vlada ceni našega rojaka, kakor tudi naš živelj, ki si je izbral Argentinijo za svojo novo domovino. Novi argentinski konzul bo gotovo koristil naši emigraciji kakor tudi razvoju vseh vezi med Jugoslavijo in argentinsko državo. NAZNANILO IN ZAHVALA Vsem prijateljem, sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da je nemila smrt ugrabila življenje našemu ljubemu možu, oziroma očetu Frank Orehar Po dolgomučni bolezni je umrl 30. junija t. 1. Bil je znan širom Amerike, kakortudi v domačem kraju. Doma je bil iz Čadeža ob Savi. Tam zapušča brata in dve sestri, v Ameriki pa eno sestro v La Salle, [11., in enega brata v Hot Springs, New Mexico. Poleg drugih društev, spadal je tudi k društvu Golden Gate, št. 141 JSKJ v San Francisco, Cal. Dobro je znan tudi v Valdeson, Colo., kjer je imel pred časom gostilno. Zahvaljujemo se vsem onim, ki so ga obiskali za časa bolezni ter vsakemu in vsem za darovane cvetlice. Bodi mu lahka ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Barbara Orehar, žena. Frank, Charlie, sinova; Elizabeth, hči. ISK0V1NE od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST.CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO Edini kat. pogrebnik v Milin., se Vam priporoča kuPt 1^ v vse11 rili za (o;iio in ceno postr*^ hodile v druga mesta, amP^ pirajle domača (rgovino! HELPS HARDffM? 312 Grant Ave., Ev' Minn. (Telefon po dnevi: 3 ponoči: 140-00") mn. % Po poročilih orožniških postaj, ki jih je prejelo sreske poglavarstvo v Gackem, so se pojavili v raznih delih okraja volkovi, zlasti v bližini sela Kazancev. Volkovi so v treh mesecih poklali v tem okraju 130 ovc, 6 goved in 2 konja. Oblasti so podvzele potrebn« ukrepe, da jih zatro. V GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaSa vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 In pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 2Iti W. 18th St., New York, N. Y. :XXZXXXXXXXXt '-.ill 'favn prat |7yg|efl :p0};i, Joseph Ely, Minnesoto OPRAVLJA NO IN KOREJA VSE V NOT^ SKO STROK0 spadajoče POSLE °« 1 t0 *1 V vasi Bari blizu Bosanskega Petrovca se je kmet Jovan Kačar po končani žetvi moč no napil, ko je gostil seljake. ki so mu pomagali pri delu. Končno je raki j e zmanjkalo in urno je vzel prvo steklenico, ki mu je prišla pod roko ter odšel po novo zalogo. Sosedje, ki jih je hotel pogostiti so pogostitev odklonili, ker je done šeno žganje močno dišalo po petroleju. Pijani Jovan je po grabil namreč steklenico, v ka teri je bilo še nekaj petroleja in krčmar mu je v njo nalil raki jo. Zadovoljen, da se nihče ne udeležuje, je nesrečni Jo van popil vso petrolejsko raki-jo sam in je od te strašne pijače tako rogovibl po vasi, se pretepal in pobil, da so mu morali v zagrebški bolnici odstraniti eno oko in da bo še dolgo ležal zaradi drugih težjih poškodb. Pri tekstilnih tvornicah “Ju-gočeške” na Gašteju v Kranju so pričeli z gradbo novega oddelka k tkalnici. Sedaj šteje tkalnica 600 stolov, z novim oclelkom pa še 140 stolov. Medved v Kamniških planinah. že precej časa se čujejo pritožbe, da kmetom nekdo davi ovce. Prvotno se stvari ni posvečalo dovolj pazljivosti in se je trdilo, da bi bil povzročitelj YELLOWSTONE PARK • Nadaljevani': iz 'l. strani) vi planinski orli, ki gnezdijo po nepristopnih skalah v prepadu. Vsak čas je možno videti orla z veliko ribo v krempljih, katero položi svojemu mladiču v gnezdo. Še mnogo druzih zanimivosti se tukaj vidi, ali čas in pot nas vleče naprej preko Mount Washburn v Tower Falls. Od Grand Canyona pelje pot preko “Duraven Pass,” 8,000 čevljev, in druga pot na vrh gore Washburn 10,275 čevljev. Cesta je sicer jako drsna in strma, in zahteva mirno roko in oko, ali z vrhunca pa imate razgled, ki se vam iz spomina ne izbriše nikdar. Na gori se nahaja tudi močni kame-niti stolp, v katerem se noč sladko prespi, posebno če veter zunaj še tako tuli. Tower Fall je prekrasen vodopad potoka istega imena. Od tega mesta pa vodi pot v Cook City, Mont. Staro mesto zlata in romantične zgodovine. Pot je sicer strašnega spomina, toda pokrajina je tako divje romantična, da zahteva posebnega opisa, česar to pot ne bom storil. Samo toliko naj omenim, da sem v Cook City slučajno naletel na Slovenca, ki je že mnogo let tam prospektiral. Imel sem ga izprva za Nemca, a ko sem ga vprašal za ime, Se mi je zdelo slovensko, zato sem ga po slovensko pozdravil. Mož se je silno začudil, ko je nenadoma čul domači jezik. Rekel mi je, da je doma doma blizu Savinjskih Alp, in jaz sem takoj vedel, zakaj je v Cook City. Od Tower Falla Grand Loop teče cesta proti Mamoth Hot Springsu, kjer se vidijo čudovite “Mammoth Terase.” Barva teh teras je tako čudovite bela in rudeča, da se je ne more popisati, ampak jo je treba videti. Od tukaj cesta zopet zavije proti jugu na zapadno stran parka. Vidi se še mnogo znamenitosti, kof ameriške bi- Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina t Am** Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vl in Izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE «033 8t. Clair At«, in 03« E. 79th St.. Ctardand. O- ZASTAVE, REGALIJE in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce in jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency for Sparton IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR o*4 Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko »,rl spadajoče posle. »33 E. 185th St. Cleveland, ANTON ZBAŠNIK Slovemki Javni Notar 5400 Butler Street Pittsburgh lidelnie p.vv>iasrila, kupne ponudbe, pobotnice vsake vrste, , vse drii£<: i, notarski posel spadajoče dokumente, bodisi ZR ^ stari kr.,1 PiSite ali pridite osebno. NOVI NASLOV DR. J. J. BOLTEY, SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK (DENTIST) 5171 Cor. 52nd & Butler Sts., Pittsburgh, P*' A Z marljivim štedenjem dosežete bodočnost za sebe in svoje. Vaši prihranki, naloženi pri nas, donašajo 4j/2% obresti na leto. Vloge obrestujemo mesečno. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YOR^’ On M k K ltV! 'U,