200. Steuflka.
Današnja številka velja 2 kroni
V UubUonl. v sredo 7. septembra 1921.
LIU. leto
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemat nedelje In praznika.
Inseratl: Prostor 1 ml m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m visine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2—, Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravnlstro „Slov. Naroda" ln „Naredna tiskarna" Ena Ho v a ulica it 5, pritlično. — Telefon St. 304.
,,81rveri«*ri Narod" Tet:* t LJubljani ln po yoštta
V Jog*3 -t*|J!i
celoletno naprej pla-an       K 300"—
polletno........ 150*—
3 mesečno.......75"—
1     . .......25 —
No* i
V lnoieotatrni
ca'oletno......K 4E0-—
polletno....... 240*—
3 mesečno...... 120*—
1 ......., 40*—
Pri mo-eb;*nem povišanju se ima daljša naročnina doplačati, naročniki naj pošljejo v prvi' naročnino vedno   *«^V~ po nakaznici. > pismena naročila brez p osi itve denarja s
ne moremo czirati.
l fi*ifh1TBriTMT '■■
Urednlitro »Slov. Naroda11 Knaflova nUca st 5, I. nadstropje
Telefon stav. 34.
Dopise sprejema le podpisane ln zadcsiao Irankovanes *fany-  Rokopisov ae ne vrata. TM
Posamezni Sieollka oslla rzo K
PoStnlna plačana v gotovini.
Dr. Henrik Steska: *
Sedanja p@kr. uprana «i %
oe
> ta m
III.
II.
V smislu člena 134. ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je julija meseca 1921. prenehala tedanja deželna vlada za Slovenijo in na njeno mesto je stopila »Pokrajinska uprava za Slovenijo«, katero vodstvo je prevzel po kralju imenovan pokrajinski namestnik. Pokrajinski namestnik izvršuje pokrajinsko upravo po šefih oddelkov pod neposrednim nadzorom ministra za notranja dela in kot organ pristojnih ministrov. Pokrajinska uprava za Slovenijo sestoji za sedaj iz istih oddelkov, kakor prejšnja deželna vlada in sicer dotlej, dokler se posamezni deli pokrajinske uprave ne ukinejo in njih posli ne preneso bodisi na oblastna oblastva države (oblastni veliki župani ali za posebne posle državne uprave ustanovljena posebna oblastva za eno ali več oblasti) ali na oblastno samoupravo (oblastne skupščine in oblastni odbori), aH na posamezna ministrstva odnosno ministrske ekspoziture ali na kasacijsko odnosno ape-lacijsko sodišče (stol sedmorice odnosno višje deželno sodišče.)
Pokrajinska uprava za Slovenijo se torej   deli na te-le oddelke:
1. na predsedstvo pokrajinske uprave, 2. na oddelek za notranje zadeve, 3. na oddelek za kmetijstvo, 4. na oddelek za gozdarstvo, 5. na oddelek za javna dela, 6. na oddelek za socialno skrbstvo. 7. na oddelek za prosveto in vere in 8. na oddelek za pravosodje.
p tvarna pristojnost pokrajinske uprave in njenih oddelkov je ostala v glavnem ista, kakor pristojnost prejšnje deželne vlade in njenih ustreznih poverjeništev in oddelkov. Odpadla pa je institucija poverjenikov, ter načelujejo posameznim oddelkom oddelni šefi namesto poprejšnjih poverjenikov strankarsko-političnega značaja. Oddelni šefi so pokrajinskemu namestniku podrejeni in jih je smatrati kakor tudi namestnika samega za državne uradnike. Izjema obstoja le glede oddelka za pravosodje, ki mu načeluje še vedno poverjenik strankarsko-poll-tlčnega značaja, vsled česar se v ustavi predvidena podrejenost tega oddelka pod pokrajinskim namestnikom dejanski še ni izvedla, a isto-tako se še ni proglasil ta oddelek za
ekspozituro ministrstva, kar bi vsaj začasno bilo edino pravilno.
Oddelku za notranje zadeve pripadajo predvsem državnopolicij-ski in varnostno-policijski posli, dalje skrb za evidenco prebivalstva (državljanstvo, domovinstvo, stanovske matice, ženitvene stvari) in pa nadzor nad samoupravo (občine, okrajni zastopi in likvidacija imovine bivših dežel).
Oddelku za kmetijstvo £re policija in pospeševanje glede kmetijstva in ribarstva ter vse vodno-pravne stvari. Pri tem oddelku se nahaja posebna deželna komisija za agrarne operacije, ki skrbi za izvrševanje zakonov o zlaganju kmetijskih zemljišč, o razdelki skupnih zemljišč in o varstvu planin.
Oddelku za gozdarstvo pripada policija in pospeševanje gozdarstva in lova ter uprava državnih gozdov.
Oddelku za javna dela pripadata za sedaj le še pospeševanje prometa s tujci in uprava državnih mon-tanističnih obratov v Sloveniji. Pričakovati smemo, da se ta oddelek kmalu ukine, kajti vse upravno-pravne stvari glede Javnih cest, glede visokih stavb, glede strojništva in elektrištva so prešle na gradbeno direkcijo in izvršuje oddelek za javna dela svoje preostale posle le še s pomočjo osebja gradbene direkcije.
Oddelek za socralno skrbstvo skrbi za deco in mladino, za invalide, za socialno zavarovanje, za varstvo delavcev, za posredovanje dela, za ubožce, za prehrano in za stanovanja ter vodi občno in socialno statistiko za Slovenijo.
Oddelek za prosveto in vere vrši posle državne učne oprave in nadzorstvo glede bogočastia. Temu oddelku je prirejen višji šolski svet za Slovenijo, ki skrbi zlasii za izvrševanje zakonov o osnovnih šolah ter je v obče v upravno-pravnih stvareh zadnja stonn^n.
Oddelek za pravosodte urravfjn namestu ministrstva za pravosrdje razne posle pravosodne uprave.
nt
»Pokrajinska  uprava za Slovenijo« je pred   vsem ohčno ur ravno oblastvo,   t. j. oblastvo za notranjo j ali politično upravo, vendar pa vrši po    oddelku   za   pravosodje   tudi i razne   posle   pravosodne    uprave. 1
IU.111I ili    I     I is «■  r    I   I    il   11 I   II l
Nasprotno pa nu amo za celo vrsto gran politične uprave (v širšem pomenu, nobenega < d Jelka v okviru »pokrajinske uprave*, temveč posebne direkcije in ministrske oddelke, a te direkcije in ministrski oddelki v Sloveniji niso nikake ekspoziture ministrstev, ampak le srednja insta - *a med državnimi uradi v ofc ajih ln pa ministrstvi. Ti uradi uir » pokrajinskemu namestniku podrejeni, vendar pa morajo za svoja predloge splošnega značaja ali za predloge, ki se nanašajo na službeno osobje, prositi mnenje pokrajm-skeira namestnika pred ministrsko odločbo.
Semkaj spadajo nastopni pokrajinski uradi:
1. Generalni inspekciji voda v Ljubljani pripadajo z?, sedaj vse tehnične in tehriično-upravne stvari glede vodnega jradstva, dočim se vodonravne zadeve rešujejo še pri oddelku za kmetijstvo.
2. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je srednja stopnja za rudarsko upravo oblastvenega značaja, a. ne upravlja državnih montanIst-;čnih obratov, za katere obstoja pri oddelku za javna drla poseben urad, namreč takozvani ^-Osrednji urad za državne montaniMičnc obrate v Sloveniji«.
3. Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo vrši policijo glede obrta, industrije in trgovine icr ima skrbeti za pospeševanje teh narod-no-gospodarskih ^ran.
4. V Sloveniji obstoja nadalje norebna direkcija za pošto in brzojav.
5. Gradbeni direkciji v Ljubljani gredo poleg tehničrrh in tehnfčno-npravnih stvari tudi upravno-pravne stvari glede cest In mostov, visokih sta\b. strojništva in elektrištva.
<S inšpekcije dela izvršujejo inšpekcijo obrtnih in podobnih pridobitnih naprav v svrho zaščite delavstva.
7. Agrarna direkcija v l {ubijani ima skrbeti   za   izvedbo agrarne
reforme.
8. ndcek zri prebrano se nahaja v likvidaciji ter prihajalo njega posli polagoma na o idelek za socialno skrbstvo.
9. Zdravstvenemu odseku za Slovenijo pripada poli ril in pospeševanje glede narndne^a zdra\ja. nb strarj mu stoji poseben rrira-iinski zdravstveni svet.
PokoInlnskD zaoarooanje.
Za vsakega nameščenca je gotovo največje važnosti, da bi bil za slučaj delanc-zmožnosti in starosti res preskrbljen in da bi tudi njegova družina v slučaju njegove smrti dob:vala tako pokojnino, da bi lahko živela. To je tudi namen zakonu o pokojninskem zavarovanju zasebnih in nekaterih javnih nameščencev z une 16. dec. 1906 drž. zak. št. 1 iz :eta 1907, spopolrijenem s ces. rar. z dne 25. junija 1914, drž. z^k. št. 138. Za razmere v leta 1906, ko je bil zakon »delan, je zak^n kolikorteliko tudi zadostoval. Kakor je kazala statistika, je znašal povprečni letni zaslužek nameščencev, ki so prihajali za pokojninsko zavarovanje v poštev, leta 1%6 okoli 1500 K. Da bi dobivali pa tudi nameščenci na bo!je plačanih službenih mestih lahko svojemu zaslužku ustrezajočo pokojnino, je odmeril zakon l:ct najvišji vračunllivi letni zaslužek, od katerega je bilo treba plačevati zavarovalne premije in po !:2'erem se je odmerjala pokojnina, znesek ."000 K. t. j. dvakrat toliko, kolkor je znašal povprečni zaslužek, in kot najvišjo letno pokojnino znesek 22Z0 K, t. j. % najvišjega zaslužka.
Radi popolnoma spremenjenih razmer je pa to pokojninsko zavarovanje sčasoma izgubilo skoro vsako dejsnjsko vrednost ker je pokojnina zna?a!a komaj nekoliko od^tot^ov dejanjskega zaslužka vsakega nameščenca, ki se je moral seveda radi rastoče draginje vedno zviševati. Zato je bilo treba spraviti pokojnine po možnosti v sklad z dejanjskimi zaslužki. To je poskusila nova uredba o pokojninskem zavarovanju z dne 27. junija 1921, objav'jena pod štev. 2445 v Uradnem listu z dne 5. avgusta 1921. Zal je bila pa ta novela že precej časa prej izdelana kot sprejeta in razglašena, tako, da jo je med tem čas prehitel.
Novela je osnovana na podlagi Statističnih podatkov začetkom leta 1920. Takrat je znašal povprečni zaslužek nameščencev, ki so ga ti, oziroma njihovi slnžboda'alcl pnzna! pri Začasnem občem pokojninskem .ravodu za nameščence v Ljubljani kot nasledniku prejšnjega dunajskega zavoda, oz. njegovih poslovalnic t (Iradcu in Trstu, okoli 9000 K na leto. V resnici j© bi! sicer višji, a uradno se je dognalo le v tej višini, ker je splošno znano, da službodajatci in nameščenci žal priznavajo kolikor mogoče nizke prejemke in rh^ti zamolčujcio razne doklade, nagrade itd. Na podlagi dognanega povprečnega zaslužka °000 K na leto. je določila torej novela kot naivišjl vračunliivi zaslužek še cnkr2t to'iko. t j. 1S.000 K na leto ali 1500 K na mesec. Zato pa znaša tudi naj-višia poko'nina za sedaj le ai toga zneska, t. j. 13.500 K na leto sli 1125 K na mesec. Ta pokojnina seveda ni več v skladu s sedanjimi službenimi prejemki in nameščenec, ki shtžl morda po več tisočakov na mesec, ne bi mogel ž njo primerno preživljati niti sebe. kaj še družino.
Nova uredba o pokojninskem zavarovanju it pa mMi'a tudi na bodočnost in je zato dala ministru za soc. politiko pravico, da odreja plačilne razrede, v katere so za-
varovani nameščenci uvrščen!, po potrebi tako, da se bodo najvišji zavarovani pre« jemki ujemali z dvojnim zneskom povprečne višine v prejšnjem letu zavarovanih prejemkov vseh zavarovanih oseb. S tem je omogočeno, da b kIo sčasoma tudi zasebni nameščenci dobivali take pokojnine, da jim bo z ozirom na njihov prejšnji dejanjski zaslužek mogoče z njimi dostojno živeti, in da resnična preskrba za slučaj delanezmožnosti. starosti in smrti ne bo le privilegij državnih in drugih javnih nameščencev. Seveda je pa v to svrho potrebno, da vsakdo tudi v resnici prizna vse prejemke.
»Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani« — kakor ga sedaj imenuje novela, ker ni več začasen, temveč deflniti-ven, od države z zakonom ustanovljen ln od nje subvendjoniran in garantiral) javni zavod, ki ima edin pravico in nalogo* da zavaruje zakonitemu zavarovanju zavezane nameščence- za pokojnino — razpošilja te dni vsem službodajalcem okrožnica s pozivom, da navedejo za vsacega pokojninskemu zavarovanju zavezanega nameščenca resnično letno vsoto vseh njegovih prejemkov od 1. julija t. 1. nadalje, ko je stopila v veljavo novela. S tem dnem mora namreč »Pokojninski zavoj« vsakega nameščenca na novo uvrstit: v plačni razred v katerega »pada po noveli z ozirom na svoj zaslužek. Nikakor pa ne zadostuje, da bi kdo v prijavi le navedel, da ima name-, ščenec »Čez IS 000 K na leto« prejemkov, češ, da je to itak najvišji vračunljivi zai služek ln nikogar ne brlet, koikor zasluži čez ta znesek. Kakor ■ povedano. Imajo sedanje- poizvedbe tudi namen, da dožene-jo, koliko nameščenci sedaj dejanjsko povprečno zaslužijo, ker le le na ta nnčin poskrbeti, da bodo dobivali tudi dejanjsko-mu zaslužku ustrezajoče pokojnine. Neobhodno potrebno ie torei. da vsakdo navede točno popolnoma vso službeno prejemke.
Poleg redne mesečne plače od 1. julija. nadaJje je treba navesti stanarino, vse vrste doklad, kakor draginiske. dejalnostno (aktlvitetne) in opravi'ne (funkcijske), nabavne prispevke za obleko Itd . vse dogovorjene ali brez dogovora običajno redno se ponavljajoče premenl'ive prejemke. In nagrade, kakor bilančne, božične ali novoletne nagrade, tantijeme, provizije in druge od poslovnega ali delavnega uspeh:* zavisne prejemke, in končno vse vrste naturalnih prejemkoT, hrana, stanovanje, kurjava, razsvetnavo, razni deputati itd.), Jn sicer zadnje po trzni ceni v svobodni trgo« vini, ne pa morda po režijski ceni.
Pri premenljivtll prejemkih, za katera se morda sedaj še ne ve. koliko bodo letos znašali, kakor pri tantijemah, provizijah* bilančnih in drugih nagradah, naj se navede kolikor mogoče natančen povprečen znesek ali vsaj lansko višino.
Ker je zavod v Javnem interesu primoran, da se bo o pravilnosti prijavljenih zaključkov prepričeval potom vpogledova-nja v poslovne knjige in da bo pri nepravilnih prijavah odstopal zadevo političnim oblastvom v kaznovanje, opozarjamo vsa-
Alfonz Daudet:
47
T^rtarin na plantnisla
Roman. Prevel dr. Ivo Šorli.
— Pazite vendar vražji sini krikne Tarta: rin bled od strahu. In obupno držeč sc stene začne s toplo gorečnostjo spet od kraja svo' včerajšnji zagovor: »Kaj vragal Življenje hm tudi svoje dobre strani... Če je človek Se ta ko lep in mlad, kakor vi!... In potem — lju. bežen... Ali vi ne verjamete na ljubezen?
Ne, Šved ne verjame. Idealna ljubezen je pesniška laž, ona druga pa le potreba, ki k on še ni nikoli občutil...
— Ma da, ma da... To je že resnica, da so pesniki vsi nekoliko iz Taraskona in da povedo rajši malo preveč... Toda »punce« kakor pravimo dekletom pri nas, so pa ven. dar nekaj ... nekaj lepega. In potem ima člo, vek otroke, lepe malčke, ki so nam podobni.
In z vso silo svoje ognjevite duše se Tar tarin napenja, da bi oživil, da bi z drgnenjerr na razdaljo spet obudil to Schopenhauerjevo in Hartmanovo žrtev.
Ko Tartarin naposled izprevidi, da je f tem norcem vsaka pametna beseda zaman in
da ga tako ne bo mogoče z\rh\t\ od tesj.'. vrtinca, ki £a kličr «imrt sama v?ni, f?a začnr oprezno ogrevati za misel, da bi re vtič1 m j 5' z vrha Mont * Blnnc-i v prcp«H. NTj»i pomisli — kako bi se vse drtičnče izplačalo! Kak diver konec sredi narave same! Tu r>a na dnu takole luknje! — Pojdite no. kflkfma smešnost! .
In v vsaki njegovi besedi je toliko trd< odločnosti, obenem pa tndi prepričevalne tfor kote, da se Šved naposled vda. In zdai šele splezf.jo drug za drugim iz tega vražjega »žleba«.
Gori se razvežejo in sedejo, da napravijo vsak svoj požirek ter se pokrepčajo tudi s prigrizkom. Zdanilo se je že popolnoma, tod*? jutro je mrzlo, in bledo obseva ta veličastn' krog rogljev in čeri, čez katere se dviCft še petnajst sto metrov oddaljeni Mont * Blanc Vodniki razpravljajo posebej nekaj oči vidne važnega, ker živahno krilijo z rokami in ma« jejo z glavami. S
— Pipo kadi, pa naj reče kdo kar hoče' pravi načelnik.
Kdo kadi pipo? vpraša Tartarin.
— Mont-Blanc, gospod. Poglejte!
In mož pokaže prav na vrhu najvišiegt? grebena bel gim, podoben perjanici na Čaki ki gre proti Italiju
— Kai pomen j a, prijatelj kadar Mont Blanc kadi?
— To pomeni, flospod, da je na vrhu stra^ sen veter, takozvani snežni vrtinec, in da nc bo dolgo trajalo, ko bo tu. In to je vražja nc# varna reč!
— Pojdimo nazaj! pravi Bompard ve*? zelen.
— Da, da, pritrdi Tartarin. Pretiran po nos bi bila neumnost.
Toda tu poseže vmes Šved. On da je plačal vodnika do vrha, in da ga nič na tem sve« tu ne ustavi sredi poti. In če ga zapuste, poj de sam! »Strahopetci strahopetni!« se obrne k vodnikom in ponavlja to psovko z isto blaz: no vztrajnostjo, kakor se je pravkar izpod: bujal k samomoru.
— Takoj boste videli, ali smo strahopetc ali ne! Alo, navežimo se, in potem marš dalje zakriči prvi vodnik.
Toda zdaj ni nič manj trdovraten Bom nard. Dovolj mu je, in da zahteva, naj ga pe* ljejo nazaj. Pa tudi Tartarin je z vso silo na njegovi strani.
— Saj vendar sami vidite, da ta mlade« nič ni pri čisti pameti! kriči in kaže za Šve dom, ki jo z dolgimi koraki že briše skoz' snežinke. Toda nič več ne zadrži teh mož, ki
hočejo pokazati, da niso strahopetni! Svizci so se prelevili v junake, in niti eden noče z" njim in Bompardom nazaj. Sicer pa da niti ne potrebujeta nikogar: smer je enostavna in hoje ne čez tri ure z onimi dvajsetimi minutami vred, ki jih bosta porabila več za ovineft če se bojita sama čez veliki žleb.
— Osti a, če se bo j iva! vzklikne brez vsa« ke sramežljivosti Bompard.
In družbi se razcepita.
Zdaj sta Taraskonca sama. Z vso oprez* nostjo, privezana z vrvjo drug na drugega sc pomikata po snežni puščavi navzdol. ČuteŽ vso težo svoje odgovornosti, a tudi podprt pc njej, stopa Tartarin seveda naprej in skrbna tipa s svojim cepinom predse.
— Le pogumno! Le hladnokrvno! Ni vrag da se ne izmaževa! tolaži vsak hip Bompard*
In zda sta hvala Bogu, že onstran straš* nega prepada. Od tod do konca ni več poseb* nih ovir. Samo vihar divja, in snežni vrtine! ju slepe. In kmalu res ne moreta dalje, če sc nočeta izgubiti.
kogar, naj izpolni svojo dolžnost prijave pošteno in brez prikrivanja. Ker mora resničnost vsake prijave potrditi tudi nameščenec z lastnoročnim podpisom, naj tudi vsak nameščenec pazi, da ne bo prijave podpisal preje, predno niso popolnoma izčrpno in resnično napisani vsi njegovi prejemki, Jter je sicer radi nepravilne Izpovedbe pred oblastvom kažnjiv enako kot službodaja-vec tudi on sam. Globe so sedaj dvajsetkrat povišane!
Nihče naj se ne boji, da bi utegnila morda davkarija zvedeti, koliko prejemkov je prizna! pri »Pokojninskem zavodut. Zakon finančni upravi izrecno prepoveduje, da bi pri >Pokojninskem zavodu« ali pri njegovih organih poizvedovala, po zaslužkih zavarovancev. Poizvedeti sme le, kedo dobiva od zavoda kako dajatev, (rento, pokojnino, odpravnino) in kolika Je ta da-
jatev, ne pa morda, Koliko službenih prejemkov ima vsak zavarovaaec. Vsi organi I zavoda   morajo tudi sicer   strogo čuvati ; uradno tajnost.   Zavoda tudi ne zastopa fl-i nančna prokuratura.
Ravno lz tega, da država v pokojnin* skem zakonu prepoveduje vsakorino poizvedovanje po službenih prejemkih zavarovanih nameščencev, akoravno je vsled tega brez dvoma precej oškodovana na davkih, je jasno, kako važnost polaga država na to, da bi vsakdo priznal resnično svoto svojih prejemkov in dobil s tem pravico do take pokojnine, ki bi bila v skladu s njegovimi dejanjskimi prejemki, tako da zakon ne bi bil izdan samo radi lepšega, temveč da bi bili nameščenci za slučaj onemoglosti, starosti in smrti zase In za družino res lahko brez skrbi.
5 .2
V mini je bilo 14V2 kg dinamita.
— V Ljubljani, dne 6. sentem*
bra. Včerajšnje poročilo o priprav; ljenem atentatu pri Troianah izpo* polnujemo s temile podrobnostmi: Cesto na Koz jeku pri kilom, znamenju 38.5 sta podminirala dva mlada človeka v nedeljo zjutrai. Vse iutre sta bila na poslu ob cesti. Čim se ie približal kak no'nik, sta hitro utekla in se skrila v bližnjem gozdu. Kmetski fantič so zalotili dva tujca ob cesti sedeča ob svojih nahrbtnik kih že v noči od sobote na nedeljo Na vprašan i e, kaj da delata in kam gresta, sta jima odeovorila, da sta na potu v hribe. Naibrže sta ne» snanca petem v nedeljo zjutraj razkopala cesto in jo podminirala. Ker sta sc vedno, kadar se je približal kak potnik, utekla in se skri; la, so začeli ljudje sumiti, da nimata poštenih načrtov. Neznanca je opa: zil tudi orožnik Globcčnik. Vide" jih je, da sta se skrila v kozolcu in je šel za njima. Vprašal jih je, kai da delata v kozolcu; odgovorila sta mu, da čakata nekega znanca, ki jima privede konje, katere bosta na to ona odpeljala v Zagorje. Odstra* nila sta se z izgovorom, da dresta pogledat na vrh, če že prihaja do* tični mož s svojimi konji. Takoj na to je orožnik opažal nahrbtnik, ki sta ga neznanca pustila na mestu •Stvar se mu ie zdela sumljiva ter je
pri TrsjanaS*.
-   Sledovi vodijo v Trbovlje.
jel natančneje preiskovati kozolee Našel je baterijo, od katere so vo* (lile električne žice proti cesti. V cesto je bila izkopana d) ob oka ja* ma, v kateri ie bilo ničnim i kakor 14v2 kg dinamita, množina, ki bi za« dostovala. da bi razstrelila Trojane in vse daleč na okrog. Samo ob seb! se razume, da je bila takoj uvedena stroga preiskav j. Kakor čujemo, sc je doslej dognalo, da sta bila nedav» no tega v Trbovljah ukradena dva zaboja dinamita .Ako jc ta vest isti* nita, potem bi kazalo, da je bil pripravljeni atentat započet v Trbov. liah in da sta zločinca, ki sta polo žila mino ob Trojanski ce^ti, došla iz Trbovelj. Domneva se, da je bila zasnovana cela zarota, ki je imela svoje zaupnike v raznih krajih, naj* brže tudi v Ljubljani. Dognano ie namreč, da sta neznaca, ko je bili mina že položena, ves dopoldne in popoldne hodila na mesto, od koder je bil razgled po cesti daleč pro* ti Blagovici, očividno čakajoč na dogovorjeno znamenje, da snravita baterijo v funkcijo, čim prispe avto* mobil, proti kateremu sta položila mino na cesti. Vobče pa je rfera še jako temna, vendar pa se nadejamo da bo preiskava že v najkrajšem času spravila luč v to zagonetko Včeraj je odšla na lice mesta v Tro* jane posebna komisija i? Ljubljane
^iiiSiie vesti.
se Slovanska politična vzajemnost. >Narodno Jedinstro< piše mod drugim: Iz Marijanskih Lažni in iz Pariza prihajajo ugodno vesti o političnem sporazumu med Poljsko in Češkoslovaško, oziroma o približanju Poljske mali eatenti. Zdi se, da 6e pričenja uresničevati ideja Tako Joneeca, ki je priporočal ustanovitev zveze vseh srednjeevropskih držav med Baltiškim, Jadranskim in Egejskim morjem. Toda za sedaj je Joneseova misfel prevelika. Najprej ie treba, da se sporazume one države, ki imajo najrrmnj medsebojnih sporov, oziroma katerim preti največja nevarnost morebitnih iznenadenj. Češkoslovaška politika je našla prvo naravno zaveznico v naši kraljevini. S pristopom Romunije je nastala mala ententa, ki je poleg velike močna čuvarica miru in reda v Evropi. Noben pravi Slovan v naši državi in v češkoslovaški republiki ni mogel razumeti, zckaj ni v tej zvezi tudi Poljske. Ako vsled doerodkov v "Rusiji ni mogoče ustvariti zveze vseh slovanskih držav, zakaj se ne bi ustvarila politična vzajemnost ostalih slovanskih držav? Ce-škopoljski spor radi Temina je onemogoči! ustanovitev to zver.e. ki bi bila mogla preprečiti gotove krivice, ki so se storile naši državi na Adriji in Poljski v Baltiškem morju. Mala antanta ima dvojno nalocro: obrambno in med-alovansko Zadnjo bo le tedaj popolnoma izpolnila, ko se ji približa Poljska, dočim bo Pomuniia kot teritorijalna vez med obema igrala važno vlogo. S pristopom Poljske k mali antanti bi se najlažje odstranila razna protislovan-ska rorarlenia, slovanskim narodom pa bi se nudila prilika, da z medsebojnim kulturnim in Gospodarskim zbližaniem obogatijo sehe in vso ^—ono.
= Prisesa ministrov. Ministra Marko Trtfković ln Joca Jovanovič, ki za svečane prisege nista bila v Beogradu, sta prisegla zvestobo kralju Aleksandru.
r- Češkoslovaški glas o madžarski politiki glede Zapadne OfiT«?ke. Glapilo češkoslovaškega zunanjega ministra >Čas< pravi, da bo morala mala ent^mfa kot eksekutivni organ veliko antante poskrbeti za Izčlgčenje zapadne Ogrske bko madžarska vlada takoj ne vpoklica svoiih čet.
= Novinarska zbornica v Češko-slovaški. Češkoslovaški minister z?, so-elalno politiko dr. Gruber objavlja v »Tribuni« načrt organizaelie novinarska zbornico, ki jo namerava ustanoviti ln ki bo izdatno ščitila vse interesente. V raznih odsekih zbornice bodo zastopani i uredniki 1 izdaiatclii. Te zbornice bodo znato pripomogle k razvoiu novinarstva in povzdlgi novinarskega poklica. Zbornica bo tudi ojačila gmotni in socialni položai novinarjev, zlasti pa z ozirom na moralni in kulturni napredek. Zbornica se bo zavzela tudi za sanitarno in humanitarno stanje novinarstva, kakor zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti ter za novinarski naraščaj.
= Clemenreaa o Gornji Slezijl. > Agencij a Ha vas < poroča iz Ajaecla:
Cremenceau, ki potuje po Korziki, je v svojem govoru v Sartenu izjavil med drugim: Zagovarjam versailleeko mirovno pogodbo, ki je za Francijo zadostno zadoščenje. Ako sem popustil v vprašanju plebiscita v Gornji Sleziji, sem storil to za to, ker me je prisilila v to vočina zaveznikov in ker odgovarja plebiscit svetovnemu načfelu samoodločbe narodov. To načelo nam dovoljuje, da varujemo upravičeno aspiracije Poljske
= Proglas tretje internacijonale. Kakor poročajo iz Helsingforsa. je izdala tretja int»:T.*eijonala proglas na svetovni proletarijat, v katerem pravi, da hočejo zavezniki pod pretvezo pomoči gladni Rusiji uničiti sovjetsko vlado. Proglas napada predvsem Francijo, kateri očita, da pošilja v Gornjo Šlezijo vojaštvo in municijo za napad na sovjetsko Rusijo. Proglas poživlja svetovni proletarijat, naj prepreči pošiljanje čet in municije v Gornjo Sle-ziio in naj organizira akcijo za pomoč Rusiji.
z=z Komunizem v Šviei. Bazelska komunistična centrala je na strankini skupščini sklenila ustanoviti neodvisno komunistično stranko.
— Madžarski parlament proit Češkoslovaški. Znani madžarski poslanec Szmreceanv, ki jo med svetovno vojno deloval proti voditeljem srbsko-hrvateke koalicije, jo te dni v parlamentu nesramno napadel češkoslovaško republiko in zahteval, naj madžarska vlada obljubi Slovakom avtonomijo, da se na ta način razširi iredentist ično gibanje na Slovaškem. Tej izjavi se je pridružil tudi ministrski predsednik grof Bethlen. Kakor poročajo iz Prago, bo dr. BeneŠ primemo odgovoril na madžarsko agitacijo proti češkoslovaški republiki.
as Take Joneseu o romunski zuna-cfi politiki. Romunski zunanji minister Take Joneeeu je izjavil sotrudni-ku iPetit Joumala*: med drugim: Vprašanje Carigrada in morskih ožin je evropsko, ali bolje rečeno svetovno vprašanje. Tega vprašanja ne morejo rešiti posamezni interesu ti. Romunija stoji na stališču, da morajo ostati morske ožine svobodne. Nikdar nisem slišal, da namerava Grška okupirati Carigrad brez dovoljenja velesil. Romunija ie odobrila po ssvreaki mirovni pogodbi urejen režim v morskih ožinah. Glede rusko - romunskih odnoša-jev, da živi Romunija z Rusijo v mira in da so vsa. teritorijalna vprašanja med obema državama rešena. Romunija ne bo nikdar dopustila kake diskusij* o pripadnosti Besarriblje Romuniji.
VPRAŠANJE   JADRANSKE ffi. LEZNICE.
— d Beograd, 5. sept. Poročilo
o gradbi jadranske železniške proge, ki je bilo izdano v ministrstvu za promet, je bilo danes pretresane v predsedstvu vlade.
Iz nase hrilleulne.
— Z novinarskega koagresa v Splita. Na zadnji seji noTinarskega kongres* je referiral g. Ekar o vprašanju kolektivne pogodbe med novinarji in lastniki listov. Kongres jo sprejel enoglasno nacrt kolektivne pogodbe. Glede pensijskega fonda se je sprejel predlog, naj centralni odbor uredi to vprašanje a sodelovanjem države, kakor ee je to zgodilo v Češkoslovaški. Kar ni bilo na kongresu prisotnih zadostno število članov, ee pravila niso mogla izpremeniti. Centralna uprava udruienja ostane stara le na mesto Komadinića in Kosovela, ki sta podala ostavko, sta prišla Hafner in Jelene Za tajnika centralnega odbora je izvoljen Momir Nikolić. Članarina* izrednih Slonov se ie povišala na 5, rednih pa na 10 dinarjev. Kongres je nadalje sprejel resolucijo za pomoč gladni Rusiji in sprejel enoglasno resolucijo, da mora vlada pri vstvaritvi novega tiskovnega zakona sklicati anketo novinarjev. Gkede železniških kart se je sklenilo na predlog poslanca Korkuta, naj prometno ministrstvo v interesu države izdaja železniške karte le organiziranim novinarjem, no pa posameznim redukcijam. Sprejel so je tudi predlog, naj se uredi na podlagi reciprocitete vprašanje proste vožnje Jugoslovanskih novinarja v češkoslovaški in nasprotno. Nato se je izvolil odsek v svrho konveneife s češkoslovaško novinrfcrsko organizacijo. V ta odsek so bili izvoljeni: Momir Nikolić, Safranek, Podržaj. Korkut in Hafner. Kongres Jo sprejel enoglasno resolucijo proti zatiran tu tiskovne svobode, proti neenaki cenzuri in zahteval takojšnje ukinjenje veljavnosti r«^ akrijon^rnih avstrijskih in madžarskih tiskovnih zakonov. Na predlog urednika >Slov. Naroda«, Podržaja se je poslal s kongresa prisrčen pozdrav pre<Wednlku češkoslovaške republiko p. Mosarvku. Po pozdravu VimeriSkiTn jugoslavenskim nevinorjem je zaključil predsednik Nikolajević kongres z zahvalo meeto Splitu, ki Je Izkazal novinarjem toliko bratske ljubavi.
— II. kongres operativne medicine. Zagreb, 5. sept. Danes ob 9. so jb znčel v zbornici IT. konores jngoslo-venskih »dravnikov za operativno medicino. Kongres je otvoril prof. dr. Ćacković, ki je pozdravil kr. namestnika Demetrovića in vse prisotne. Predlagal je, da se kralju Aleksandru brzojavno čestita na okrevanju in da se mu želi skoraišen povratak v domovino. Udeleženci so jmklieali kralfu Petru trikrat >Slava<! Na njegove besede je odgovoril kr. namestnik Deoe-trovic, ki je pozdravil vse navzočo in želel, da bi imelo njihovo delo uspeha in prineslo plodov naši zdravniški znanosti. Nato je govoril načelnik zdravstvenega odseka nokraiinske vlade dr. Loeher, za njim na peverienik za presveto, minister na razpoloženfu Tugo-mir Alaupović. Po teh govorih se je začel kongres. Zvečer sa na čast gostov vprizori v gledališču opera Vesele ženo TVindsorske«.
— TT. kongres profesorske ga drn^r-va kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo-voneev se bo vršil v Zagrebu od 25. do 27. sektembra t 1. s sledečim dnevnim redom: 1. Orrarjanle konareea. 2. Pregled punomoćija delegata. S. Kon-stituisanje Kongresa. 4. Tzveštai o ra^ du Glavne Uprave. 5. Prtetres nacrta Poslovnika prof. društva. 6. Predavanja: a) Srednja škola i izbor zanimanja, b) Obuka fizike i fizikslne zbirko, ej O nastavi crtanja. 7. Predloži Glavne Uprave i poiedinih članova. 8. Izbor novih članova Glavne Uprave. 0. Određivanje mesta za ITT. Kongres. 10. Pregledan te škola i prosvetno kulturnih ustanova u Zagrebu. 11. Izlet u Ljubljano.
— Medfnnare4n4 biro rada. Obiava za konkurs Medjunarodni Biro Reda Lige Naroda namerava da u septorobru mesecu 1921 g. otvori konkurs u Beogradu za mesto urednika, koje je sada prazno. Kandidat, koji položi ispit sa usnehom, biče pozvan na dužnost u Ženervn. Na konkursu imaju učestvovati lica oboiera spola, stari od 21 do *5 godine zaključno. Kandidat mora biti podanik kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Kandidnti treba, da imaju jedno dobro opšte obrazovanje i da perfektno anaju engleski ili francoski iezik. Vodice se raTun-a o univerzitetskom obra zov itaijtt, noenavanju administracije i peznavanju i drugih jezika, o«4m frsnsuskon ili engleskog. TJ uro gramu za konkurs ru pismeni radovi, na osnovu kojih č> se mo«M zaključiti rr>oeobno«t lr«rd*djvts i njihovo pomiaVarje socijalnih i ekonomskih pitanja, IJea, ko?a z>1e da se podrobnije obavešte. neka se ©brat« pismero Ministarstvu Soeijalne Politike .u Beogradu.
Rnskl begunci in vofa&f. Dne 4. septembra ie prispelo v GjevgieWe okolf 2000 ruskih Častnikov ln vojakov ter 300 civilnih oseb. To je zadnji transport ruskih beguncev z Gallpollja. Begunci se nahajajo v bednem ^tania.
IMTENJAVA ČFNOffORSgIH PBR-PEROV.
— Beograd, 6. sentembra. (Izv.) Ministrstvo finano je izdelalo načrt o izmenjavi črnogoraklh pero ero v. Do rvote 5000 se izmenjajo al pari, od 6000 dalje v razmerju 3 : 1.
ZAKON O OnnOVORNOSTI MINISTROV.
— Beotrod, 6. septembra. (Izvir.) Predsednik VI. sekcije zakonodanega odbora poslanec dr. Gregor Žerjav le predložil miniatru za izemč^nfe zakonov Trifkoviću zakoa o odgovornosti ministrov in o reorganizaoiji een-fcpsine naravne oblasti
Telefonska In brzofaonn ppri?^!^
Anglija HatebnrisUl in Baranla.
—d Beograd. septembra. Pod vplivom angleškega konzorcija, ki i« kupil 40 % delnic pecujsega rudnika
(delnice so deloma v rokah donavskega parobrodarskega društva, deloma pa madžarskegaprobrod.društvaMtes) ie konferenca vetencs'r.nlkov izvršila znani pritisk na vLado v Cecsradu in zahtevala hitro mtastcUo Baranje. Razen tcxa pa asigfcžki kapitalisti ▼ zvezi z današnjim diktatorskim režimom na Madžsarskstn pripravljajo v zameno za nove koncesije na Aladžar-skera pristanek vtisnil za restavracijo Habsbur. .kuov na Mn^arskun. V Lu-gani jc bil zadnje dni odličen angleški politik v najstrožjem ineognita in sc trrn sestal z ministri bivSeaa cesarja Karla. Kaj so na tem sestanku govorili, ni znan vendar na «e v dobro obveščenih d omatskih krogih trdovratno vzdržujejo glasovi, d bo Anglija na enem prihodnjih sestankov vrhovnega sveta sprožila vpr:> -. referenduma na Madžarskem za povratek Habsbur-žanov na madžarski i
MINISTRA-'T SVET.
—d Poograd, . r?ntembra. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je prečitalo poročilo n; >e delegacije pri Zvezi narodov o albanskem vprašanju. Vlada je izdala na<i delcgadU v Ženevi naknadne Instrukcija in H pojasnila svoje stališče o albanskem vprašanja .ki je vedno isto, te Je, da ima vpoitevati integriteta neodvisne albanske države, da na se mora na?a kraljevina zavarovati s popravo meie pri Oebru, Prizrenu in v dobni Drina. Odločitev skupščine Zveze narodov mora po čl. S pakta o zvezi narodov biti soglasna in odločitev o Albaniji ne more biti polnoveljavna, ako o njej naša delegacija ne bo glasovala složno z drugimi člani skupićlrc.
Prog sela. — Etol za pred-
S£dlfDQ.
— d Ženeva, 5. sent. Pod predsedstvom kitajskega delegata \\rel* lin^tona Keeja ie bila danes dop. otvorjena prva seja drugega konare* sa zveze narodov. Predsednik je v svojem nagovoru naglašal, da js pomnožitev članov od 42 na 4S naj« boljši dokaz za napredujoči razvoj ideje zveze narodov. Vedno bolj se upravičuje beseda švicarskega delegata Motte ,ki ie lani dejal, da si ne more več predstavljati sveta brez zveze narodov. — Vprašanje volit« ve predsednika še ni reženo. Dočim so Francozi za Aderja, so Južno?.* meričani in male države zavzemajo za Motto. Nemški Švicarji vidijo v izvolitvi Motte z ozirom na njeao; vo lansko zadržanje veliko okrepitev ideje zveze narodov v Švici Skandinavci kanddirajo Brantinca
VPRAŠANJE SPREJETJA MAD« 2ARSKE V ZVEZO NARODOV — MALA   ANTANTA PROTI!
— d Ženeva, 5. sept. Danes se začne zborovanje Zvezo narodov Razen drugih vprašanj je na dnev* nem redu tudi prošnja Madžarske ki bi bHfl rada sprejeta v zvezo narodov. Kakor menijo politični kro* gi v Beogradu, zavzamejo naši de= legati sporazumno s češkolovaško in romunsko delegacijo energično stališče proti temu, da bi bila Mad* žarska spre j ta v zvezo narodov. Svoje korake bodo utemeM-vali pred; vsem  s tem,   da budimpeštanska
Žalna imComI za ^aliem Petrom o Hmertkl.
—d Wnshington, 5. sej^Umbra. V čeirtek proaleg.i redna io v tamošnii stolni cerkvi jugoslovensko pravoslavno srecenistvo imelo Sadno sluilx> boljo za dušo pokojnega kralja Potro. Po tajnoinjefa običaju je skrbelo sa dan prireditve in ceremonijo ameriško ministrstvo zunanjih poslov. Zaduinici je prisostvoval provodnik republike g. Hurding, dalje mini*tcT zunanjih poslov s soprogo. rMplonaataki zbor. etopniki omeriikih to jaških in civilnih obloeti. elani DOSUaniStva in kolonij. Na katafalk pokonega kralja po položili vence predsednik Harding, minister zunanjih poslov, člani poelanUt-va in grčka kolonija. V Unenu kralja Aleksandra in kraljevsko vlade bo jo preds'odniku in navzo'nim sahvalil naš poslanik v Wa?hingtonu.
VESTI IZ ALBANIJE.
— d Elbasan, 5, sept. Vstaja iz Severne Albanije se nalgo širi tudi v Srednjo Albanijo. Ustaši so pre« trgali brzojavne z vere med Dra čem, Tirano in Skadrom. Vladne čete odrekajo pokorščino ter se nočejo boriti zoper upornike. V nevarnosti je Tirana sama,
— d Skadar, 5, sem. V albanski politiki jc seda; na dnevnem redu vprašanje a^banskeila prestola. Kari: didata za prestol sta knez Wied in sin pokojnega Ahdula Hami \Viedu je bi1a že odposlana deputacija treh članov. Wied se nahaja se* daj na Tirolskem. V Albaniji pa obstoji tudi močna struja za perso* nalno unijo z našo državo aH drči j o.
vlada ni izpolnila trianonske mirov« ne pogodbe.
MAD2AR5KA PNT ZVEZA NARODOV.
—d Budimpešta, 5. s*ept. Grof Albert Apponji je v >Magyor Tlirlapuc
pojasnil vzrok o svoje nepričakovdne vrnitve z Dunaja v Budimpešto takole: Pred mojim odhodom nismo vedeli, kdaj pride zadeva Madlandco na dnevni red razprav »vez^ narodov. Ka 1 >u-nkju sem zvedel, da pride sprejem novih držav v zvezo narodov na dnevni red šelo na koncu zasedanja, to jo v dveh ali treh tednih, vsieu Česar sem 6e povrnil v Budimpešto.
KONFLIKT RADT ZAPADNE
OGRSKE.
—d Mattersdorf. ">. aept Po uradni ugotovitvi znašajo izerube Avstrijcev doslej dva mrtva., 11 ranjenih in 12 od-peljonih orožnikov in 5 ranjenih in 3 ujete finnnene stražnike.
—d Pariz. 5. sept Konferenca veleposlanikov je poslala svoje diplomatske zastopnika v Budimpešto z nalogo, da storijo korake pri madžarski vladi, ker ni izpraznila Zapadn'o O^rpke.
—d Dunaj, 5. sept Kakor poroča >Sonn- und Montaž - Ztg\«, jt> bil dunajski madžarski poslanik včeraj pri zveznem kane^larju dr. Benohni ter so s njim dalje easa razgovarjal o zapadno - odrskem vpra^aniu. Uradno se o tem nič no razglaša, zdi eo pa, da pre za poizkus madžarskega, pribiižev uifa spričo pro<lstoječo demari^o en t en to v Budimpoeti. Prav nobeno^a vzroka ni smatrati, da bi se izpremonilo stališče avstrijsko vlade, ki stoji na stallSCn, da vstopi v r>oG:aja4i3a š^le po popolni izpraznitvi ozom^ja. kakor je to soglasno sJ^ltmil glavni odbor.
Slooensliegai Rdečega Križa žalna manl-festacliia oli smrti hraifa Petra I.
Društveno predsedstvo Je sklicalo 26. avgusta letos v dvorano občinskega sveta Ijubljansekga izredno odborovo sejo, katero je otvoril društveni predsednik gosp. Peter Grasselli z nastopnim govorom:
Velecenjena gospoda! Čestite dame in gospodje! Otvarjam Slov. Rdečega Križa odborovo seio, ki se je sestala v znamenju žalovanja. Allado našo državo je zadela britka izguba. Prvi vladar ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, NJ. Veličanstvo slavni kralj Peter L le preminul.
Ne bom opeval njegovih vrlin, njegovih zaslug, njegovih žrtev, njegovega trpljenja: moral bi le ponavljati, kar vam je itak vse znano. Nosil bi lt vodo v Savo. Dotakniti se hočem le stikov pokojnega na-Jega prvega kralja z Impozantno fnternact-jonalno Institucijo Rdečega Križa, ki jej je prvi temeljni kamen položil blagi potomec stare Imenitna ženevske obitelji po Imenu Henry Dunant baš tačas, ko je mladi princ Peter Kargjorgjevič prvi pot bival v Ženevi Leta 1864 je stopila uteJovIjena ideja Rdečega Križa oficijelno med svet. Dne 22. avgusta t .1. so sklenTI zastopniki nekaterih držav v Ženevi konvencijo za zboljšanje usode ranjenih rn bolnih vojakov bojuločlh so armad, ki Je odsihdob znana po vsem svetu pon imenom »Ženevska konvencija«.
Princ Peter je bil takrat, to je pred 57 leti že francoski častnik in Imel je priliko opazovati živahno gibanje francoskih vojaških In civilnih krogov za človekoljubno namero Dunantovega prizadevanja, ki se Je zanje dobrohotno zanimal sam cesar Napol eo«.
Kot legionar na strani francoske vojske v fcsjisotko ■ proti vo*** 1- W ie
blagopokojni naš kralj na svoje   oči videl blaginje te ustanove, k1 se Je širila od le?a i do leta In obsegala Že za ča*a balkanske vojne 1912/13 ves civilizirani svet.
K svetovni mednarodni organizaciji Rdečega Križa so spadale že tačas skoro vse države In nekatere med njimi so Imele društva Rdečega Križa z naravnost ogromnim številom družabnikov, med njimi Francija In na prvem mestu Japonska s poldrugim milijonom članov.
Mala a bistroumna Srbita je brzr> spoznala važnost Rdečega Križa, km a u pristopila organizaciji ter osnovala *v;->j Rdeči Križ. Inozemske misije, ki so bile poslane v balkanski vojni na bojišča, pohvalno omenjajo srbske sanitarne naprave in delovanje Srbskega Rdečega Križa za fronto ln v vojaških bolnicah. Kako so morali dobro deU taki po'avi milosrčnemu vladarjo kot vernemu sinu svojega naroda ln krtf hvaležnemu prijatelju svobodne Švice, katere gostoljubnost je ponovno užival In se rad ponašal, da je >Citoyen Hencvois-, občan tistega mesta, kjer se le porodila vzvišena Ideja Rdečega Križa Zanimiva so poročila napomlnjanlh misij $e v drugem oziru.
V poročilih o srbskih bolnicah, naglaša-Jo resni znanstveniki v karitativni službi čudovito značajnost srbskega naroda, njega navdušeno narodno zavc«st in njegov patriotizem, hvalilo ljudstvo, kako je varčna ln kako točno pozna istorijo svoje domovine. 2al. da Je ta častna sodba poedincev ostala glas vp'iočega v pufCavi glas. Vi ga je smelo prezira'o poVtično in diplomatič-no kovarstvo; a resnica besedi poštenjakov se je sijajno izkazala v svetovni vojni, ki 1« ppsvedočila, da sta tako narod kakor.
200. ste*.
.SLUVtNSrU NAKOU*, airc 7. septembra 19811.
stran 3. - ■ i
njegova   kraljevska   dinastija prekašala V
iirabrosti vse tekmece, da sta narod ln kralj potrpežljivo prenašala nepopisne muke, pa nista obupala v nesreči nego v svoji jekleni vztrajnosti končno slavno zmagala. A on. čegar Železna volja je vdahnila narodu srbskemu velikansko silo, ki je uresničila vzvišeno Idejo narodnega ujedinjena Srbov, Hrvatov in Slovencev, on se ni dolgo veselil uresničenja te ideja, Id mu Je bila zvezda - vodnica vse žive dni. Izvršil
le veliko nalogo, ki mu Je Jo poveril večni Bog, ta — šel od nas.
Slava njegovemu spominu, spominu kralja Petra I. Velikega, Osvoboditelja in Ujedinitelja, vekomaj Slava I
Hvaležno Časteč spomin očetov udano pozdravljamo vrednega mu naslednika Nj. Veličanstvo kralja Aleksandra, ki mu zaori navdušen 2ivlo! Da nam dolgo vladaj na čast in slavo naše domovine, ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Velika skupščina CIIIB.
— XXXII. redna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani   bo v
četrtek, dne 8. septembra 1921. leta ob pol 11. dopoldne v Ljubljani, v veliki dvorani »Kazine«. Spored: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev Članov v družbeno vodstvo (5 članov1). 7. Volitev nadzorništva (5 članov2). 7. Volitev razsodništva (5 članov3). 8. Slučajnosti. Vodstvo družbe sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani, dne 18. avgusta 1921.
*) Vodstveni Člani so bili gg.: Andr. Senekovič, dr. Josip Abram, Fran črnagoj, dr. Ernest Dereani, dr. Alojzij Franko, Aleksander Huduvernik, Janko Mačkov-šek, Ana Podkrajškova, dr. Ivan Tavčar, Franja dr. Tavčarjeva, dr. Fran Vodopi-vec, dr. Fran Voglar.
Leetos izstopijo gg.: Andrej Senekovič, dr. Josip Ahram, Franja dr. Tavčarjeva, Ana Pod: rajškova (voljena 1. 1920 mesto odstopivšega Vrhovnika, ki je bil voljen 1. 1918). Umrl je dr. Franko, voljen 1. 1920; voliti bo treba namestnika za dobo 2 let.
*) V nadzorniStvo so bili gg.: dr. Anton Božič, Matko Kante, Karol Mahkota, dr. Vladimir Ravnlhar, Matija Roda.
*) V razsodništvu so bili gg. Matija Marlnček, dr. Fran Rosina, Fran Pahernik, dr. Fran Tekavčič, dr. Kari Triller.
Dostavek: Dne 8. septembra ob 9. dopoldne bo zaupno zborovanje po § 2. društvenega zakona v družbeni pisarni. Dostop imajo Izključno le delegati in pokrovitelji.
Dnevne uesti.
V Ljubljanu 6. septembra 192U
— Kraljevo zdravje. Po uradni brzojavki iz Pariza je kralj Aleksander že toliko okreval, da se je včeraj šetal
po versailleskem parku.
— Trgovinski minister na Gorenjskem In Štajerskem. V nedeljo se je minister za trgovino in industrijo dr. Spaho odpeljal na Jesenice, kjer si je ogledal tamošnjo tvornico. Opoldne se je odpeljal na Bled in se tam posebno zanimal za tujsko industrijo. Proti večeru si je ogledal Bohinjsko jezero in se potem vrnil v Ljubljano. Včeraj sta minister za trgovino in industrijo dr. Spaho in pokrajinski namestnik Hribar na inšpekcijskem potovanju ogledala tovarne slamnikov v Domžalah, dalje tvornico za strojila na Polzeli in keramično tovarno v Libojah. Ob 14. sta ministra dospela v Celje. Minister dr. Spaho si je dal nodstaviti zastopnike trgovine In obrti in si popoldne ogledal tovarno za emajlirano posodo in cinkarno v Gaberju. kjer je stopil v stik z delavstvom in se zanimal za njih gmotni položaj. Ob 17.30 se je odpeljal v Rogaško Slatino, kjer bo prenočil in jutri nadaljeval inšpekcijsko potovanje proti Mariboru.
— Velika skupščina družbe sv. Cirila In Metoda se vrši v Ljubljani dne 8. septembra ob pol 11. dopoldne v dvorani Kazine. Obratni ravnateljstvi južne železnice in malih železnic, sta dovolili udeležencem Dolovično vožnjo. Ti se morajo uri blagajni izkazati s potrdilom svoje podružnice, da se velike skupščine uJeleže. Za vožnjo nazaj, pa bode dalo družblno vodstvo potrdilo, da so se res udeležili. Prekinjenje vožnje ni dopustno. Slovenci udeležite se mnogobrojno velike skupščine! (Ali državna železnica ni dala istih ugodnosti? Uredništvo.)
— III. skup j u gos Io venskog lekar-skog društva v Ljubljani. Jutri 7. t. m. ob 11.28 dospejo v Ljubljano udelež-niki III. skupščine jugoslov. zdravniškega društva iz vseh delov naše kraljevine. Sprejem se bo vršil na glavnem kolodvoru po zastopnikih slovenskega zdravniškega društva. — Vse cenjene posestnike koči i in automobi-lov, ki so nam obljubili sodelovanje, prosimo, da zanesljivo pošljejo svoie vozove na glavni kolodvor k prihodu brzovlaka ob 11.28. Prireditveni odsek.
— t Avgust Peruzzi. Po najstrašnejši bolezni in groznem trpljenju je izdihnil snoči svojo dušo cel mož: Avgust Peruzzi, prvovrsten, lahko se reče, genijalen knjigovodja, strokovnjak brez tekmeca na svojem polju. V teoriji in praksi je bil pokojnik z neumornim študijem in lastnim duhom v knjigovodski vedi dosegel med nami vrhunec. Temeljito poučen v vseh trgovskih panogah, je bil odličen veščak v po-so ilnlštvu in bankarstvu. Zato ie bil povsod iskan svetovalec in sodni izvedenec, čigar izjave so bile odločilnega pomena v najbolj težkih vprašanjih. Živel je le svoji vedi: v javnosti ni nastopal, dasi je bil vse življenje zvest, požrtvovalen član neštetih narodnih društev. Sokol (dolgo vrsto let tudi izvršujoč član), Merkur, Lovsko in Planinsko društvo izgubljajo ž njim med zvestimi naizvestejšega. Vedno dobro-voljen, je iskal oddiha pri vrlih pevcih umetnikih in je nahajal srečo v ljubezni do svoje obitelji, ki se ie zan:o žrtvoval do zadnjega diha. Boreč se že s smrtjo, ie naglašal, že jedva govoreč, svojo neomajno zvestobo držav-notvomim načelom Jugoslovenske demokratske stranke. In umrl je težko: Jedva 41 let star. poln načrtov in prekipeva ioče energične delaliubnostl, je razmišljal le še o tem, kako in kaj ukrene za svojo ljubi eno »Jadransko banko«. Izčrpan do omedlevanja, se ie kratko pred smrtjo z nečuveno energijo oblekel ter hotel pobegniti iz stanovanja, jecljajoč: »V banko! V banko!« Vzor uradniške vestnosti do poslednjega hipa. Kakšen oče. soprog in prijatelj ie bil preblagi pokojnik, o tem bi se lahko napisala kniifi:a. Gotovo le, da smo izgubili s Peruzzi em redko nadarjenega in delavnega, ustvarjajočega uradnika, zvestega somišljenika in moža. ki ni imel nobenega sovražnika. Pokoj njegovi zlati du-
ši! Njegovi obitelji in sorodstvu naše najiskrenejše sožalje!
— Žalna svečanost v Novem mestu. Dne 2. t. m. je imel Sokol v Novem mestu v smislu sklepa Sa* veza žalno sejo za umrlim Kraljem Osvoboditeljem Petrom I. Velikim Vsi člani in članice ter moški in ženski naraščaj so se zbrali v dvo* rani Narodnega doma. Tudi drugo občinstvo se je udeležilo v velikem številu žalne manifestacije. Starosta dr. Vasic je otvoril sejo in po i as. nil pomen prireditve. Nato je govoril spominski govor rajnemu kralju prof. Majcen. Očrtal je velika zgodovinska dela in veliko zgodo* vinsko osebnost Kralja Petra, Usta: novitelja naše države, in pozval vse navzoče, da se oklenejo z vso lju* bežni j o velike naše domovine in z delom za njen procvit izvršujejo oporoko našega prvega narodnega vladarja. Isto ljubezen kakor njegov veliki voditelj pa uživa tudi ju* naški naslednik Petra Velikega, naš sedanji kralj Aleksander, katerega naj Bog ohrani krepkega in jakega naši domovini v prid in blagoslov Vsi navzoči so se odzvali z navdu; šenimi Slava klici govornikovim v srce segaj očim patrijotičnim bese? dam.
— Preselitev poštnega ravnateljstva v lastno poslopje na Sv. Jakoba trgn št. 2. Poštno in brzojavno ravna-teljtvo se fe v mesecu avgusta preselilo v svoje lastno poslopje na Sv. Jakoba trgu št. 2. (v takozvano Virantovo hišo). Ker pa ni še izpraznjeno celo poslopje, ostanejo tudi še nad-djo v svojih dosedanjih prostorih ncslednji oddelki in uradi poštnega ravnateljstva: v semenišču: Ib oddelek (osebno zadevo služnbništva razrednih uradov) in pa poštni strokovni računski urad; vposlopju glavne pošte: III. oddelek (upravne ter obratne zadeve glede brzojava in telefona), VI. odd. (tehnični: grodba in vzdrževanje brzojava in telefona) ter telefonski računski oddelek; v poslopju filharmonije na Kongresnem trgu: gospodarski urad z zalogo in prodajo postnih vrodnotnic, tiskarna in knjigoveznica: in slednjič v Celju: prijavni in shranjevalni urad poetneera ravnateljstva.
— Zgl a sevanje rojstnih letnikov 1871 do 189S se vrši do 10. septembra 1921 v posvetovalnici na magistratu, od 12. do 17. eentembra 1921 p* zopet v veliki dvorani Mestnega doma. Ponovno opozarjamo, da morajo biti do 17. septembra 1921 zglašeni možki brez izjeme in da tiste, ki se n*» rrlnse. zadene globa od 100 do 500 d inirjev ali zapor
— Zveza jugoslovanskih žen in deklet v Ameriki, ki je tekom vojne in še pozneie zelo humanitar* no*po/rtvovalno delovala, je sedal razpuščena. 50 dolarjev so določile za ponesrečenec pri povodni i v Pueblo. 325 dolarjev so poslale za oslepele vojake v Sloveniji in 5C dolarjev so naklonile pisatelju Jo* Stritarju.
— Občinsko razsodišče Maribor. Razn sleparije, ki so se zadnji čas pojavile v prometu z živili, so mestno županstvo prisilile, da že na prihodnji seji občinskega sveta predloži načrt za ustanovitev občinskega sodišča za pobijanje draginje. Za to sodišče so prijavljeni med drugim tudi slučaji, k! iih ie tržno nadzorstvo te dni ugotovilo pri mesarjih, da so proda*ali preko določene teže z mesom vred kosti s 1000 do 3000 odstotkov dobička.
— Podraženle v mariborskih kavarnah. S 1. t. m. so mariborske kavarne podražile: črno kavo (moko) na 3 K. navadno na 2.50, belo s smetano na 5 K, navadno belo na 4 K.
— Občinska seia v Mariboru. Prl-hodn'a seja občinskega sveta se vrši dne 6. t. m. ob 18.
— Chrlstofov očnl zavod v Ljubljani, edini oblastveno dovoljeni zasebni učni zavod za stenografijo in strojepisje
v Sloveniji S pfavico Izdanja nraverve-
ljavnih izpričeval, vpisuje še celi mesec september na Domobranski cesti št. 7. — Vpisnina 5 din., mesečna šolnina 35 din. — Šolsko leto prične dne 3. oktobra 1921 in traja 10 mesecev.
— Državljanstvo. Glede na no. tico »Prošnje za podelitev držav* ljanstva« v »Slovenskem Narodu« z dne 13. avgusta 1921, št. 180, se nam poroča: Opcije za jugoslo. vansko državljanstvo se obravna« vajo po uredbi z dne 25. novembra 1920, št. 471 U 1. V tej uredbi je popolnoma natanko določeno, v kateri občini naše države pridobi optant domovinsko pravico, ako sc njegova prošnja njemu v priloe reši. Notica pa ima po njeni vsebi; ni sluteč v prvi vrsti v mislih pri« dobitev našega državljanstva po Srbih, Hrvatih in Slovencih, k' imajo domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice bivše avstro^ogrske monarhije, ka« tero ni pripadlo kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev. Za ta primer določa paragraf 16. omenjene uredbe to*le: »Kdor postane državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo* vencev na podstavi opcije, urejene
v §§H. do 16., pridobi domovinsko pravico v oni občini kraljevine Sr* bov, Hrvatov in Slovencev, v kater ri jo je prej užival; ako take občine ni, v oni, v kateri je ta pravica pri« padala njegovemu zakonitemu oče; tu ali neporočeni materi; ako rudi take občine ni, pa v oni, v kateri ie imel on ali njegova navedena pred: nika svoje poslednje stalno bivali--šče; če pa niti take občine ni na ozemlju Srbov, Hrvatov in Sloven« cev, v oni občini, kamor se je prvič po svoiem povratku iz inozemstva priselil kot v svoie stalno bivališče Optanti morajo svoje prošnje vlo« žiti pri upravnem oblastvu prve stopnje t. j. pri okrajnih glavarstvih ali mestnih magistratih. Te oblasti predlože prošnje pokrajinski upra*
vi in morajo pri tej priliki oceniti dokaze, ki jih je optant v svoji pro= šnji priložil. Magistrati mest z last* nim statutom, to so Ljubljana, Ce« lje, Maribor in Ptuj imajo tedai pri: liko. da se izjavijo tudi o domovin: ski pravici optantovi ozir. o oni ob« čini, ki pride v vsakem primeru v poštev. Na ta način jim je vselej prilika dana, da naznanijo svoje pomisleke glede optantove prihod: nje domovinske pravice. O tacih prošnjah pa tudi ne razsoja pokra: jinska uprava, temveč ministrstvo za notranje zadeve, kateremu 1c prošnje predložiti z oceno vseh do< kazov. Ministrstvo samo pa je upra* vičeno ukreniti vse, kar smatra za potrebno, da se uveri o dejstvih, k' so navedena v izjavi ali prilogah. Iz teh izvajanj sledi, da ne obstoj' nobena nevarnost, da bi bil vsled površnega reševanja teh prošenj pc pokrajinski upravi sploh kdo spre« jet v škodo naših domačih ljudi.
— Nemcu r je kažnjiv, neroskutar ne. Iz Maribora nam poročajo: V hiši Angrlfc Flofer. Klnvniška ulica, stanuje več slovenskih strank, med njimi tudi vičji poštni oficijal J. in poštni pod-uradnik Š. Nekoč je prišlo med gospodinjo Ilof^r in ženo pošt. uradnika, zavedno Jugoslovenko, radi bagatele do prepira, v kater)em je prva drugi rekla, da so od nemeurke in nemškuta-rioe ne pusti v Jugoslaviji preganjati. Hoferjeva je šla k narodnemu odvetniku dr. R. vprašat, če jo to žaljivo. Seveda, to je v trm slno^iu psovka. Sledi obtožba in glavna razprava pri kazenskem sodniku Kramarju. Mož odsotne obtožene prizna oba izraza, nastopi pa dokaz resnice. Prva prl&t r-oštni pod-nradnik, ki bi imel potrditi sovraštvo HSferjeve napram Slovencem, se IsffO-varja na svoio takratno vinjenost. Njegova ?ena, primorska begunka, izda z neko drugo Slovenko lepo spričevalo HOferievi: ne vesto nič o kakem »o-vrflitvu Ho Ter je ve napram Slovencem. Tri slovenske priče — družina bivšega hišnika v tel hiši sicer izrecno potrdil'*, d« je HdfsrfSva Slovence tako sovražila, da niti ni pustila io pordrav-linti slovenski, da so ji bili Slovenci vedno >windische Bagagec. Toda te priče po HoLerjovi sovražne, nfih iz-poveđbe ostan*»io br^z vpliva na razsodbo v prid obtoženki. ITrtfer eama iz-tvovfr na vprašan ie, ali je Slovenka ali Nemka, »zdaj sem Slovenka, moja mati je bila Nemka oče Slovenec. Hodila sem v nemška Me, moi mož — sprevodnik, ne zna slovenski.< Obsodba: Obtožena so obsodi radi očitka >n e racu r k a< na 100 kron globe, kw l« to v tem slučafu ematrntl kot p s o v-k o, or»ro»ti pa se radi izraza > n e m -š k u t a r i c a«, ksr to ni žaljivo že z ozirom na lastno izpoved tožitellice glerto ničnega narodnostnega mišljenja. (To je čudno tolmačenje beeed >nemčur« in >nemškutar<! Obe eta Istovetni in ni ne ena ne draga — psovka, marveč samo označka ljudi, ki so rojeni Slovenci, a hočejo vteljati za Nemce. — Uredništvo.)
— Žalostna obmejna slika. Mariborsko okrožno sodi&če se le zopet pričelo baviti z dolgotrajno afero izza prve zasedbe ohmeineerA ozemlja po na-eih četnb. Pri Sv Jurju ob Pcsnirt je poveljeval obmejni Četi knpetAn Olivier M i c b 1. rodom ban*teki — Svab. Moi pri liudetvn ni bil prillub-1 jen. Sumničili so ga da je podpiral tihotapce, da je sani prodajal našo ko-
nje preko meje, da je ondotno Nemce
fjrotežiral pri tihotapstvu, da je pobijal sloveneke bolnike k avstrijskim zdravnikom in ko je to prišlo na dan, da je rekel, da jih hočo pošiljati tudi našemu zdravniku dr. Čehu — anrpak ne zastonj. Najbolj razburilo pa je na-šfe trgovce in krčmarje — in to je po pričah dokazano — da jo izdal povelj«*, da morajo od naših vojakov sprejemati neilgosan avstrijski djsnajr, ne glede na diferenco z na£o, že takrat višj^ stoječo valuto. Najbrž je ravno to slednje dokazano dejstvo dalo povod, da eo končno vse te in razns druge obdolžit-ve prišle v vednost vojaški oblasti in sicer po soprogi poštarja, Irmi Traten-šek, ki je celo zadevo zaupala Cigoju, tedanjemu adjutantu generala Maistra. Vršile so se najpreje vojaškooblastvo-ne preiskave, katerih konec jo bil za enkrat, da je g. kapetan nekega drve zginil iz Sv. Jurja. Osumljeni, oziroma obdolieni kapetan pa je bil tudi primoran ee rehabilitirati potom sodišča napram Irmi Tratenšek Po dolgotrajnih preiskavah se jo te dni vršila javna glavna razprava, pri kateri so razne ugledne priče v bistvu potrdile ovadijo oziroma navedbo obtožemko, niso pa moglo določeno navesti imen za posamezne konkretne slučaje. Ker se jb kapetan tej raspravi odtegnil, se je obravnava preložila tudi v to svrho, da se izkaže, če je res. da je bil kapetan »vse drugo, le ne jugoslovenaki častnik«.
— V poeešcenie 70 Irtnice dr. Ivana Tavčarja so darovale Kolu jugoelo-venskih sester: Poštne uradnice 200 K g. dr. Bretl 100 K, g. dr. Julko Serko 100 K. Posnemanja vredno!
— Okradeni detektivi. Te dni je ukradel ljubljanskim detektivom pro-drzen tat — kolo. — Tatu, ki si je drznil ukrasti detektivu kolo, pa še niso izsledili, to pa radi tega, ker je bila baje preknmo vložena tozadevna po* lieijsks ovadba.
— Volga, Volga se prodaja na Ljubljanskem velikem semnju, paviljon H 291 z originalnim ruskim tekstom v ruščini in latinici a 10 K. Dobijo se tudi drugi krasni ruski muzikalni listi. Izdaja Milan Auman in drug. Krško. Slovenija.
— Koncert. Za časa veleseima v kavarni in restavraciji hotela »Belle-vua« vsak dan koncert salonske kapele. Začetek ob 18. do pol 24. ure. Vstop prost.
— Kdo bi vzel za svojega otroka, starega šest mesecev, ker ga mati sama ne more vzdržati. Naslov v uprav-ništvu »Slov. Naroda« 6342.
— Samomor. Na svojem stanovanju na / .u i si je danes dopoldne *z»i življenje ,.V. i< r\»>r^-ga g^" b r k««*. Pri nJem so dobili 776 K denarla. uro ln verižico. Izvršil ie samomor radi žalostnih razmer. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Solsfua.
— Vpisovanje gojencev v konservato-rfj za slasbo ln Igralno umetnost se vrši v dneh od 5. do vštevšega 12. sept. od 9. do 12. in od 3. do 5. pop v pisarni Glasbene Matice v Ljubljani, Gosposka ulica 8, I. Sprejemni izpiti se vrše v dneh od 9. do 14. sept. t. L ln sicer: Dne 9. sept. ob 9. dop. delajo sprejemne Izpite vsi oni učiteljski kandidati, ki se nameravajo pripravljati za državni Izpit iz glasbe. — Isti dan pop. bo 3. imajo sprejemni izpit oni, ki se na novo vpišejo v dramatično šolo. Dne 10. sept ob 9. dop. le Izpit iz solopetja vseh na novvo vstopivših gojencev in onih, ki koncem minulega šolskega leta niso položili izpita. Ob 3. pop. pa se vrše sprejemni izpiti iz vseh teoretskih predmetov (teorija, harmonija, kontrapunkt kompozicija itd) Dne 12. In 13. sept ob 9. dop. imajo izpit vsi na novo vstopivšl gojenci klavirja, ln Istega dne ob 3. pop. gojenci gosli, viole in Čela. Dne 14. sept ob 9. dop. se vrše izpiti za vse nove gjoence za lesne In kovinske instrumente (flavta, oboa, klarinet fagot rog, trobenta, posavna) in za gojence kontrabasa. Natanči podatki v pisarni Glasbene Matice.
— Državna realna gimnazija v Phiiti. Prijave za sprejemni izpit dne 11. septembra od 9. do 11. uro v ravnateljski pisarni; predloži se zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list Zadostuje tudi. ako ravnateljstvo že tega dne po pošti dobi dotične dokumente. Sprejemni, ponavljalnl in naknadni izpiti dne 12. septembra ob 8. uri. Vpisovanje novih učencev dne 12. 12. septembra od 10. do 11. ure v ravnateljski piearni; preedložl se zadnje Izpričevalo z odjavo prejšnega zavoda in rojstni list Vpisovanje starih učencev dne 13. septembra od 10. do 11 ure, vsak v svojem razredu. Sprejem novih učencev v III. razred je omejen, ker ni dovoljena vzporednica.
— Na državni realki v Maribora se je priglasiti za sprejemni izpit za I. razred v soboto ln nedeljo, 10. In 11. sept od 9. do
12. Izpit se vrši v ponedeljek 12. septembra ob 9.30. Vpisovanje v vse druge razrede (II.—VII.) se vrši v torek 13. septembra. Dne 14. septembra Je začetek šole. — Podrobna pojasnila so razvidna na objav-nl deski v šolski veži
— Na trgovski ioll v Novem mestu se vrši vpisovanje učencev In učenk v I. In II. letnik dne 12. septembra od 9. do 12. Sprejemni in ponavljalnl Izpiti bodo 12. in
13. septembra, Šolsko leto se začenja dne 14 septembra s skupno sv. mašo v frančl-kanski cerkvi ob osmih zjutraj. Po maši se bo v šoli prebral ln razložil disciplinarni red ln naznanil urnik. Vpisnina znaSa 20 K, prispevek za učila 10 K. Šolnina le meseeč-no 160 K ln se mora začetkom vsakega tečaja plačati vedno za pet mesecev naprej.
— Nevarna pusto?ovke pod ključen. Koncem novembra p. L so tudi vnanjl listi priobčili poročilo o drrnjm ropu in posilstvu, storjenem aa neki  koroški begunki,
dospeli v Maribor Iskat službe. PorocT.a iz policijskega komisarijata Maribor je vzbudilo tem večje ogročenje. ker je bila ta žrtev uboga služkinja, bei tka iz av« sirijske Koroške in ker fe bil dejanja ob-dolien slovenski železnLar i Klavnega kolodvora Maribor. Kmalu pa se fe izkazalo, da je dozdevna žrtev tudi v LJubljani znana pustolovka s tolikimi različnimi imeni, da se Ee danes ne ve, katero Je pravo. V Ljubljani n. pr. kjer je lani pri drž. policiji javila sličen roparski napad in posilstvo kakor pozneje v Mariboru, se. Je dala od dežclnesa sodišča radi tatvine in goljufije obsoditi na 5 mesecev JSČC pod imenom Katarina PnllC. Pri nekem župniku na Koroškem si je gnala pod zvito pretvezo poznanja družine Šavs izpostaviti krstni list na ime Albina Cavs. S tem dokumentom je prišla na večer 26. novembra p. 1. v Maribor toda '.Jala se je na ime Katarina Lajrac Uv.li Lelroutz) doma iz Medigorja pri Celovcu. Tega večera se je kot Katarina Lajrac, služkinja iz Celovca Javila na stražnici drž. p licije ter pripovedovala svoj strašen roman: da je prišla z večern:m vlakom na ko'o-dvor, tu da je vprašala železničarja če bi dobila prenočile in službo, nakar jI Je neznani ji železničar oboj? oblj ' |o odpeljal preko železniškega mostu na travnik pri Teznu, tam jo jc oropal prihrankov 4000 K. Pozneje ko s> Izsledili dotičnen železničarja v osebi Ivana K !nrja, ki je rop ta ili. je i.rrakrila l<~> obtožbo, zato ca pa obdolžila posilstva, ćeš, da jo je vrgol na tla in posilil Pa tudi ta obdolžltev nI držala. Zdravniška preiskava je ti »gnala« da je ona res spo'no bolna, da pa Kolar ni: a revež je mo-al presedeti v preiskovalnem zaporu, d kler ni bilo to zdravniško ugotovljeno. Navsezadnje je od vsega ropa in posilstva ostalo le dejstvo^ da se je Kolariu dekle zdelo strmlllvo in jo Je v jezi pabnil na tla ter |o pustil. Zgolj U jeze ga je nat i obdolžila ropa H posilstva*
— Na deški In dekliški me£ćan<:kl soli v Tržiču se vrši vrl icev m učenk v I„ II. In III. razred v sred k, dno 14. septembra 1921. ob S. uri. Ponavljala« izpite polagajo isti dan ob 14 .uri. N*a novo vstopajoči učenci naj pridejo v itvU staršev. Če pa to nI mos Se. Rti prinesel s seboj zadnie izpričeval, rojstni in domovinski list. V četrtek, dna 15. leptembrs
1921 je ob 8. uri sv. mala v rami cerkvi, P">tem pa redni poduk. Zunanji učenci nai prineso s seboj tudi nbožna Izpričevalo, radi znižano vožnje po fatetnlct Ravnateljstvo.
— Državno žensko nčltcIjlSčo v Mariboru. Ravnate'jstvo naznanja, da se vrši vpisavanje v I. ln II. letnik drž. ženskega učiteljica v Mariboru dne 12. septembra' od 8. do 12. v poslopju bivšega deželnega ženskega učiteljišča Zrmskega trs št. 1 I. nadstropje. Podrobnosti glede sprejema, zdravniške preiskave ter sprejemnih po-navljalnlh Izpitov so razvidne Iz oglasa v cmenjenem poslopju I. nadstropje.
— Dr. Ivan Prijatelj: PrwHio<lrdki in idejni utemoljitelji ruskoga renli-*. zma. (Pota in cilji. 7. do 9. zvezok.)-Izdala >Ti*?kovna zadrugac. Cena meh. vez. 90 K. V tej knjigi, obs\?ga^ joči 26 tiskovnih pol (114 strani), opisuje pisatelj prehod od romantiko k realizmu v mišljenju, v umetnosti in v socialnem življenju ruskega naroda^ Središče razpravo tvorijo znamenita* etiridesfeta leta, v katerih ima svoja korenino današnja Rusija. Avtor zar Blodnjo in nakratko odkriva realistične elemente pri ruskih mireintikih, se podrobneje bavi z započetu i kom ruskega realizma, Xikolajorn Gfogolfetn, opisujoč posamezne fazo dusOfne tragedije tega izrednega duha, slika ozračje nikolajevske dobo in v okviru te postanek prve ruske, filozofsko utemeljene kritiko v zvezi z Matico unvo-valrio in francosko socialno mislijo, predstavlja prviS slovenski javnosti veliki podobi sekularni E.ojav velike* ga kritika Bjelinskega. ocrtava, obe> glavni struji tedanjo inteligentno Rusije: 8lavjanofiIe ln zapadnike s Klrjo-jevsklm, Aksakovim, llomjakovhn in Oaadajevim v ospredju ter zaklju^ujo svoj esej z duševnim medaljonom Hor-cenn, ki ga še d«nos nosi vsak ruski razumnik na svojem srcu. Pelo jo zasnovano tako, da stoji na treh vogelni! kamenih: na Gogolju, od katerega izvaja svoj rodovnik moderni ruski umetnik, na BJollnskom, oc^tu nv ske kritike, in na Honvnu, katerega smatra Kus za ideino:;i r »ditelja noTega ruskega 6lo\ oka, zlnati z ozirom na njegova sooiulna iskanja. Kdor ho6e spoznati ruskecn duhrv, vse-obsežn^ga receotorja svetovalk idoj in mladostno smelega grriditolja novih duševnih in socialnih stsvb aa vso človeštvo, bo nasol v tem dela BMiealjIVtJ" £a sodnika, ki mu bo oavttll mnrsika-tero pot v ruskem dosovuoui labirintu. Knjiga, nastali na po<!!a_gi malone dvajsetletnega študija rusk<* literature in na osnovi poldragolotnaga ooohnseja opazovanja ruskih razmer na licu me-eta, je edini poj.av to vrste v naši znanstveni literaturi in jo napisana tako, da jo bo lahko razumel vaak nas inte-ligent. >Tiskovna. za^lrugac s« ni ustrašila velikih stroškov, zvezanih z izdajo te knjige, kateri je dala tudi liano vnanjo opramo.
— Umetniški zW kt2h«i*k?h kozakov. Napovedani ]:■■>'!cret ie bil zboa žalovanja po kralju Petru odvoden. Koncert *e bo vršil v soboto 11. sept. v veliki dvorani Na* rodnctfa doma. Kakor srno inforrni« rani. ie imel umetniški zbor porto« di dober uspeh in je bila kritika ugodna. Gotovo naraSčn tudi pri nai zanimanje za koncert, na katerem se bo proizvajal vzpored. ki gotovo
j zadovolji v vsakem oziru naše urnet" i nj£kega ulitka željno občinstvo*
stran. 4.
Hutfe,-
#5LOVIEN6Kl NAKOD*, dne 7. septembra 192j.
Štev. 200.
—......mm uwm*
LlsiMIanski oelesejei
Sijajni gospodarski uspehi velesej? da. — Številni obiski. — Velikanske kupčije.
Zanimanje za velesejm raste fttpidno od dne do dne. Dočim so prve dni obiskovali sej m večinoma domačini, prihajajo sedaj naši bratje iz južnih krajev, Bosanci Hercegovci, Beogradčani, Srbijanci in Črnogorci. Iz Tuzle in drugih krajev Bosne je došlo 10 muslima« nov, ki se ne morejo načuditi kra» soti in organizaciji velesejma. Tudi naši Šumadinci pod vodstvom poslanca Radojevića še vedno z velikim zanimanjem in veseljem posečajo sej m. Predvsem občudu* jejo vse poljedelsko orodje. V raz* govoru so z velikim veseljem pozdravili idejo, da posetijo prihodnje dni naši samostojni kmetje Šuma-dijo, prosili so in omenjali, da m o* rajo na vsak način priti v junaško Šumadijo. da spoznajo tamošnje gospodarske prilike srbijanskega kmeta.
Včeraj je korporativno pose ti-la velesejm Trgovačka visoka ško« la iz Beograda. Pod vodstvom rav* vliatelja dr. Mite D u k i ć a in petih profesorjev je razstavo obiskale 39 visokošoicev in visokošolk tc šole. Predstojnik oddelka za trgovino, sekcijski svetnik g. dr. Rudolf Mam, je trgovske akademike sam oebno vodil po vseh paviljonih Ravnatelj g. dr. D u kič se je zelo laskavo izrazil o velesejmu. Vsi sc bili očarani. Splošno vsi poudarjaš jo veliki gospodarski moment, da ravno velesejm vrši nalogo medsebojnega spoznavanja na gospodar* skem polju. Velesejm združuje funkcijo, da začno vsi pridobitni krogi spoznavati vire raznih izdel kov industrje, trgovine in obrti.
Včeraj popoldne si ie razsta* vo ogledal tudi ljubljanski vladika knezoškof dr. Anton Bonaventara Jeglič. S posebno pozornostjo s: j© vladika ogledoval vse paviljone in vse oddelke.
Včeraj in danes le tudi priha* jajo inostranci na semenj. Mnoge jih je došlo z Dunaja, iz Gradca, iz Berlina in drugih nemških krajev Nemški publicist in naš prijatelj Herman \V e n d e 1 si je včeraj po« poldne ogledal semenj v spremstvu svojega tajnika dr. La i o vica. Wen del se je kratko izrazil: »Ljubljana jski semenj je res prav nekaj lepega! £e mi bo čas dopuščal, pridem še enkrat.« G. \Vendel se ni mogel načuditi krasotam našega sejma, t Obisk sejma je že do danes dosegel velikansko število. Do dane opoldne je že bilo prodanih nad 30.000 vstopnic. V dopoldanskih urah prihaja na razstavo številno jtrgovstvo, obrtništvo, industrijci in idrugi gospodarski krogL
Danes je tudi številen obisk Srbijancev in Črnogorcev. Črno« gorci so takoj pri prvem ogledu spoznali gospodarski pomen Ljub* ljane za Črno goro. Doslej morejo črnogorski trgovci vse stvari preva* iati preko Bosanskega Broda, kar jim provzroča velikanske težave in neprilike, tako, da jih ta zveza gospodarsko silno obremenjuje. Črno* gorci spoznavajo, da bo Ljubljana V bodoče važno tržišče. Oni po* udarjajo, da je treba nujno doseči prosto morsko pot Ljubljana*Kar-lovec*Bakax*Bar, oziroma Boka Kotorska. Oni poudarjajo gospodarsko škodo, ki jo imajo vsled ssaprtja morske poti. Črnogorci tu* di spoznavajo na semnju nove vire sa razne njih potrebe, katere sc morali do danes nabavljati v ino* »emstvu in jih z velikimi stroški Jn težavami prevažati preko Bosne Poudarjajo, da potrebujejo za pre* voz blaga mesece in mesece, a da se jim še pri tem pokvari velika količina blaga.
Včeraj in danes so se že sklenile velike kupčije. Kupovale! so pc večini solidni Srbijanci, ki plačuje* jo naročeno blago kar vnaprej, kar »opet zelo vpliva na razpoloženje se j mar je v. Velikanske uspehe be ležijo kemične stroke, dalje domau Če industrije pletenin. Ti izdelki sc malodane že vsi prodani in so na# ročila dosegla že vrhunec.
Kroparska žebljarska zadruga ki ima sicer skromen oddelek v zu« nanjem paviljonu ob Gosposvetsk! cesti, in ki se mora dosedaj boriti z velikimi gospodarskimi težkoča* mi, je dosegla na sejmu velike uspe* he in z zadovoljstvom govore naši kroparski žebljarji, da v bodoče razstavijo svoie izdelke v velike večjem številu, ker uvidevajo gospodarsko nalogo sejma.
Tudi železnina zelo napreduje Mnogo naročil so dobile tvrdke. k* izdelujejo sekire, kose, srpe in dru« go gospodarsko orodje.
Elektrotehnika sijajno uspeva Vse tvrdke so preobložene z naro* čili.
Pa tudi hrvatski razstavljalci iz drugih krajev so s sejmom zado» i
voljni. V paviljonu J. oddelek 353 je raz tavi la industrijska in trgovska delniška družba »Ukrina« Iz Dervende v Bosni krasne palice domačega izdelka. Vsekakor zelo zanimivo pa je bilo dejstvo, da sc pri »Ukrinicc naročili večjo množino palic Črnogorci. Zastopnik »Ukri* ne« ne more prehvaliti sejma, ki mu je omogočil naročila v Črno goro čeprav je tovarna v neposredni bli* zini črne gore. Vzkliknil je: »Bog* me, morao sem doći u Ljubljano da prodam štapove Crnogorcima.«
Tudi hrvatski izložitelji so f sejmom,posebno z njega vodstvom organizacijo in solidnostjo zelo zadovoljni. Poudarjajo zlasti pošte* nost Ljubljane, kjer doslej še nI bilo nikjer in nikomur kaj ukrade* nega. Javna varnost je na sejmu popolna in vseskozi dobro organi* zirana. Do danes se še ni zgodil noben slučaj tatvine.
Tudi težka industrija zaznamuje sijajne uspehe.
Umetnost na oeleselnm.
Vodstvo velesoima je poskrbelo, da nudi posetnikom rudi umetniške užitke. Na krasno urejenem razstavnem prostoru sredi paviljonov se je postavil masiven železen paviljon, mojstrsko delo kljuČavničarskeKa mojstra Rudolfa Q a y e r j a. Paviljon Je izvršen po načrtu kapelnika dr. Č e r 1 n a ter v arhitektonskem ozira izveden na prav vzoren način po arhitektu a. Co-staperariji. Zidni podstavek je Izvršil stavbnik e. B a 11 e 1 i n a streho pa tesarski mojster jr. Ivan Z ako t ni k, Zjror. Šiška. Ta paviljon je last kavar-narja g. Frana Krapesa, ki ga postavi kasneje v Zvezdi pred Kazino. V tem paviljonu se vrše vsak dan od 5. do 6. popoldne koncerti orkestra Dravske divizije pod temperamentnim vodstvom g. kapelnika dr. Josipa Čerina: ob nedeljah pa svira godba tudi dopoldne od 11. do pol 1. Orkester šteje 32 do 46 mož ter goji programno vedno dober repertoir ter se izvajajo skoraj izključno le slovanske in francoske skladbe. Priznati se mora. da je s:, kapelnik dr. Čerin dvignil ta orkester na visoko umetiško stopinjo tako. da je z njegovim izvajanjem izredno 'zadovoljna celo najbolj kritična publika.
Simbol nafie drlaue.
Tvrdka Avgust Volk v Dal* mati novi ulici je v raz kotnem in bogato opremljenem paviljonu (trgovina) iznenadila posetnike s svojim originalnim oddelkom, kjer je nazorno predočena naša agrarna trgovina. Nad rumenim žitom, rumenim poljem vzhaja solnce z žarki poljskih pridelkov žitne vrste. Vsak jo z velikim občudovanjem opazoval ta originalni statistični oddelek naše agrarne države. Statistično so predočeni rezultati naših pridelkov.
Osrednfa čipkarska zadruga d Lin&Uanl, Start trg 2/H,
ima svoj oddelek v paviljonu ll na Velikem semnju. Zadruga fe pričela s svojim delovanjem začetkom februarja t. 1. ter se šteje ee med na4m*njše gospodarske zavodo. Zbrala jo v svoj delokrog čez 700 čipkarie, katere so pripravljene izdelovati čipke popolnoma- po navodilih strokovnteiga vodstva, ki stremi za tem, podati svojim odjemalcem dovršeno delo, katero be prožeto polno finese, ho najboljše kvalitete ter trajno vporabno pri vseh olepšavah od priprostih do najsifajnefr-ših domov. Da se je zadruga v tem kratkem času lepo razvila, nam kažejo na aejmu izloženi predmeti, kateri so občudovani in hvaljeni od obiskovalcev, kateri so polnili ta oddelek. Do sedaj ima zadrdga v zalogi: meter-ske čipke in vložke, roglje, stiriogl&te in okroglo motive, čipke za cerkvene aramonte, čipke za zastore, posteljna pregrinjala, okvirje, tekače itd. Na t>-ljo izvrši tudi konfekcijska dela. Vsi izdelki so ročno delo in iz jamčeno lanenoga sukanca. Izvršujejo se po svetovno znani idrijski tehniki. Izdelki zadruge so v nasprotju s čipkami, kartere danes prodajajo privatne osebe po Jugoslaviji in so iz bombažestega sukanca ter pogosto v obliki zelo skvarjene, kot dan in noč. Jugoslovenskim kakor tudi inozemskim trgovcem priporočamo Osrednjo čipkarsko zadrugo v Ljubljani. Prikodnje leto upamo da bo zadruga a as tonila na sejmu Se bolj izpopolnjena ter bo ris So sodbo le utrdila.
MnlkasL
Kakor smo ie v sobot© #Hjenili, fe splošno zanimanje vzbujala tvrdka >V n 1 k a n<, tvornica gumijevih izdelkov v Kranfu. Natiboma, skoro neopa-ženo ee je ustanovila začetkom tega leta družba % omejeno savezo >V u 1-kaiK v Kranju. Družba iraii nameti organizirati in napraviti tvornieo za gumijeve izdelke, ki bi se naj raaiirili po eelei državi in na Balkan. V nek s j mesecih so prifcli prvi proizvodi na trg in dnnes je že tvornica v polnem obratu. Je to edina tovarna v Jngoelaviji. Do danes so iraeli tujci, posebno Nemci in Italijani pravi monopol za gumijeve izdelka, radirke, podpetnlke. pnevmatiko itd. Država sama ima velik interes, da dobiva te izdelke doma. Ogromna naročila prihajalo od železnic, voi*ko, mornarice in pofrte. Tvornica > Vulkan« zamore že danes popolnoma zadostiti domači trg in njera potrebe. V kratkem 00 tvorni**, popolnoma rififtttk
— Kolo jugoslovanskih sester prodaja na sejmišču pod posebnim dežnikom srečke dobrodelne loterije. Glavni dobitek 50.000 K, drugi dobitek 20.000 K, v gotovini v skup* nem znesku 100.000 kron. Žrebanje se vrši v Ljubljani, dne 1. decembra pod oblastnim nadzorstvom. Kole jugoslovanskih sester vrši plemeni* to delo človekoljubja s tem, da pod* pira vojne sirote, slepce in invalide V tesni zvezi s »Kolom srbskih sestara« stoji na braniku naše mlade Jugoslavije. Občinstvo se ulji-dno naproša, naj na sejmišču krene pod rdeči dežnik ter si tam kupi srečko ki stane le 1 dinar.
— Oddaja prenočišč po najemnikih stanovanj. Dogajajo se slučaji, da razni najemniki stanovanj, ki so prijavili za došle tujce prenočišča, oddajajo sobe kar pod roko in brez vednosti stanovanjskega urada. Zato tavajo tulci od urada do nakazanih preočišč brezuspešno. Stanovanjski urad ljubljanskega velesejma prost, da se taki neljubi slučaji ne ponavljajo več. Prijavljena prenočišča naj se oddajajo le proti stanovanjskemu nakazilu. Cenjeno občinstvo se tudi naproša, da bi napotilo one tujce, ki bi po mestu povpraševali po stanovanjih, na davni kolodvor, kjer posluje stanovanjski urad v permanen-d (vsa dan in celo noč brez presledka).
— Vrvarska induenija. Zanimiva
1'e tudi ntiM vrvareka industrija. Tvrd-ra Anton Šinkovec, Kranj - Grosuplje, je kot mehanična vrvarna, te-rlfaica in predilnica razstavila velikanske vrvi. Tudi Prva kranjska vrvarna Ivan N. Adamič v Ljubljani, ustanovljena leta 1872., je razstavila solidno vrv^enske izdelka*. Ta tvrdka ima velik krog odjemHloav v Jugoslaviji in velik eksport v Italijo, Avstrijo in Švico.
— »Tribuna.« podjetni tovarnar g. B a t j e 1, goriški rojak in zaveden narodnjak, je pokn#al s svojimi novimi tevnmlškimi izdelki veliko podjetnost in marljivost. G. Batfel je imel ze pred vojno v Gorici ?:elo obširno podjetje, tovarno koles. Njegova tovarna je slovela daleč naokrog. Med vojno moral g. Batjel Gorico zapustiti rer ce Jo naselil v Ljubljani. S podjetnim duhom se mu Je posrečilo Instalirati na K orlovski cesti novo tovarno >T ribu n o«, ki izdeluje zelo praktične otročke vozičke, katere je lahko popolnoma zložiti, dalje izdeluje zelo moderna kolesa. Podjetje fe velike varnosti.
— Moda na Mub'ianikem velesejma. Z največjim veseljem smo pozdravili na sejmu one razstavljene predmete, ki so delani oziroma okrašeni z našo narodno ornamentiko. Mnosro zanimanja med Ž en s tvom in poznavalci vzbujata razstavna oddelka modnesra ate-lljeja M. Sare v paviljonu C 50 in 50a. S finim okusom opremljena mala sprejemna soba pridrži oko in korak vsakega obiskovalca. Naravnost fascinujoče učinkuje toaleta Iz belega svilenega p!a*ra a katero ie vezana izredno lepa bordura nageljnov iz zbirke prof. Šiča. Krasna sta plašča iz naše narodne pol-hovine. Modra večerna toaleta ie okrašena z zlato vezenino po motivih Iz slovenske peče. Ta dela dokazujejo, da so naši narodni motivi najmanj tako vpo-rabfii za okras modernim oblekam kakor tuji vzorci. Omeniti moramo tudi dečve, (praznično in delavnično) katera opravičeno že izpodriva med našim Ženstvom nemški »dlrndl«. Zanimiva je črna svilena večerna toaleta, deloma po zadnji pariški modi. okrašena z ročno delanimi cvetkami s starozla-rlmi našitki in opičjo kožuhovino. Poudarjati je treba, da so vsi ti razstavljeni predmeti naštudirani in izdelani od prve cvetke do zadnjega vboda v domači delavnici M. Sare, Kongresni trg 4, LJubljana ln iih ni zamenjati z Importi ranim blagom.
Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar. Kakor čujemo, poseti jutr dopoldne velesejm pokraiinski na« mestnik minister g. Ivan Hribar.
Katalog velesejm*. Urad Ljub* ljanskega velikega seima je izda' obširen oficijelni katalog, o kate« rem smo včeraj na podlaci napačne informacije priobčili preostro kriti ko. Lojalno popravljamo in priob; čujerno naslednjo objavo:
Urad ljubljanskega velikega semnja ugotavlja pozivom na noti* co o oficijelnsm katalogu v »Slov Narodu« z dne » septembra, da vse« buje oficijelni sejmski katalog vse podatke, kakor so običajni v katalogih drugih sličnih prireditev. Sejm* ski katalog pa ni in ne sme biti nt* kak popis razstave. Podatki o in« duatrijl, o trgovski važnosti Ljubljane in predgovor so delo naSih prvih gospodarskih strokovnjakov Sprcrraarnbe v razdelitvi seimakih prostorov, ki so se izvršile v po« slednjih dneh pred otvoritvi i o sei* mt, bodo spopolaiene v of i cijel« nem dodatku, ki se izda tekom tega tedna.
— Modema postelji, ki se da zlomiti v malo ročno taško, teška 9 Vz in vrlo praktična za mala stanovanja in notni-ke, je razstavljena v paviljonu M 291. Na razstavi v Brežicah ie b!lo isti nri-tano prvo darilo. Tzdelova'ec Milan Auman In drug. Krško ob Savi.
— Na Ljubljanskem sejmu je bil v nedeljo snet in ubit venec iz razstavljenega spomenika tvrdki I. Ciblaf, Dunajski cesta 67. Prosi se ?ko it komu kaj od tega znano naj proti nagradi sporoči zgornji tvrdki.
nafnoueiša ps^fJIs.
Kronanje hralfa Aleksandra«
— Beograd. 6. septembra, (Izv.) Tekom zadnjih dni se vrše vsak ve* čer konference med vlado in pa* triarhom o programu svečanosti povodom kronanja kralja Aleksan* dra. Konference so tajne in se ne izdaja nikako poročilo. Teh konfe« renc se udeležujejo ministrski pred: sednik g. Nikola Pašić, minister no tranjih del g. Svetozar Pribičevič minister financ g. dr. Kumanudi, in minister pravde g. Gjuričič. Konfe* renče se vrše v palači patriarha.
ARETIRANI   JUGOSLOV. POLITIČNI BEGUNCI NA DUNAJU.
— Dunaj 5. septembra. (Izvirno.) Državna policija je aretirala v neki kavarni deset Jugoslovensklh poflttcnlii bejruncev, med katerimi jo bale tudi nekaj komunističnih poslancev.
ULTIMAT   A NT ANTE MAD2ARSKL
— Dunaj. 6. septembra. (Izvirno.) »N. Pr. Presse« poroča z Dunajskega Novega mesta, da so izročili zavezniki madžarski vladi ultimat glede izpraznitve in Izročitve Zapadne Ogrske Avstriji.   Ultimat poteče nocoj o polnoči,
RAZMERJE   MED   DEMOKRATI IN RADIKALCI.   —   KONGRES DEMOKRATSKE STRANKE.
—d li.ojrrad. 6. sept (Izv.) Odnosa j j med demokrati in radikalei so postali dokaj presrčni. Glavni odbor de-mokrsUsko stranke je bi včerajšnji šefi razpravljal o vseh tokočih vprašanjih, posebno pa o razmerju do radikalne stranko, ki se vrfti dno 30. septembru t. L v Beogradu. Dolo&eni ©o io glavni poročevalci. O zunanji politiki bo porožal poslanec Ljuba Davidovi o, o notranji minister Svetoiar Pribičevič, o financah minister dr. Kumanudi in o socijalni politiki minister dr. Kukovec.
PRIPRAVE ZA PLOTESNI SPREJEM SLOVENSKIH KMETOV V SRBIJI.
1— Beograd, 8. sept- (Izv.) Iz vseh krHjev Srbije prihajajo poročila, da se srbski kmetje pripravljajo na svečan sprejem slovenskih samostojnih kmetov, ki bodo v dmeh od 11^ do 18, t m. obiskali važnejše kraje Srbije. V Smederevu, Požaraveu, VaJjevu, Aran-gjeloveu in Ćupriji eo so ustanovili posobni odbori, ki imajo nalogo organizirati veliko elavnosti na čast slovenskim to v ari Sem. Mesto Valjevo je zaprosilo, da naj takrat pridejo vsi poslane! Samostojno kmeteke stranke in tudi poljedelski minister g. Ivan P n • e o 1 j. Mesto Požaraveo prosi, da ostanejo kmetje tam tri dni. V Arđugjfekrv-eu bli m Topole bodo največje slavno-sti. Umevno Jo tudi, da bo prestolica Beograd sprejela slovenske kmeto naj-iskreneje. Sprejem organizirajo vso zorni j or adni£k o zadruge.
DUNAJSKI VELESEMENI
— d Beorad, 5, sept Kralj evsM generalni konzulat na Dunaju sporoča, da se bo tega meseca na Du» naju vršil velik mednarodni sejem. Radi navala občinstva je nastalo pomanjkanje stanovanj, tako da stanovanja ni bilo mogoče dobiti niti po hotelih niti po zasebnih hi* šah. Interesenti e se s tem opozarja* jo, da no potujejo na Dunai, ako jih ne sili skrajna nujnost. la konzularnega oddelka ministrstva zu* nanjih poslov.
DR. šrSTERSTČ POSREDNIK JfED KARLOM   IN   ČRNOGORSKIMI IZ-DAJNIKL
Beograd, 5. septembra. Tukajšnji listi ugotavljajo, da jo dr. Buster> 6ie posredovalec med pisarno razkralja Karla LIabsburžana in črnogorskimi izdajajoi, ki sive v Italiji. Dr. Suster-ftič vzdržuje zveze zlasti med črnogorskim konzulatom v Rimu in Karlom v Pr&nginsu.
MALA ANTANTA PROTI MADŽARSKI.
— Praga, 6. septembra. Kakor poroča >Tribuna«, obstoji sklop češkoslovaško vlade, da morajo češkoslovaški delegati pri Zvezi narodov glasovati proti sprejemu Madžarsko v Zvezo narodov. V istem smislu bodo brez-dvoirmo glasovali tudi delegati ostalih drJav male antanie.
LEGIONARJI PO ZAPUSTIO LUKO BAROS.
— Trat, 5. septembra. D' Annun-afjevi legionarji. ki so okupirali BaroS so aapustili Reko ter se s paniikom odpeljali v Benetke, od koder odpotujejo v Gardone k D' Annunziju. Zapustili so Reko na direkten ukaz D* Annunziju samega. Slulbo v B atomi je prevzela redka narodna garda.
UILBZNICK V BARANJI Df FECU3-5KI RUDNIK.
— d Beograd, 5. sept. Trianonska mirovna pogodba določa, da nam mora Madžarska iz pečujskega premogovnika dobavljati pet let premog. SUep re-paraeijske komisije pa se glasi, da mora znašati kontingent 54% tamošnjega premogovnika Danes se izkoplje v premogovniku vsak dan 250 vagonov promoga, tako da bi morali dobiti okrog 135 vagonov. Vendar pa od evakuacije pa do danes nismo dobili se nir-. Rr.di tega preti nevarnost, da se železniški promet v Baraaii in Banatu
Trstu. — Dr. SSasJU m dr.
V hr.t^l >Evropa< na trgu Ober-dank v Trstu zahajajo rudi Slovenci. To pa fažistom ni po volji. Zato [e v petek ev©č<*r ob 10. udria v hotel tolpa oboroženih fašistov 2 napadla tamkaj so nahajajoče aloveaske gonie, razbila vse pohi&lvo ter /drobila vso stekle-nino in drugo blago. Dejansko so navalili na Slovenec. Pri xcn$ sta bila ranjena dr. Edvard Blavik na roki in dr. Mikuleti^ na glavi. Mikulctićeva poškodba je težka. Slovencem se ie končno posrečilo eo rešiti. Značilno je. da so jo napad izvršil v ;. mesta v
enem Izmed naiiiVaiinejših hotelov, ne da bi za to vedela policija. Na trgu ni bilo sploh nobenega str^ažnika, kar kaže na to. da fo bili faiisti dogovorjeni s policijo. Y slovenskih, kakor rudi v poitanih italijanskih krogih vlada radi tega bandi tat va največje ogorčenje.
VELIKA STAVKA RUDARJEV V AMERIKI. — d Berlin. 5. sept. »Deutsche Allgemeine Zeirunc« poroča iz Washin^tona: Stavka rudarjev v Zapadni Virginiji ima komunističen značaj, ker so rudarji povsod izobesili rdeče znsrave. Poizkusili so tudi poslati v svet brezžična po* ročila in so na pošti postavili brez* žično postaje. Stavkujoči se v pro* glasih obračajo do delavcev v Ameriki in jih pozivi jej o, nai se jim pri* družijo v boju proti četam. Doslej je približno 4000 mož vladnih čet dospela na mejo industrij skesa ozemlja. Stavka približno 7O.UO0 rudarjev, ki so odklonili vsako pogajanje-___
BORZE.
—- d   Zagreb,   5. septembra. Devize, j Berlin 207.50—209, Italija izplačilo 815 do I 830, ček SOS—S20, London lzplač'lo 6U do I 687,   ček 683— 0,   New York   lfll.30—182. Pariz  1430—1450, Praza 221—227, >vi;a 3125—3150,    r)unaj    15.40-15.60. Valuta AmeriikI   dolarji 180—181.25, avstrijske krono 17—0, earslri rublji 22—24,   20krčrnski zlati 0—650, franc franki 1420—X), napo-leoni 644—648,   nenJke marke 205—206, Italijanske Ure 810—830,
— Ljubljanski Sokol poživlja svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba umrlega dolgoletnega člana, bivšega odr^rrtika i. dr. brata Avgust Peruzzija, ki se vrsi jutri dne 7. septembra. Zbirališče ob pol 4. popoldne pred Narodnim domom.
— Sokolsko obmejno okrožjo priredi dne 8. septembra okrožni zlet v Starem trgu, kjer ie starosta dr. Konvallnka po-10. dopoldne sprejem bratskih druitev v Ložu. 2. Ob 2. popoldne obhod. 3. Ob S. popoldne Javna telovadba na letnem telo-vadlSču. 4. Po telovadbi koncert Pri telovadbi Ln koneertu sodeluje polnoStevflna godba Sokola n. iz LJubljane ln lastni sokolski tamburaški zbor. Med telovadbo bj koncertom se bo cenjenim gostom postreglo s pivom, vinom ln mrzlimi JedIH. Opozarjamo bratska okoliška dniStva na dejstvo, da je Sokol v Ložld dolini eno najmlajših dmltev v župl ter da je njegov obstoj kot obmejnemu stražarju pod Snežnikom eminentne važnosti. Prosimo torej ln pričakujemo od vseh bližnjih društev mnogobrojne udeležbe. Zanašamo se, da nas bo rudi LJubljana ta dan moralno podprla s svojim pose tom. Pripomnimo, da bodo pri Jutranjem vlaku — okrog 8. tjutraf na Rakeku na razpolago vozovi in dva automobila. Tuđi za povratetf do postaje bo vse poskrbljeno. Morebitne prijave Števila udeležnlkov radi preskrbe hrane In vozov prosimo zanesljivo do 6. t m. Na Mali Šmaren torej vse kar sokolski čuti v Ložko dolino manifestirat sa Sokolsko idejol
— Sokol v Toplicah. Sofco! v Toplicah le najmlajše društvo v novomeški Sokolski lupi; obstoja komaj 1 leta Vendar se dobro zaveda vzvišene sokolske Ideje ter kljub vsem težavam in nasprotstvom vrlo napreduje v vsakem ozlru. Udeležil se je lavnih nastopov v Črnomlju, Setruču in Župnega izleta v Karlovcu. Poleg tiga Je priredil par nastopov v oko!lci. Dne 7. avgusta pa se je vrill v Toplicah tkrežni iupni Izlet novomeške sokolske župe. (»b 2. popoldne je bil sprejem na kopališkem trgu, kjer jo starosta dr. Koruvaii'ika ro-zdravil došla društva v zanosnem govoru. Ob 4. popoldne sc Je vršila javna telovadba članov in naraščaja ob obilni udeležbi občinstva na lepem senčnatem prostora topUškega parka. Telovadba prosim vaj kakor rudi na orodju Je Izvrstno uspda. Po telovadbi je iupni staroita dr. VašIČ v vznesenih besedah opisal delovanje novomeške sokolske Župe ter omenil neseničtn trud umrlih članov, vstrajnih sokolskih delavcev, brata Gregorca Is Sajovica Po javni telovadbi se je razviia primerna ljudska veselica la zopet se veseli topiiakl Sokol svojega moralnega vspeha. ki ga je ta dan zadobll med občinstvom!
— I. Jugosk)venski vsesokolskl s4et v LJubljani 1922. Seja finančnega odseka se vrši v petek, dne 9. t rn. točno ob 18. uri v saveznih prostorih. Prosimo točne ia polnoštsvilae udeležbe.
Turlsfifea In sporl7
— »Klub slovenskih kotosarjev« v Cela priredi na praznik, dne 8. t m. dirko v
: Ljubljano s startom v Celju »pri Kronlc, ' odhod ob 5. zjutraj, cilj v LJubljani prt : 5v. KrlUtofa pri železnici, koje dirke se ' udeleži lepo število celjekiu slovensklli i kolesarjev.
200. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 7. septembra 1921.
j. stran.
--—y
Raznoterosti.
" Aretiran borzni spokalsnt. Iz Budimpešte poročajo: Na ovadbo grofice Szaparvjeve Je prijela policija ravnatelja Deželne Industrijske banke Ferdinanda Mat ha. Aretiranec bo izročen državnemu pravdniStvu. Grofica ga je obdolžila, da je na berzi zašpekuliral znesek 7 In pol milijona kron, ki ga le sprejel za prodan grofičin ovratni okras.
* Verižništvo na debelo. lTaikor poročajo poljski listi, 90 aretirai bankirja in trgovca z valutami Hlilbor-gtadta zaradi goljufivih manipulacij, toda so ga izpustili, ko jo položil kavcijo v znesku več milijonov. Po poročilih listov se je Halberstadt pkupaj z dunajskimi bankami bavil z valutnimi {špekulacijami in verižuistvom na debelo. S svojimi manipulacijami in a tihotapljenjem velikanskih znoakov na Dunaj fe zakrivil padeo poljske marke. Vsi ti posli so mu nesli ogromen dobiček. Finanen.i uprava je vsled tega ustavila Sfrirane brzcjirk© za brvnko.
* Eksplozija bnkarečke utrdbe. Po poročilih listov iz Bukarešte je tamkaj zletel v zrnk fort Cazelu, ki tvori del usrdbe mest«. Bukaxešt©. Fort je bil preoej napolnjen z raznimi eksplozivnimi snovmi in municijo. Eksplozijski poki so se Čuli vso noč. Število žrtev sa ni znano.
* Demonstracija brezposelnih. V
Sheffieldu na Angleškem je prišlo pri dftmonatra/ujah brezposelnih do nemirov. Množica, brojeoa kakih 8000 oseb, 39 poizkusila vdreti v mestno hiso, pa jo jo razpršila policija.
* Potre« v Italiji. V* Eritreji in slasti v jfcfasstfvui (?) in v okolici »o čutili reoČJtn r>otr*s. valod katerega eo bila štiri osebe ubite, približno 30 pa re njenih.
* Raziskovalec Heller.     Iz Wa-
shingtcna javljajo: Poštni golob raziskovalca Edmundn Hellarja, ki se z znanstvenega potovanja v Yellowaton-gki park ni vrnil. Je po 2000 milj dolgem letni popolnoma utruien priletel v Novi Jork. kjer so ga ujeli. Baziskovar lec naananja tako svoje bivališče in proai pomoči. Pomožna ekspedicija }e že odala.
* Vezuv bljuje Iz Napol j a rofo-cal o o močnem delovanju Vezuva.
* SIbiraka kuga. V jrubemijah Če-ljabinsku, Durmu in Jekateririburau se
grozno razširja sibirska kusa.
* Hvropska literatura na Japonskem. >Ma*ieheeter Gnardian< piše: V knjigami Maruzen v Toki ju je oddelek za inozemske knjige, ki vsebuje izbrana dela iz sodobne angleške, ameriška, nemške in francoske literature. Nemških in angleških knjig je skoraj polovica v tem oddelku. Dijaki in strokovnjaki študirajo v kujigarni iz modernih evropskih kr^ig.    Zelo prilfubljen je
Tolstoj in Marzov >Kapdtal< v japonski prestavi.
* Sv. Anten pomaga tudi muslimanom ! >Večernja Pošt*< poroča, da je neka muslimanka povzročila v sarajevski frančiškanski cerkvi pravo senzacijo. Vsi prisotni so se čudili, kaj neki hoče muslimanka v katoliški cerkvi, toda muslimanka je stopila k oltarju sv. Antona ae mu klanjala po svoie in ga prosila pomoči. Ne bo dolgo, ko poetano sv. Anton prvi jugosloven-ski svetniki
* Sezija v Karlovih varili. Do 10. avgusta je bilo v Karlovih varih nad 30.000 gostov.
* Venizelos se ženi. >Vossisehe Ztg.< poroča, da se bo bivši grški ministrski predsednik Venizelos meseca septembra oženil v Londonu z neko gospodično Schilizzi.
Izprei sodišča,
— Žrtev falzJfikatoriev — ljubezni. Učiteljiščnik Vinko B. je dobil ravno pred maturo nepričakovan in hud udarec, ki naj bi bil usodepoki za celo Življenje. Kazensko sodišče ga ie obdolžilo, da je pisaril Mletni deklici Mariji K ljubavna pisma ter jo v njih nagovarjal, naj zanj krade staršem denar — kar je mlada zaljubljenka res storila. V zadnjem takem pismu je že zahteval kar 500 K, češ, da rabi to večjo vsoto, da podkupi svojega profesorja, da ne pade pri maturi. Sumlj Ivo pa je bilo v teh pismih, polnih izbruhov študentovske ljubezni, da ie bila zaljubljena vsebina tako prepletena s pohvalo malega Stanka, za katerega bi bilo žal če bi šel iz hiše staršev zaljubljene deklice. Ta Stanko je bil pravzaprav Lojze Arbič, rodom Hrvat in vajenec pri Jakobu Lipušu, pekovskem mojstru na Pragerskem, Marija K. Da je pastorka slednjega. Pa Stanko je Hrvat, pisma pa so pisana v slovenščini in govorili so tudi o trafiki, ki jo ima mati učiteliiščnika in kamor ga mati ne pusti, torei tam ne more več krasti denarja. Obdolženi revež ie vse tajil, on sploh ni zaljubljen v Marijo (pač pa Je bilo nasprotno), prišel je le včasih v pekarijo do kruh, odkar je Da oče (Lipuš) nekaj opazil, da deklica rada vidi študenta, je tudi to izostalo. Izkazalo se je. da Dišava res ni bila njegova. Sum je tedaj Dadel na mladega vajenca, ki si ie nakuDil novo obleko in sploh potratno živel. Artič je res nato izdal pravega Disca v osebi Drijatelja Jožefa B.. sedlarskega vajenca, tajil Da je dolgo Še v preiskavi da bi bil on sam pravi insnirator te ljubezenske drame. Med tem so našli pri njem v posteUi celo hlače matere zaljubljene deklice ter več drugih ukradenih stvari. Končno ie prišla cela skrivnost na dan: Mladi Hrvat je spo-
znal, da deklica rada vidi mladega študenta. Odločil se je. da v njegovem imenu piše deklici ljubavna Disma. v katerih jo prigovarja k tatvini denarja. Ker sam ni znal slovensko, je ta do-sel zaupal prijatelju B., katerega ie le skromno nagradil. Tako pisana pisma je izročeval deklici in sprejemal tudi njene odgovore in pa glavno: ukradeni denar. Denar je pobral iz nisem, pisma pa — uničil. Za to službo ie hotel še posebno nagrado od deklice, ki mu je res še posebej zato dajala večje zneske. Lipuš trdi, da mu je zmanjkalo blizu 1200 K. V nekem pismu se ie nahajal tudi zlat prstan, katerega je Artič nekie ukradel, kot kavalir ga podaril deklici, ta ga je na njejrov nasvet poslala v pismu svojemu ^zaročencu« Študentu B. Oba navihanca sta stala v petek pred kazenskim sodnikom. Artič, ki je skušal drzno utaiiti svojo dvomesečno predkazen v Varaždinu, je bil obsojen na pet mesecev strogega zapora, tovariš Bože B. pa ker ie vse skesano priznal, samo na en teden.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj.
Poživljam sve one obrekovalce in elemente, materi imajo o meni toliko govoriti in me opravljati, da naj svoje jezike skrajšajo, sicer sem primoran strogo nastopati potom sodišča,
Vič - Ljubljan-t
I^nac Oblak delovodja tob. tovarne.
Poslano
Gospodu
Ljudevitu Bajen župniku v
St. Janžu.
Qesp. 2 pnlk Ljudevit 3ajc iz St Janžz me v »Slovencu« z dne 1. sep tembra 1921 z dopisom od 29. avgusta 1921 poživlja, da storim vse potrebne korake, da se vidiva v najkrajšem Času pred sodiščem z ozirom na moje izjave, ki sem flh pedal o njem dne 5. maja 1921 na javnem shodu na Karmelu.
Daje ml s tem prijemi povod, da pojasnim širši javnosti zadevo, povodom katere bode gotovo na mojo osebno prošnjo narodna skupščina sklenila, da se me izroči sodišču na zasebno obtožbo g. Ljudevita B a j c a, ki jo je vložil proti meni pred okrajnim sodiščem v Radečah
Da bo g. župnik Baje pomirjea, da sem in bom vseskozi držal svojo besedo, dano
v teni pogledu in da bom Izposloval tam
pri imunitetnem odseku narodne skupščine, da se me izroči sodišču in ml bo dana s trn možnost, resničnost svojih trditev na shodu v Karmelu pred ?odiSČc.n dokn/ati, mu moram pripomn'ti da »em že povodom bivanja v Beograd'J z§ Čast pogrebnih slavnosti po našem Kralju, osebno interveniral pri g. poročevalcu Imunitetnega rd-seka narodne skupiiine in za popres 1, da naj pospeši zadevo zlede moje irročftve ekrajnemu sodišču v Radečah n* zasebno obtožbo g. župnika Bajr-a, da mi je pa z. referent In poslanec .dakovif na moje obžalovanje odzo« ri', da mera Imunitetni odsek vse vloge po redu reSe-ati, da pa bode skuhal vse?i^ po možnosti za devo pospešiti in HgoJir] na mojo priproš-njo predlogu na izro. jt<-v sodišču.
Iz tega pač lahko g fironik Bajee razvidi, da sem vsekakor svojo dano be^tdo držal in še pred nJd£OVia pr/ivom v »?lo-voncu« dne 1. septeirlr* I ;21 o^ebro ro-sredoval pri Imunitetnem 1 lieku, da. se me takoj Izroči sodišču v zadevi z.v^cbne obtožbe g. Ljudevita Baje s.
Vesele g. Sapnika Bajca, da se jaz skrivam 7.1 poslanko imuniteto, ie tedaj predčasno in neutemeiie^ >. kajti ; redvsem meni samemu je mno-o r,a tem, da *e zadeva, ki sem jo lazpravljal na javnem shodu na Karmelu dne 5 maj?. 1921, raz-jasni In da se ž njo seznani tudi *ir«a slovenska javnost. Stvar je nas ednja:
V avgustu leta 1918 se je vrMa v St Janžu Krekova slavnost, kate;o ;e aranžiral odbor, kojemu je bil Izvoljen predstd-nikom g. župnik Ljudevit Bajec in jaz podpredsednikom s sodelovanjem drugih rodoljubov iz St. Janža in okolice. CisU dobiček Je bil po soglasnem sklepu cdoo-m določen za ustanovo, s pomočjo koje bi %m šola' ubožni dijak Iz št janžke okolice: donesek v?«elice za ustanovo se je pa imel naložiti do končne ured'tve valute v kako nepremičnino. Kot blagajnik v tej zadevi je poslo-val do slavnosti g. šolski vodja, nadučit^i Berce, pri slavnosti je pa g. župnik f-iajec kot predsednik ves čisti donesek v ir.n~.su nad 16.000 K sam spravil; račun se je brez vednosti odbora zaklju-čfl v župni$ču in je g. župnik Bajec po izjavi g. prof. Kovača, ki i o je podal v navzočnosti več prič. Izkazal nad 13.000 K čistega dobička poleg 3000 K, katere je g. župnik Bajec seveda rudi brez vednosti ln odobrenja slavnostnega odbora podaril svoji materi.
G. žuonik Bajec jo nato dvakrat zaporedoma na prihodnjo nedeljo sklicani sci odbora vselej v zadnjem hipu preklical, re da bi navedel za to kak razlog: menda ie že sam vedel zakaj. Na moje ponovne pozive, kedaj vendar že položi zadevni račun, ni zopet nič reagiral.
Povdariati mi tudi nI treba, da donesek Krekove s'avnosti se dar.es ruti odboru, niti javnosti ni izkazan in da se tudi r.i v smislu odborove?;a sklepa plodno naložil v kako nepremičnino,   kojim jo cena
od leta 1918 dalje poskočila najmanj z4] par sto procentov.
Vse eto sen že v letih V)\^ In 1919 opetovano in javno očital g. Inpnlk eu, on pa zadeve nI uredil navzlic  I 1
opetovanim pozivom, pa tudi nI Imel poguma za moje očitke me pok'i~a"i pred ' • dl*Če na odgovor, daslravno Je Imel za tj. tedai najlepšo priliko, ker v letih I91t| 1919 in 1920 <e ni em bil narodni poslanec in tedaj nisem bil deležen imunitete. da*i-ravno sem mu tedaj mnogo bolj očtto in izrazito očital, da s* je omenjeno vs te prilastil In ubožne dijake iz naiega ofcra.i.i za to vsoto takorekoJ! ogollnial
Na vse te   obdolžitve ja Imel r.'" župnik Bajec vedno le *arno ironičen 1 govor: »da se začne goljufija leU pfl milijonih!«
Kaj pravi Javnost fc te? morali g. župnika Bajca, ki naj se nlkari ne d iralilja da ml Je nevaren politični nasprotnik, kef prevorjen naj bode, da ml Je človek njegov ve moralične kakovosti mnogo marj nevaren kot oni, ki ml Je hotel dne 17. i.-.lija 1921 upepelitl dom, aH pa oni nje,: >\! : U tičnl pristaš, ki je dne 2S. avgusta I :i oddal name strel, očivldno pod vplivom hujskanj g. župnika po shodih zo^er met
Predvidena »odna preiskava mi jj celo dobrodošla, kajti ml bode povod razr-kritl ki razbistriti ie druge Čedno manipulacije g. župnika Bajca: njegova meie-tarjonja s Kalsko cerkvijo, kako »e kotel kot očo Kmetijskega društva y $t, Ja:i/u oškoJovaU neko ljubljansko tvrdko za .^000 K ln morda tudi kako le g. župnik zavozil koline v Novo mesto ni naracnl naslov, kler jih Je nato bil gotovo sara v prijetni družbi deležen.
Pa to ni Še vse; lahko po«tre£Q-r« I« r drugimi podatki!  Kako «o Juridi^Tio k'asi i-cirajo in Imenujejo   taka   manipulacije iu čednosti, kot lajlk ne morem presoditi. V tem pogledu jo sodHče poklicano, da raz> ^od;.   kaj je goljufija,   kaj je tatvina, kuj poneverba itd.;   javno«t pa ve ln ti: li |az kot nejurist vera, da so tafce man.: dajje redopustne In da so kažnjiva.    C\ Župnik Bc:jec *e preje 2 leti ni nič vznemirjal, ko sem ga poživljal   opetovano   ln   »e bolj ostro, naj vendar javno odgovori na moja očitanja,    'edaj pa naenkrat   kaie noieo nervom      in težko pričakovanje; naj se mkari ne razburja, če ima momentano na-! -a več vain-jie^a posla, 1 4 j razpravi <*    o zablodah   naSega   Jbipn; 1: 1     •  1 ::•..< potrpljenja! Narod je žo i.Trr-l.el o njem sculho.   sodUčo k> pa fe bode, rd   Se prekmalu.
p< *lano priobčujem v »Slovenskem Narodu«, »Jutru« in »Kmetijskem listu* ;„ Mi'cm g. župniku Bajcu na 1; -go\ eljski pozdrav z dne 29. as'2t:*'a
t. 1. na       enje v Radečah!
V S.laniu, dne 2. septembra 1921. Ivan Majcen, narodni poslanec.
• 7a vsebino tega spisa le uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon.
Globoko potrti naznanjamo tužno vest, da je naš marljivi sodelavec in dobri tovariš, gospod
:
i
mm
I''
prokurist Jadransko banke podružnica v Ljubljani
včeraj ob pol 18. preminul.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 7. septembra ob 4. popoldne iz hiše žalosti Janez Trdinova ulica št. 4.
Blagopokojnika, moža vrlega značaja in vzornega tovariša, ohranimo v trajnem najboljšem spominu.
LJUBLJANA, 6. septembra 1921.
1
Ravnateljstvo ln nradnlitvo Jadransko banke.
i
Ceno se proda majhen
dvosedežni (zasilni tretji sedež) francoskega izvora z novo karoserijo in generalno repariran Naslov pove uprava SI. Naroda. 6?09
P
Oddam takoj sobo
za dva gospoda. Slov. Naroda.
Naslov pove uprava 6321
ila umi ii brano
se sprejme 9 do 131et:ia deklica. Srbsko-hrvaŠKa, nemška konverzacija, klavir in lanna h:er kot tevariica je na razpolago. P( nudbe pod .Višji uradnik 6311" na upravo Slov. Naroda 6311
VsCe uMn po&ii?o
v ljubljanski okolici, z Inventarjem, se bnpl pod ugodnimi poboji. Dopisi na Julius pl. Silbernagl-Huetomershofen, Zagreb. Ilica 131 a. " 633U
boljše vrste ter navadno iz trdega in mehkega lesa, nudim po jaKo ugodnih cenah. Ivan And'ovic, Kolizei, Co'po-svetska cesta, pritličje, vrsta 38. 633i
Strnili dobra libariu
leti mesta pri sam m gospodu v Ljubljani. Jozeflnum, Poljanski c. 15. 6346
.^oslovanska ba
UeSn. giavn. K 200,000-000'— Centrala v Osijeku. Rezervo K 50,000-033
Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorsko ulica št. 25.
Kupuje in prodaja deviza in valute najhulantnejse.
Obrestuje vloffft na hranilno %m\        |n na tekoči račun no n»fvistt obrt
i mer!.
3
-i mciarjo v mostu na Oorcnj -cm sa ?S6e priietna
WmM oz. koatoristiria
ki je zmožna slovenske in ntmSke korespondence in dobra računarica. Plača po d- g voru. Nastop 15. septembra. Ponudbe pod .BI*g* mičarka 6341* nt nnrfv > S'ov Naroda. 6341
Kupi se
dvipa'o za opeko <pate».toster), nov aM rabljei žeijav (gran k), stroj za meŠ»n't betoia, kakor tudi drugo itavbu ske oro^fe PHo dobi tudi več poUada! e* parketa Ponudbe na Ivan Prim* -Brt,SfKd, Bitoljska 6 630(1
Ijiia zaloga mm m pianlnsv
v L<Bbl]aal prt tvrau
Jerica Hubad roj. Dolenc
L'nbljana, HUšerjeva dica it. 6,
priporoča v nakup najboljše inštrumenta prvovrVnih tovaren po
solidnih in zmernih eriah.
sU-orai nova ter mlatilni zaoi s9 ceno proda. O. Žu*»k, Ljubljana, Sodna nI. 11 (telefon Interorb. -»61.) 6316
Proda s
stara rezljana sknnja, stare cl Inate slike, iotografični aparat s Ze.ss Tessar, pe-trolej«ke svetUke, vanlo na špiiit, fin rorcclannst se i v'ce za Čaj. Resljeva cesta 12, pritličje desno. 6324
Otroška železna postelja
*e proda. Domobranska ce^ta 7, piitli>Tje d€sno. 6325
mnzfo'iiom hiši
sonr^ia^av ljub'jani z lep'ti vrtom. Cene zmerne. K'jpcu stanovanje na razpolago. Naslov pove uprava SI. Naroda.
6326
je več stcj.-d, bas, bobni, klaiinet ter flavta. Naslov pove uprava SI. Naroda.
6328
o
veliko ali malo. s hrano ali brez hrane, išče soliden gospod. P'ača event. dva meseca vnaprej. Cenjene ponudbe pod .Vnaprej 6330" na upravo Si. Naroda.
pren pspož
brez zahtev, išče sobo s hrano aH brez hrane. Cenjene ponudbe pod .Miren po spod 6331' na upjavo SI. Caroda. 6331
omara za obleko iz trdega lesa in 5 kg žmie v kitah. Poizve se v trgovini Friscb Marijin ;rg. 6318
Otročja železna posteljic?.
z mrežo in dve veliki postelji se prodajo. Miklošičeva cr§<a 26 na dvor s^u _ 6 74_
Uradnica
r\\ dve popold.irskl ori zapcs'enjii kr,t
si ojtpiska. Ponudbe pod a upravo Slov. N?roda.
,1. O.
t 31 ( 31
v Ljubljani ali periferiji majhia hfSica z vrtom za eno družino Prednost imajo one v kateri bi bilo takoj s?anovan:e. Ceni. ponudbe pod „Hiaica" na npravn SI. Narodi. f
mam
na drobno v zalogi večjo množino
od M
'v: ovire)
'' ; trg II 12
raian
fer
32 i C t star, pa mer,
z večletno praksa želi službe. Ponudbe ; od ,.l-r.-! ,.i ' ' : :2 na upr. Slov.Naroda.
Glavno zastopstva & , y&U&~j
in
klobukov za dame in gospode, nadalje velika izbira kinČanih
praznih damskih klobukov.
Kgo&učarna m modisS^rila
Barbori — Zavrian
Lfvblfaiia, Iftes**i trf 6 — 7. 6266
Wlea — Tsria aelooiakl prostor :;iT«n E 65.
a. te, LjDMlsr-7, ttfMVL 1!, IOlMmi«
Tudi ve? pr^rsin*h rabinih avtom 'ov
predal.
Ljubljana, Pred škofijo št. 3. — Lingarjeva ulica
priporoča
sukneno, manufakturno ln pleteno blago.  —   Prodaja na debelo in na drobno.
Ustanovljeno leta 1869«
Uvoz in predaja raznovrstnega inozemskega manufaktura
blaga.
5I<-vens';o   Planinsko Drottvo
vest, da je preminul njega vseletni odbornik
naznanja žalostno
UDtman.
pis. ravnatelj trgovske in obrtniške zbornice
Bil je med prvimi ustanovitelji društva in do zadnjih let njegov tajnik.
Bodi mu blag spomin!
je 4000-5000 kg lepe Čist? volne. Ponudbe pod .VOLNA* C344 na upr. Slov. Naroda.
z večjim kapitalom se iSče za vpostavi-tev tovarne kemičnih proizvodov «-tto-ma se ugodno proda večie induatr sko posestvo v bližini Liubljsne, ter železniške [MfvMje. Pismena pojasnila je zahtevan pod „Svetovit" 6345 na upr. SI. Naroda.
Frođafalka
ka'era ;-na veselje do trgovine i deželnimi pridelki, velca slovenske in nem-4ke kr>rrspondence, se sprejme Ur,o\.
Plača po dorovor.:. Ceh oskrra v hti Cenj. ponudbe  pod   ,t\'tiča. k»re<;ron-čenze 6.03" se  prosi r.a upravo SI ur« Naroda. 6203
Sprejme se prodajalka
z večletno prakso v trgovmo z meJanlm t t?jjom, starost 26 do 30 let, popolna oslabi v H5I, zahtevo plače navesti. Ponudbo naf «e posije Makso Kop*ar, ec, Cerknica, Notranjsko. 6!48
Vila v Kamniku
s kra a m r^zg edom na planine, ie na . r i taj. Po zve se Dunajska cesta St. 11,
1. narst op;e. 62S3
M se loeiletn salon
s krasnim cg'eiaiom ln lustrom, ter pariška v črn mramor vsekana ura. P i-najska cost* št. U. 1. nadstr. 6284
|9> / Posebni odde-
7
!ek
za pletenine triko laž o in perilo.
z izvrstnimi spričevali in prakso, 24 let stara, išče nameščenja kot pomožna knjigovoJkinja. Vešča strojepisja in stenografije; govori in pise slovensko, hrvatsko in nemško. Nastop s 1. oktobrom. Cenj. dopise pod „Kontoristinja 628 * na upravo SI. Naroda. 62^6
\\ Uristiaia J prakso
spretna atrojep ska, zmožna vsaj stoike - te in zanesljiv 9k!adi-ičnlk, iiučen pomočnik mešane stroke, natančen in enerfli'en. • asto-" službe v kratkem. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevami na tvrd. Janko Popovlć, L j ubijana. 6273
Lokal
za sklaiiSče, ako tudi na dvoriiču, ie
i§če proti dobri najemnini. Cenjene ponudbe na uprav. Slov. Nar. pod »Lokaj za skladišče" 6277
Cigaretni papir,
pisemski in stekleni (glas), stročnice, otročje s salke, *lmnate in usnjate vezalke, glavnike, čistilo (krema) ličilo, :nast ca usnje, pr.ilno ln toaletno milo, fine sveče ter razno ga anterijo nudi po Mjnižjib cenah veletrgovina
03VAVD DOBGIC, Ljubljana,
?v. Sđho'a?. trg 9. 6077
: m vo neg«
2 vo od 1. l&inila 1921
Odhod Is Ljub.  j Prihod  v LjtiB*.
Pr hod v LJubljano
Strtega srca naznanjamo, da je moj srčnoljubljeni in skrbni soprog, moj zlati papaček, naš preblagi sin, najin najboljši brat, ozir. svak, stric, zet itd., gospod
prokurls! Jadranske ba^iko
v ponedeljek, 5 t. m. ob četrt na 7. zvečer, previden s tolažili sv. vere, po dolgi in mučni bolezni za vedno sklenil svoje nadepolno življenje.
Izmučeno telo se  ponese jutri, dne 7. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Janez Trdinovi ulici št 2 k zadnjemu počitku k Sv. Križu.
Pavla Peruzzi, roj. Govsliar, soproga. — Pavlita. hčerka. Ivanin Marija Peruzzi, 'starši. — Milka tesnili* rej. Peruzzi, sestra.
Ivo Peruzzi, brat.
♦5 15 roti Jesenicam
6 35 .
12-- .
IS 34 .
6 34ptoti Nov.mesm
12 46 .
1753 .
23 18 .
7-40 proti Kam n ku ♦13 10 . M 10 . 18-50 .
710 z Jesenic 1035 . 20 43 . ♦22 53 .
5-41 iz Mov. mesta
8 03 . 14-13 . 20-20 .
8 30 iz Kamnika 13 - . 17 30 . *22 18 ,
Trtltka proga irrn redno z^e^o z ^oren skimi vlaki (razun nedeljskega iziet-niftkega vlaka).
• Vozijo samo oi^ nedeljah in paznikih.
0*40 proil Dunaju, brz.
5-18 . M^rib'^ru f Zagrebu)
6 17 . Zid. mostu, S. 0. E. I iO . Maribora, mcš.
\ 35 . Dunaju, b*z.
rffl , D.m.iju (Zagrebu)
4'20 . Zidanem i mosta
S'M . Zid. m. (Zakretni) br^.
7 31 , Mariboru (Zag'Cb.j) 9 .^3 . Dunaju ^Z.igrcbu)
042 -roti Trstu, S. O.E.
5-27 .        . brz.
fc>M »
•5> .        . brz.
4-25 . Rakeku
7-31 , TiStu, brz.
7M0 na Vrhniko
lt-30 . 2210 .
0 2) i Z d. m. (Zagreba) S, 0. E. 3*03 . Dunaja (Zagreba) 5-D3 .     . brz 731 . Z danega mosta
10 41 [z Spilja (Zagieba
11 z Zidanega mosta, brz. 14 55 . Dunaja (Zagreba) 1701 . Dunaia (Zagreba), brr. 20 33 iz Maiibora, meS.
21-40 . Splja (Zagreba)
0 05 iz Trsta, brz.
6-25 z Vrhnike 10-20 . 17 22 .
ob ned. in praz.     21 15
ob ned in prazru
S»p n i n^g^rVio Slatise. Od, 6. [nHja do 1  ok*obra 19"21, v Ca-n 1efo ISke sezone v Rn^j §kl Slatini
bodo ostavljali brzov   k; na po« ij   G b« ; >. Odhod i- Ljubljane on  1135. prihod v Gn>he1no  13 43.   Odhod iz
Gi • e nrja «>    16, prihod v i- - iko .s    » oh 17. Odhod iz R g.tke Ria'ine 13 S), pnhod v O obelno 14 45
Od-od iz Grebtfnega v Litf^'^no M v:>*i v ! abljani --i. kof.l 17-01.
sinimsunmiiiiimii
. -j l.^i ......
sa
L^iui- ^ kiđfc ag |H
* ■ . - H. «A
4
Podružnice:
SpBEt; 6eSovec9 Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bo-rovlje, Ptuj, Brežice.
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče p^3l3.
Prodaja srečk® rasredn® loterij
Tclef. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka*4, Ljubljana.
Delniška glavnica K 59,000.000.
Rezervni   zakladi M K 45,000 000
YA
Štev. 200
»SLOVENSKI NAROD", dne 7. leptembra 1*20.
Stran 7.
mw*  Tečaj za krojno risanje
n prikrojevanje damskih oblek prlčnem 15. t. n. Roia ■edvaelp atelje, Kestel trg 24 Kil nadatropf«, Ljubljana.
Tovarna stolov in lasnih izdelkov "
os. Stadler
<4s*M]aca, Sodna «1, 11«
Telalea (Interarb.) 461.
Stoli in mire v porabi na velikem semnju samem ter različnih pivovarniikih m kavarniških paviljonih. Informacije pri teiek, sejecsakt prostor B 65. _6317
Industrija drva
rencic &
lesna Industrija in trgovina drvara i gradjara
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 47.
Orion Minom, Praha
Bukclada alla Vsnlglia, mlečna oottolaaa, lesnikora eo-solada, napiiHtanke, mlgnon, Bokat Lakam, bembeal z liker)!, k-enbeni dessert, karamele, peeeraiiat.
a na debelo:
ek, Udiin bito trg B.
i
i?
gel i
Ssoljše in najcenejše ped ter štedilnike Izdelajo tvrdka
Kovacic,
Ijnbljana, Qosposvetska cesta 6.
Vič št. 14.
Veletrgovina z vinom
mm
STEPIC
Uubliana
RiZD
v. Siska.
lenislra lina.
ei priliki
naznanjava si. občin, dva sva prevzela za celo  Slovenijo prodajo obceznanih
(roletae)
tov. Mirko Benloa Is Zagreba
katere dobaviva po naročilu v 8 dneh ter se priporočava za nakup vse druge železnine, katero ćajeva vsled preselitve po jako znižanih cenah.
ZALTA & ŽILIC
trgovina z telemlno v Ljttlini.
najavi i aen iiijuiaub juiu
oziroma trgovskega tečaja, veeč atrojc-pisja. se sprejme takoj prt večjem ' var nizkem podjetju v Ljubljani. Proa s prakso v knjigovodstvu imajo prednc Ponudbe pod ^Knjigovodstvo 6265'' upravo Slov. Naroda 6!
to-
ilci
prednost, na 6144
Remenje
prvorazredno Knoehovo za pogon stro-ieva u dimenzijama 90—250 mm prodaje jeftino aa akladilta. Glavno zaatopetvo za Jugoslaviju Frkovlć I drug, Za-grob, MfsnlČka al. 5. Telefon 4—45. Podruznloa LJubljana, Stritar« jeva ailloa 7, tflefon 4—22. 5803
PozorI
Vač tiaoč hektolitrov ovlnjenih, skladilč-nih in transportnih sodov, velike kompletne asbrstne okrogle precejalnlce močne vinske sesalke s la cevmi, velike stiskalnice z vrečami, tehtnicami, decimalno tehtnico in uteži, (Fassphrodel), patent pločice za sode, kakor tudi za-maiki v vseh velikostih, posode Iz leta in bakra, vizji klej, želatina ln raillčno drago blapo, se poceni prodalo. LSsctv nlgg, Maribor, Korolka cesta 10. 6097
U vaspitnom zavodu J. Neto vleko u Iflšn, Srbija upra?n eno je mesto
lik natoi za klavir
i jedne za ročni rad. Gospodarice, koie lele Ista mesta popunit', n»ka se obrate za bliža izveiča c fljorgn Jo-vanovlću pukovniku n Kamniku. 6278
V najem se odda
s 1. oktobrom 1921 v Žužemberku v hiši št. 2 v prvem nadstropju udobno stanovanje s štirimi lepimi zračnimi sobami, veliko kuhinjo in jedilno shrambo, kletjo, perilno kuhinjo in lepim, velikim vrtom. To stanovanje je jako pripravno za kakega zdravnika, kateri ima tudi prednost in si ga lahko vsak Čas osebno ogleda. Pismene ponudbe z navedbo stanarine je vposlati do 29. sept. letos Posojilnici v Žužemberku št. 2. 6282
popolnoma samostojen in zmožen bilance se stalno namesti.
Sprejme se tudi perfektna
strojepiska
ki tudi dobro obvlada tesnopis. Nastop takoj. Ponudba z vsemi navedbami in zahtevki na Pavel Mayr, elekrarna v Kranju. (6253)
Na prodaj:
Že rabljena WolIova lokomobils
popolnoma v dobrem stanju, z 12 atm. in 38 do 44 HP, kompletna. Kompleten veneeHansk! jarem z vsemi pripadajočimi železnimi in lesenimi stvarmi, krotna iaga, istotako kompletna, kakor tudi transmisije, ležišča, jermenjaki itd. Kompleten mlin s tremi kamni, tudi z vsemi pripadajočimi lesenimi in železnimi stvarmi. Lokomobila se lahko ogleda pri g. M. Rozman, strojna delavnica v Stožicah 50 pri Ljubljani, ki daje tudi pojasnila o drugih stvareh in naslov prodajalca. 6287
Kontoristinja
se iile
zmožna knjigovodstva tez vseh pisarniških del, po možnosti I znanjem italijanščine, pri lesni industriji. Ponudbe pod .Kontorietlnia*. Maribor, postno ležeča. 6122
„Panonija" d« z o. z.
tovarna za stroje in aparate v Ptuju (Slovenija)
dobavi po najnižjih cenah posebno tudi brizgal >-a raiSUl sistemov proti pero* nosperi i za ožvtplanje, nadomestne dele raznih strojev posebno tudi za će* ajarsko todnalrljo, vsakovrstne arma ure za vodo, plin in paro, vijake za kovine itd. Veleeejem w Ljubljani, paviljon r št. 131. 62SS
aaflj—1-[H
Vizitke, kuuerte In pisemski
papir s firmo kakor esal nrstes druge fisk^nisie ::
Izorlnle toCno
99
Mareina tiskarna
SS
ilsroCHi sprefesu i-.. ■ : „narodna ftnfSgari!iM. T7'
Ljubljanski veliki semenj.
Največja jugoslov. tekstilna tvornica v Mariboru, Ruška cesta 45, izdeluje konfekcijo za moške, obleke za delavce, dečke, šport in perilo. — Naročite takoj.
Vsako količino. — Samo na debelo.
Tehnični oddelek Beograd gradi elektr. centrale, dobavlja vse strole.
Oglejte si paviljon E stojnica 30 in 49.
Ljubljana tekniška pisarna v tovarni Eer&ič.
Lastni paviljon, enodružinska stanovanjska hišica vsebuje: 2 sobi, 1 kabinet, sobo
za služkinjo, kopalno sobico, shrambo«
Zastavljena ploskev 73 m2 .
Dobavljamo celo leseno konstrukcijo z vsem tesarskim, mizarskim, kjučavničar-skim in kovaškim  delom približno en mesec po naročilu;  na licu mesta postavljeno v približno 3 tednih.
Cena za 1 m3 zastavljene ploskve 1000—2000 K po obliki tlorisa.
letite '
Krekov trg št. 10
z o. z.
Telef. inf®r. 243
Prodaja vse vrste žita; moko banatsko in domačo. Velika skladišča v Ljubljani in Somboru.
Zahtevajte ponudbe I
34
BU
M0A
5444
12
JVJBf*!?:-,-1 ^atMfcU^1', :-"7-t?SHEa25E
aa^BBHaaVaaaaaiaaaaVBBssBm^ "•' r^2B2S"
POZOR! na paviljon H, prostor št. 239 kjer razstavi tvrdka
THE   R E X   CO.»   L J U B L J A t?! A
najnovejši in najboljši razmnoževalni aparat   O P A L O G i? H P S3 in prvovrstni, svetovno znani pisalni stroj   U N D E R W O
Ha aasanaita prilike, al ta dva plaarntika priaomoaka osi sil
S6§flpawaar--T:* ■
lit
priporoča svojo zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in v to stroko spadajočih
predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.
6030
Parketne deščice
v vsaki množini hrastove aH bukove dobavlja in po!ilada v mesta ln na deiall
Arci^n BokaB, Ljubljana
Slomškova nI. 19. Telefon lat. 527.
Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, preložitev, hobljanje in likanje starih podov z voskom.
Delo točno in solidno.
iregar
oblastveno prciskcšoal mestni tesarski mojster.
Cesta na SCodeSfevo štev. 2.
IJUSLJAHA =
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodna in nadtalna ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo moštev, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, verande, vrtne utice ter razna vrtna arhitehton. dela, stopnice, dekorativne strope ter dekorativne stenske opaže.
Lui ti - L - 'a
KJ','?l 'i
slovenske ESKOfiBPTNE BANKE
u LlnDiM nasproti tlmm kcloflm
Kupnjo in prodaja devize In valuta po najugodnejših
dnevnih cenah. — Ima poseben borzni oddelek. — Pre-mm . .     v« m    vzema vse bančna pjs.e.    — . -     u a
Telefon št. 3. Telefon št 3.
za ljudske ln srednje so!e9 na razpolago v ^sska množini. Priznano najboljši izdelki  iz belega, finega papirja in mo-
č - žh ovitkov.
Lj&ifoijansa, Frančiškanska uiica 6.
Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba!
§0F~ Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, št. 4.
UuNIono, Gosposko ulica ftev. 1 1
mm
ro
vseh vrs'
r.*a
ril
blo m debela In drobno
Prvovrstni larcjl       Solidno delo! Izvanredno nizke cene!
$a LJobl 'aaskem velikem leatnfn: paviljon S, odd
iti
24
Strešno lepenko
ima v zilngi najceneje
Jos. B. PUH. LJubljana, Oradaika al. 3. Telefon 913.
1*6* so
mesečna soba
s posebnim vhodom eventualno z oekr-bo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemam!. Ponudbe na poatni pred it. 53. 4 05
isa v
mm ' ko
Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej imam v veliki zalogi; tudi lepe vel urne klobuke. Fraufo Cerar, tovarnar v Stoba,
p©£l^ D f ražale.  Tatama je oddaljena 7 minut od postaje
Domžale. One primerno nizke, postre ba točna.
Mi v^:._„>.a »9 ;  aajajo v paviij«>uu E. štev. 41,
zafnovejil vzcrcl.
Selenburgova ul. st. 6. ae p- la.
Poleg hiše je veliko stavbišče. Natančeje se poizve v tovarni V. Scagnetti, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko Železnico 16. (za državnim kolodvorom). 6120
tim Ushit, vstal lešnrsh inojsfšrT-
L|abl|anav Danajaka cesta 46. — Tel t?     štev. S/9.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderna lsene sttvbe, ostreš a za palač hiie, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, ra^na tla. stopnice, ledenice, t>&-
viljonl, verande, lesene ograje, itd.
Gradba lesenih mostov, jezov In mli. ov. Parna žaga, tovarna furnirja.
mehanična oroarna - ferilnica - prednica
SI - liffli
I.:ca>?*s?aa, Poljanska c- 8
se pri : občinstva za Izvrševanje vsakovrstnili kleparskih ?n
vodovodaib        acijskln del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in
klenarska de!a v priznano solidni izvršitvi. Proračun b;c plačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji
ceni.
Pločevinasta embalaža kakor konve za firnež. olje, bencin, doze za barve, ksnilite ln konzerve.
0 a r .
} I
S. -A
moške, fant ivske in deSke, mikado, ra^bne, HB površnike, k^Juhe. jahalne hla'e, speclia« Uleta v otroških  oblekah (kostu-^Lmmm ntih) in d ugo konfekcijo od najprtproatejiega c'o naiffne        kro;a v najboljši Izdelavi ter
• ei suknoj hBaič&viFio in podloge
nabavne najceneje esSlno -e pri
1 ! »Mil
Cactrala OroaTi^lfe Telefon Grosu^i e l
razstavlja svoje izdelke na ljubljanskem velikem semnju paviljon E štev. 39. katerega obisk uljudno priporoča. G v
Več rab'jenih
dvsMnles, nnalnlhsfra-W-3 ln ĐtTĐSblliiiozlCMao
v dobrem stanu se ceno proda. LJubljana, Kailovska ee^ta 4.
z.;«Mfan
(Frsn Csrenic)
»nafta ocata 3. Telefon al. 313.
J-.idia Lj : fjaTsksu vtorcn^j^ • oJesejma.   Paviljon E,
osEzlaloit štev. I 6067
. JOUataaaaal
6048
ca
Atelje Helios
Ifeltčan Bešter, IlekiaDilim trla 5. LJULJU!. —
Izdelale moderne slike v vssJfcl velikosti.
»mu
i
(Holzsfabge webe)
za str ne in stene Izdeluiem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki mnoMni naj **neje
Jos.  R. Puh,
Lubljana, Građanka ul. 22 Telefon 51^
Bvokolesa, olrsl-r! vozički, šivalni in razni  stroji, onevmatika F. Bat;sl, Ljubija-n? Stari trp 28.
kolrsa, otroški vozi. ki, šivalni ln ra^ni s'rojs v popravo. Mehanična delavnica. KnrlovSka cesta 4. f)(M7
nbuna
tova na dyoko!«s in otroških vozičkov,
j!3 4, Znašla nI. 1.
Priporoma se
papirna trgovina
lastni razstavni pavi itn na £ i.b .  likcm semnja o5 ? -12. sept. 1921.
Združene papirnice     :s, Poricane in f^eduode
9B-^*S a V? V e      B   « i m
2 tt/»:fc«3
Telefon st. 1-67 (Ljub^ana)
Brzoj r i s Papirnica Vevče
Taeaaaa oeaLaii: r^lr^'c, v "c-; 'i. ?o5fi: 3. "7. v F. > pri Ljubljani.
Papirnice v Vev^»bf P^'ji;a; f orntoa Mlnloma tn leac^ice t Ooričanah in
RSesei^o ^^'svajanle !33 vagoso? rasnih vrst papirja i
Papir iz tkanine brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept - meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papi-, karton sa dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskov;:: kttler :'■ za lepake v vseh barvah. Rotacijski
tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste c    lo    in navadni ovojni papir.
LJiaMjans >
ki ima veliko zalogo Ug| ffjt
trgovske in poslovne knjige, pisarniške in šolske potrebščine kakor tudi lastno založništvo šolskih zvezkov „TABOR- ki se  izdelujejo v knjigoveznici,
H. Bivic, Sv. Petra i. 29
ki izdeluje tudi galanterijska dela.
rLI
TilZIC, (Slovenija).
i. fm in Qiw h liUi ii inki. UiUian, l\n 20.
Izdeluje čevlje za jTosrode, dame, dečke, deklice in otroke iz lak-, boks-, ševro-usnja in drugega materijala.
Najmodernejša ob3ike! Najsolidnejši izdelki1
Posatiio asi-; rassusa eh ¥©Iose|amS
- r
L.
luorno pletenin in tkanin JOSIP KDHC in komp., UuHiisno, Polnsi nasip M 10.
Izdeluje berlinske rute, volnene rasel -rute, fantazijske rute, fantazijske šale, angleške športne šale in čepice, svilene modne šale, pletene svilnate samoveznice in naglavne rute (Cachenez)
lamina in tisk »Nauodoa iiskaiDfi««
Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.
DV
U4